IVAN KOŠIR:
Na Boč!
Dragi Robert!
flovenskih gorS ljubitelji so priredili preteklo nedeljo izlet na Boč. Izleta sem se udeležil tudi jaz. Evo Ti poročila o njem!
Navzlic dežju prejšnje noči smo korakali z veseljera od poljčanske strani proti vrhuncu. Pot je precej široka, peščena in ne prestrma. V eni uri smo dospeli do svetega Miklavža, podružnice kostrivniške župnije. Tukaj smo se nasrkali sveže planinske vode ler si ogledali takozvano Balunječo, jamo, skozi katero se baje pride do velikanskega jezera, nahaja-jočega se v sredini Boča. V tem jezeru bi naj sameval velik zmaj, ki z njim strašijo matere svoje razposajenčke, ako nočejo biti pridkani. Če še omenira, da prinašajo slaie ženice iz Balunječe jokavc novorojenčke, menim, da lahko vzamemo zopel pot pod noge ter jo ltiahnemo naravnost proti koči na Boči.
~,    198   .^-
Pot je težavna; zdi se Ti kot bi lazil po strehi. Dospevši do planinske koče, natn je lil znoj kar curkoma s čela; noge niso bile dobre volje in tudi gospod želodec je sitnaril. Da ustrežemo vsem hkrati, smo posedli, odvezali   nahrbtnike ter se jeli  krepčati z jedili, ki nam  jih je natovorila
dobra mamica ali skrbna sestrica. Utešila so nekaj zalegla in zadovoljila sitnobe.
Odkurimo jo torej k razgledniku, nahajajočem se kakih 20 m više od koče. Z daljnogledom na očeh se nam je nudil krasen razgled. Divili smo se osobito onemu proti vzhodu in severu.
Prišli smo od poljčanske strani, nazaj smo jo pa udarili proti Stude-nicam. Spotoma srao se nazobali malin  ali, kakor  pravijo, cevinjaka, ki ga
-^.    199   .~-
je poln ves Boč in ki zanj dobe tukajšnji  prebivalci lepe tisočake na leto. Kupci prihajajo iz komitata Šopronja na Ogrskem.
V 3t< ure smo prikobacali v prijazen trg Studenice, ki leže na desnem bregu Dravine.
Dasi si rai zdrav!
Tvoj
Janko.