Stev. 148
V Trstu, v soboto 31. maja 1919
letnik XLtV
Uhaja vsak dan. odi ob nedeljah in praznikih, »jutra}. — Uredništvo: ullcs sv. F s liSka AsiŠkega Stev. 20. I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik SteianOodlna. — Lastnik kcmsordj listi fdinosU. — Tisk tekam« Edinost — Naročnina zaaša na mesec l 3—, pol leH L iS — ln celo leto L 36—. — Telefon uredništva In uprave Stev. II-OT.
Posamezne Sevllke v Trstu In ckolfci pc 10 stotSnk. — Ugiast se računajo v Širok osti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev ln obrtnikov mm po 30 stoti osmrtnice, zahvale, poslanice l?t vabila po 40 stot, oglasi denarni i zavodov ntnt po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L i*—. Oglase sprejema Inseratni oddelek Edinosti. Naročnina In reklamacije se pošiljajo izključao upravi Edinosti. Uprava ln inseratni oddelek sc nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As 20L
Jadransko vprnšnnje.
Iz Pariza poročajo italijanskim listom z datumom 29. t. m.:
»Temps« zatrjuje, da j® sporazum glede jadranskega vprašanja dosežen. Wilson, ki bo danes razpravljal z jugoslovanskimi odposlan-skimi odposlanci, je pristal na poravnavo, kakor jo je sprejel Orlando in ki je v bistvu začrtana tako-le:
1.	Mesto Reka brez predmestja Sušaka bo z ozemljem zapadno od mesta tvorilo neodvisno državo pod pokroviteljstvom Zveze narodov.
2.	Ta država bo mejila na italijansko ozemlje in bo obsegala tudi železnico, ki vodi z
ReVe v Ljubljano.
3.	Zader in Šibenik prideta pod italijansko vrhovno oblast. Italija se odreče vsem ostalim delom dalmatinske obali in itfenemu zaledju.
4.	Pod italijansko vrho/mT'oblast pride tudi otok Vis in vsi bližnji zunanji otoki.
5.	Zveza narodov poveri italijanski vladi mandat za Albanijo, kjer londonska pogodba zagotavlja Italiji prevladujoč vpliv.
Prrifki dopisnik tržaške Nazione« pripominja k temu »Tempsoveicu* poročilu: Italijanski krogi v Parizu smatrajo »Tempsovo« poročilo za neutemeljeno. Vse pa je ve-jetno, da te informacije v polni meri odgovarjajo Tardieu-jevim nazorom. TarJieu si je veliko prizadeval kot posredovalec med italijanskim odposlanstvom in Wilsonom in se more smatrati za inspiratorja zgoraj navedenega »Tempsovega« sporočila. V nobenem slučoju pa ne more rešitev, kakor jo je začrtal Tardieu zadovoljiti italijanskega javnega mnenja in smatrati moramo, pravi dopisnik, da ni izčrpana pričuva skrajne odpornosti italijanskega odposlanstva v obrambi svetih pravic italijanskih.
Rimsko mnenje.
Is Rima se poroča 30. t. m.: Smatra se, da se jadransko vprašanje reši v najkrajšem Času. Wi!scn da je pripravljen odreči se svojemu načrtu, da bi se odstopilo Jugoslovanom istrsko ozemlje okoli Reke, dočim bi se to ozemlje pretvorilo v svobodno državo, kateri bi bilo glavno mesto Reka. Po petnajstih letih bi se izvedlo v tej državici ljudsko glasovanje. Zdi se da je ta načrt sprejemljiv. Edino težavo še tveri opredelitev železnice ŠL Peter-Ljub-ljana. Italija bi odstopila del Dalmacije, obdržala pa bi zadrški in šibeniški okraj. Pokroviteljstvo nad svobodno reško državo bi se poverilo Zvezi narodov, z italijansko nadobla-stjo v zastopstvu.
Udejstvitev tega načrta bi rešila Reko, da bi ne prišla v roke Jugoslovanom, kakor je določala londonska pogodba in kakor je zahteval Wilson, ker se stvar uredi začasno in ohrani mestu svobodnost, da počaka dogodkov v boljših časih. Vsekakor se Orlando do dares še ni nikakor zavezal, ker vztraja na juridični misli udejstvitve londonske pogodbe, pri čemer pa ne odklanja častne poravnave. Zavezniki in House delujejo v spravnem smislu in sicer bolj pri Wilsonu kot pri Orlandu. V tukajšnjih političnih in časnikarskih krogih se ima vtisk, da je pričakovati rešitve v najkrajšem času. Preden se izroči mirovna pogodba odposlancem Nemške Avstrije, mora Italija vedeti, kakšne so njene meje.
Jugoslovanski listi o jadranske« vprašanju.
Z Reke poročajo 29. t m. tržaški »Eri Nuovic:
Jugoslovansko časopisje zagotavlja, da se je jadransko vprašanje že rešilo na podlagi, ki je zadovoljiva ali vsaj približno zadovoljiva za Jugo-lavijo.
»Jutarr.ji List«, ki je navadno dobro poučen, dobiva od svojega pariškega dopisnika z datumom 24. t. m. naslednje sporočilo:
»Italijani so pristali na pomednaroditev Reke. Svet četvorice še ni izrekel svoje zadnje besede v stvari, toda v današnji seji bo Orlando predlagal to in izjavi, da je Italija pripravljena dati koncesije v Dalmaciji. Italijani vztrajajo na svojih zahtevah po zadrški in splitski občini in zahtevajo za Zader in Šibenik poseben statut. Vztrajajo tudi na zahtevi, da se priklopiti Italiji otoka Lošinj in Vis. Trumbič je sprejel za Zader in Šibenik ljudsko glasovanje. Otoka ne damo Italiji nobenega.«
Obzor« piše skoraj ravno tako. Italijanski delegati so pripravljeni dati široke koncesije v Dalmaciji in sprejemajo pomednaroditev Reke. »Naše brzojavke javljajo, da Italija odstopi Dalmacijo brez Visa in Lošinja ter dobi zapadno Istro s Trstom in Gorico. Reka bo pome Jnarodeno pristanišče. Ta rešitev nam ne more ugajati, kajti če bi jo sprejeli,
žrtvovati naše ozemlje in naše ljudstvo, toda če bi nam to rešitev narinila Wilson in en-tenta? Moramo pomniti, da so današnje italijanske odreke nekoliko pozne in da se je s svojo nespravljivostjo odtujila ententi na tak način, da se ji ne posreči več rešiti svoje mednarodne pozicije. Zato si usvajamo predlog Narodnega kluba, da naj bodo v tem trenutku vlada, parlament in stranke vsi solidarni z našimi odposlanci na mirovni konferenci in se nam z našo umerjenostjo prihrani osamljenost, kakor je zadela Italiljo.«
List govori potem obširnO o italijanski politiki, ki je »hotela vzpostaviti na Balkanu in v Siriji sveto rimsko cesarstvo«, glede katere pa je v Parizu zmagala Wilsonova neomajna mirnost, kakor je zadela Italijo.« vo nespravljivostjo. In pravi nadalje:
»Italiji so vrata na Balkan zaprta. Podonavska zveza nadomesti Avstrijo. Francoska ve, da ne bo potrebovala Italije, če ima zase Poljsko, ne da bi se upoštevala Rusija. In Italijani so si sami krivi. V Mali Aziji prihaja I-talija prepozno. Imperijalizem, ki ga je pokazala v jadranskem vprašanju, ji je odvzel vse zaupanje en t en te, ki ji ne more poveriti man-dato v Mali Aziji. Valona in Dardanele vzdržujejo tudi še po odstopitvi Smime spor med Italijo in Grško, ki je sedaj samo zadremaL Koketiranje z Bolgarsko nima resne podlage skupnih koristi. Italija je zaigrala simpatije latinskih narodov in je izgubila vsak vpliv na Balkanu in v Levanti. Toda najhujši udarec zanjo je neizbrisna nenaklonjenost Amerike.«
Verjetno je, pravi dopisnik, da hrvatski listi pretiravajo, toda pisava italijanskega časopisja, kolikor se tiče ureditve jadranskega vprašanja, ni pomirljiva. Naravno je, da Reča-ni, kolikor tudi del italijanskega Časopisja pripravlja javno mnenje na rešitev, ki se ne razlikuje dosti od one, kakor govore o njej hrvatski listi, nočejo verjeti, da bi bilo mogoče kaj takega in neomajno upajo, da postane Reka italijanska, in bilo bi nepotrebno ponavljati, da je zdravi del mesta sedaj bolj kot kedaj pripravljen, da stori vse, da se bo upoštevala njegova zahteva po združenju z Italijo, tudi proti pariškim sklepom.
Včerajšnji »Jutarnji List« (28. t. m.) objavlja brzojavko iz Curiha, da so vsi napori Italijanov v Parizu, bolj kot za Reko in Dalmacijo, naperjeni v to, da bi za privolitve na jugu dobili odškodnino na severu in sicer v škodo Jugoslavije. Gre jim za zagotovitev ugodne železniške zveze Trsta z osrednjo Evropo in zlasti z Nemško Avstrijo. »Poleg gornje soške doline, ki jo zagotavlja Italiji londonska po-godoba, zahtevajo Italijani tudi gornjo dravsko in gornjo savsko dolino. Novi zahtevi je namen, da bi se' zagotovila Italiji Gorica-Jesenice.«
moramo
List objavlja pote« sporoHlo iz Pariza, ki potrjuje, da se Italija zadovolji s otokom Visom in nekaterimi manjšimi otoki na juga ter da zahteva otok Cres, ki da ji je potreben za obvladovanje režkega pristanišča. »Italijani trdovratno branijo svoje zahteve po železnici Trst-Reka.«
Brezuspešne razprav«*
TORINO, 29. Italijanski poslanec za okraj San Remo, Orazio Raimondo, ki »e je te dni vrnil iz Pariza, je podal torinskenm listu »Gazzetta del Popolo« naslednjo izjavo: »Položaj se zasedaj ni izpremenil. Napredovalo se ni niti za las. Razpravlja se veliko, sklepa se pa nič. Za izhod iz zmešnjave, v kateri se raz vijajo naša pogajanja, ni več kot samo dve poti. Ali se zaveznikom posreči, da napotijo Wilsona, ki je vedno neomajen, da prizna londonsko pogodbo in se potem vzame londonska pogodba sama, s kako izpremembo za podlago sporazuma, ali pa se poseže po poravnavi, kar se zdi bolj verjetno. Zdi se, da italijanski odposlanci ravno razpravljajo vsebini te poravnave; tako vsaj so izjavljali. Toda kdo ve, ali govore resnico.« -- PosL Raimondo je predkratkim tudi govoril s Cle-menceaujem. O tej stvari se je izrazil sanrem-ski poslanec zelo oprezno, toda znano nam je — tako pravi »Gazzetta del Popolo« da je predsednik mirovne konference izjavil dobesedno: »Bilo bi dobro, da bi se Italijani odrekli svejemu dednemu stremljenju po neopredeljenih prisvojitvah.a Iz samega tega izreka se more pač lahko sklepati kako in kaj se je razpravljalo v tem razgovoru.
Amerikanski ln francoski glasovi
PARIZ, 29. O včerajšnji diskusiji glede Jadranskega vprašanja poroča »New York HerakU takole: »Svet četvorice je včeraj napel vse sile, da bi se rešilo iadransko vprašanje. Mislilo se je, da je dosežen nekak sporazum, toda včeraj zvečer so
PODLISTEK
Hery.
Ivo Vojnović. — Prevedel M- C—č.
R3SB
Ali — ga je-li ona opazila?
Gotovo ne — kajti ni ganila s trepalnico in
ni privzdignila očesa od knjige. Mladenič je naslonil laket ob klop, a s palčico se je na lahno dotaknil rokavice. Gledal je neznanko v profilu; sledil je z očesom črti, ki se je od vrha glave dražestno vila do nožice, zagledal se je v rožnato, kot školjka malo uho — obenem pa je z zvito previdnostjo gibal s palčico, da je s srebrnim držalom zavlekel rokavico do roba in jo nemarno dregnil, da je padla na tla.
To je trajalo samo trenutek. — Niti suhi list. ko pada v vodo, ne stori tega tako
tiho.
V istem trenutku je ona privzdignila glavo ln je. zaprši knjigo, iznenada udarila v zvonek vesel smeh.
Nerodnost... ie rekla lepotica glasno, ka-
izjavill francoski in ameriški Informirani krogi, da vprašame še ni rešeno. K svetu Četvorice sta bila prideijena Andref Tardteu, s francoske strani, in polkovnik House za Združene države, pa le bilo upati, da se (doseže sporazum v glavnih Črtah načrta, ki ga je pred nekaj ledni predložil Orlando. Rešitev jadranskega vprašanja se je mislila odložiti na čas, ko bodo mirovni pogoji že izročeni Avstrijcem, toda vsled italijanskega pritiska, se je razpravljanje včeraj zopet pričelo.
Orlandov protinačrt ie zahteval, da bi l^eka postala samostojno mesto pod jamstvom Zveze narodov. Nek* otoki, ki obvladujejo vhod v tako, ter Zadar in Šibenik na dalmatinski obali bi morali pripasti Italiji. Italijani bi se odrekli v prid Jugoslovanom dalmatinskega ozadja, in cela Istra bi pripadla Italiji.
Včeraj se je razprava zrpet začela ia glaven objekt diskusijo Je bOa Isti*. Dosegel se Je pač sporazum za Reko, ki bi bilk svobodno mesto pod upravo mestnega sveta, toda ko ie prišla Istra v diskusijo, se je predsednik protivit popolni aneksiji s strani Italije, čeravno bi bil prpravljen, da dovoli plebiscit v vzhodnenr del« Istre. Wlhon bi bale dovolil aneksijo zapadne Istre, <pravi *Cor-riere deila Sera«, toda zahteva plebiscit za vzhodno Istro.
Orli mi o se je popoldne posvetoval s svojimi de-legacijskimi kolegi, nadaljuje »New York Herald«, ki so pa sklenili, da ne spreimejo plebiscita za noben del Istre. WHson noče izpremenitt svojega stališča, in tako je bi! ves napor, da bi se dosegel sporazum, zastonj. Daoes bodo zopet poizkušali ida .pridejo do sporazuma, ki bi ga pristavili pogodbi z Nemško Avstrijo, toda splošno mnenje je, -da se sporazum ne doseže.
Glede Reke piše »Chicago Tribune«: »Predsednik WUson je včeraj popolnoma zmagal. Orlando je zapustil svoje prvotno stališče in reško vprašanje je končno rešeno. Reka ho neodvisno mesto, s plebiscitom po petnajstih letih. Komisija, ki jo imenuje Zveza narodov bo upravljala pristanišče ter jamčila enake pravice ItaKianom in Jugoslovanom. Poskrbeli so, da preprečijo, da se Reka kot svobodno mesto, izjavi, da se priklopi k Italiji. Vprašanje idrijskih rudnikov je rešeno prijateljsko. Italija umakne svoje četo hi svoje brodovje Iz Reke.«
Francoski listi niso tako kategorični, toda vendar so optimistični in čeravno ne smatrajo jadransko vprašanje za rešeno, vendar pišejo, da je na potu k rešitvi. »Matin« in »Journal« se vendar nekoliko vzdržujeta. »Matin« piše: »Odkar je jadransko vprašanje predloženo v določenih oblikah zboru četvorice, se angleška in (francoska vlada trudite, da bi mu našle rešitve. TI vladi ste prepričani, da bi enostavna odobritev londonskega pakta. na katerega bi Amerika ne mogla pristati, biSa zelo slaba rešitev, ker bi razdelila entento v dva tabora, kar bi imelo v vsakem oziru velike posledice. Llod George z angleške in Tardien s francoske strani živahno razpravljata z italijanskimi delegati. Včeraj zvečer se Je raznesel glas. da se je končno dosegel sporazum glede reškega .političnega štatuta, pa da se morajo še določiti samo ekonomski režim in ukrepi glede železnic v ozadju. Moramo na vsak način pripomniti, da se vzdržuje v amerikanskih krogih še velika reserva gilede možnosti sporazuma, ki bi ga odobril WHson.<*
»Journal« pa piše: »Bistvena točka Je usoda luke in hičnih dohodov. Jugoslovani zahteva*® oboje, kot neobhodno potrebno za njih obstoj; Italijani pa zopet zahtevajo oboje, da poMaujo vsako konkurenco nad Reko. Predvsem zahtevajo Italijani, da bi mesto imelo sknpne meje z italijanskim ozemljem, ker bi Jim to <dalo r roke železnico Ljubljana-Rekia. Oiede vseh teb toček nI še dosežen sploh nikakršen sporazum. Gotovo, pot, ki jo je ubrala diskusija o kolonijalnih kompenzacijah, in ponovni napadi italijanskih Istov, gotovo ne pomagajo olajšavo sporazuma.
*£cho de Pariš« piše: »Prezgodaj ie še govoriti o sporazumu. Veliko Je Še težav gospodarskega značaja; vendar se lahko trdi, da Je kočluvo reško vprašanje že na potu k rešitvi. Gre za tem, da se določi režim, ki hi dovolil hrvaškemu ozadju, da najde v Reki izhod na morje, po ameriškem načrtu, a da ni pri tem ogrožena politična avtonomija mesta. Zelo zapleteno je železniško in prometno vprašanje. Toda, čeravno je rkaloga, ki o-stene, zelo težavna, se vendar lahko upa, da bo zadovoljivo rešena, ker gre sedaj za konkretne te žave in ne več za zahteve naciionafeilh bojev.
Jeseniške postaje, ki ?0 zahtevajo Slovenci hi Avstrijci. Prvi greio za tem, da se vrinejo v kratko črto ob železniški progi, ker bi s tem dosegli da prekinejo promet. Svet četvorice je sklenil, da za sedaj odloži rešitev ter se je omejil na to, da doda teritorijalnim klavzulam formulo, s katero se Avstrija obvezuje da sprejme eventualno rešitev, ki jo določi konferenca.
Himo konferenco.
Nemški protinačrt Izročen konferenci.
kor da je sama v svoji sobi... ali, okrenivši glavo, je obmolknila začujena, opazivši mladeniča na klopi.
Zdi se mi, da je to vaša rokavica, gospa, je rekel z globokim glasom, ponudivši ji z resnim, ali nekoliko nemarnim tonom rokavico, ki jo je ipzred nje pobral s tal.
Moja? ... je odgovorila ona 5e začudeneja. Vzemši rokavico, se je razgledala ter je s sme-škom, ki je razkrival blesteče zobe in je osvetlil obraz z lahnim rmenilom, nadaljevala: Čudno! — da, moja. — Hvala, gospod!
Ali dovoljujete, da sedim na tej klopi? — je vprašal mladenič vedno resnim licem, ki ni o-vajalo niti sledi odigrane komedije.
Zdi se mi, da je klop za vsakogar... je odgovorila neznanka, nadevajoč si rokavico.
Ne vsikdar ... je rekel mladenič, poklonivii se, pak sedel na isto mesto. Ta kratki, neznatni uvod je bil predolg, da je zopet nastal molk, a preveč neznaten, da bi se razvil razgovor.
Ali, odločnosti mu ni manjkalo. Motril je izpod očesa lepotico, sedečo kraj njega. Dovolj izskušen v vseh tajnah ženskega sveta, dober poznavalec žensk: ie hotel takoj staviti svoio
Poročevalec lista •Corriere della Sena« piše, med drug-im iz Pariza, dne 29. t nt: Modifikacija, ki se je dosegla s popolno posestjo trbiške kotline je tudi zelo važna Ln brezprimerno značajna: določa nam važno železniško križišče trbiške postaje. Ce bi se nam ne dovolila popolna posest te kotline. bi lahko sovražnik napadel z dveh strani: proti seifniškem prelazu in proti predilskem .prelazu. proti jugu, po koncentraciji v Trbižu. To bi nas bilo prisililo, da držimo dvakrat večje število čet od števila, lei Je danes potrebno, ob »dveh prehodih, ker ne obstoje direktne zveze med pleško kotlino in felsko dolino; na ta način bi se morali iz Predila spustiti v Cividsie in Oemano, če bi hoten dospeti v Trbiž. Z okupacijo cele kotline se .položaj izpremeni; raznn strtfcegične koristi dovoljuje nemotena posest važnec* trbiškega želez niškega križišča hitro in direktno zvezo med kraji, ki bi v nasprotnem skičaju ostali ločeni.
Drugo, zelo važno vpraiaaje M bila priklopitev
VERS AKXES, 29. NemSka delegacija je sinoči ob 9'30 izročila Pisvrenu in Ennerju, tajniku veleposlaništva, prvi del nemških protipredlogov. Listina ima naslov »Pripombe nemške delegacije o mirovnih pogojih«. Dokumentu je bilo pristavljeno pismo. Častnik, prklodeljen nemški misiji, polkovnik Henry, je izročil danes ob 2*15 tajništvu konference drugi dd nemških protipredlogov. Sodi se, da ia dokument, obsegajoči kaka 150 strani, tvori skupno z onim. ki je bil že Izročen, ves nemški protinačrt. Pismo, ki }e spremljalo včeraj izročeno Istino nemške »delegacije, je naglašalo, da je zadnji del nemških protipredlogov. btl izročen pred petkom. Listina obsega 31 strani v četrtinski obliki. Delegacija is izročila samo tri izvode protipredlogov. naglašujoč, da se radi pomankanja časa, ne more izročiti besedilo na angleškem in francoskem jeziku. Danes predpohidne so dospeH iz Nemčije rasni tajniki, med njimi kurir Po-oit Cr-kostavci so delali vso noč in danes predpoldne. Včeraj so došle iz Nemčije številne zaupne listine, izročenih po kuririu aH telefonu.
— In ^anes Je častnik francoske vojaške misije, priseljene nemški delegaciji, izročil glavnemu konferenčnem u tajniku drugi del protlnačrta, ki obsesa 150 strauL Prvi del, ki obsega 88 strani je bil dares zjutraj porazdeljen med prevajalce, da ga prevedejo na .francoski in angleški; in že danes ie svet četvorice začel s proučevanjem že prevedenih protipredlogov. Kompetentne komisije bodo s svoje strani gle»d-ale, da že v osmih dneh dovrše deilnitiven tekst mirovne pogodbe. »Petit Journal« trdi, da je vlada pooblastila Brockdorf-ta, da podpiše s pridržkom, da se pogodba ratificira s plebiscitom.
NemŠKa delegacija ima v Versaillesu razun vlaka s tiskarno, tudi radiotelegrafski, telegrafski in telefonski vlak, ki ga je uporabljalo nemško vrhovno poveljstvo, posebno pa cesar sam, v vojni.
Brcckdoril ostane v Versaillesu.
VERSAflLLES. 29. Ministra Gisbert in Lands-berg sta minolo noč odpotovala iz Versailiesa v Berolin. Landsbergu je dovolil glavni stan, da se roe».ipotoma ustavi in obišče svojo mater, ki se nahaja v nekem kraju zasedenega ozemlja. Siril ■se je glas, da grof BrockdorifiRantzau zapusti Versailles, čim bodo izročeni nemški protipredJogi. Ta glas se menda ne potrja, ker imajo Nemci izročiti še več not, nanašajočih se na podrobna vprašanja, v izpopolnitev njihovih protipredlogov.
Avstrijskc-uemški delegaciji se izroči pogodba še le v ponedeljek.
PARIZ, 29. Zastopniki vlasti, ki «o prekinile od-nošaje z Avstro-Ogrsko, so se sešll popolucne na Quai d'Orsay in so vzeli oa znanje mirovne pogoje, ki se nalože Avstriji. Delegati nekaterih vlasti, nastalih Iz raz.pada Avstro-Ogrske, so izrazili željo, da bi dovolili nekoliko Časa, da prouče dokument. Izročitev pogodbe avstrijski delegaciji, ki je bila že določena za petek opoludne, je zato odložena. Novi dan se določi na sestanku, ki bo v soboto popoludne. Verjetno ie, da se pogodba izroči Avstrijcem v ponedeljek.
Francoski socijalisti odklanjajo versaUlesk! mir.
PARIZ, 29. Pred zakijučkom svojega dela je narodni odbor splošne konf-erenoe dela soglasno odobril preclogo,* ki določa vedenje konfederacije napram versalllskeimi miru. Predlog graja pred vsem tajnost sk!e.pov mirovoe konference in nezadostni izvadek, k! se Je priobčil. Izfavlja, da bistvene določbe, znane seda}, ne odgovarjajo na noben način željam delavcev. Razpravljajoč stvarno o pogodbi formulira naslednje obtožbe: 1. zanikanje pravice narodom, da sami odločijo o sebi; 2. prikrito' a-nektiranje ozemelj; 3. zanikanje obvez, tičočih se Zveze narodov; 4. vračanje k starim sistemom aleancc; 5. nemožnost splošne razorožitve; 6. nadaljevanje z regijonalizmom (podeljevanjem v ozemlju); 7. pomankanje kakega mednarodnega finančnega sistema; 8. pomankanje mednarodnega gospodarskega organa. 9. nadaljevanje gospodarske vojne in blokade; 10. pomankanje pravega mednarodnega statuta dela. Predlog pridodaje, da pogodba ohranja, izzivajoč nova sovraštva in teritorijalne rivalitete, kali rivendikacij, kali »ki sedajo vsaj prispodabljati onim. ki so že vrgle Evto-po v katastrofo.« Narodni odbor zaključuje, zahtevajoč revizijo versaillske pogodbe, ter nagiašujoč, da se bodo »zvesti načelom svobode, miru In pravičnosti, ki Kh vodi, delavski razredi odločno prizadevali, toliko z domačo akcijo, kolikor po združenju z napori dragih narodov, da se uresničita pravi mir med narodi ln stalna svetovna organizacija, ki naj zajamči vzpostavo gospodarskega življenja.« To stališč® bo branila delegacija, ki ima nalog, »da zastopa francoski slndikalizem. Določena ie delegacija, ki nai izroči vladi sprejete resolucije. Potem je odbor odobril predlog, s katerim se daje predsedstvu konfederacije mandat,
da zagotovi podporo ln solfdarnost delavski akciji, ki naj »zdrobi vse gospodovalne odporea ter zagotovi uvedbo »urnega dela, ali teden 48 ur na vseh področjih gospodarske delavnosti. Odbor Je tudi glasoval dnevni red. ki poverja predsednika konfederacije mandat, da se razgovori z angleško delavsko konferenco v namen, da se *uvede akcija, da se odpravi vsako oboroženo posredovanje v deželah, nahajajočih se v socijalrvem preobraža-nlu, pred vsem v Rusiji in Ogrski.« Slednjič se je odobril predlog za organizacijo propagandskega tedna v svrho, da se doseže vzpostava konstitu-cijo.nelnih svoboščin, pomilcSčenie, opustitev oboroženih posredovani in razorožitev.
Grof Brockdorfl pooblaščen za podpis mirovne pogodbe?
PARIZ. 29. »Pelit Journal« trdi, da le nemška vlada pooblastila grofa Brockdorff-^Rantzaua, da podpiše mir s pridržkom, da se pogodba odobri potom ljudskega glasovanja v NemČijL
Izročitev mirovnih pogojev Avstrijcem zopet odgodena.
SAINT GBRMAIN, 29. Butasta je popoldne sporočil avstrijskemu kancelarju dr. Ren u er ju, da se izročitev mirovnih pogojev avstrijskim oupoilan-ce-m odgaja na ponedeljek. Dr. iRenner ni. kakor se govori, nikakor oporckaL
\VUsonova vrnitev v Ameriko.
LONDON, 29. Kakor poroča »OaHy Mait«, da VVilson ne ostane v Evropi do podpisa miru z Avstrijo. Verjetno je, da se vrne v Ameriko takoj, ko bo pedpisan mir z Nemčijo.
Vojne priprave proti NemčUI.
AiACHEN, 29. General Robertsoa ie danes prispel semkaj v svrho porazgovora z belgijskim glavnim stanom in generalom Michelom. poveljnikom zasedbene vojske, glede morebitnega prodira« nja na levi breg Rena.
sosedo v neko določnejo kategorijo ženskih osebnosti. Ali, čim dalje »o je gledal, tem ma nje je razumevali tisto z me* okusa, lepote in neke svobode kretanja, ki se je čudovito zlagala z ognjem zelenkastega pogleda in s temnim robom trepalnic. Glas ji }e zvenel tanko, ali, izredno melodično; nemščino je izgovarjala z nekim tujim raztegnenim naglasom.
Kratek molk. Lastavice so veselo čvrčale po nebu, a dalje tam je žuborel vodomet med gostim grmovjem. Dunaj je itnnel ▼ daljini kot parni stroj, ki začenja svoje vsakdanje delo. Na modrem obzorju je izginila meglena koprena: vse vedro in svetlo. Kot bud.en klic jutranjega petelina je plaval po zraku zvok vojaške trobente, ki je tam nekje ▼ daljini prebadala hrup prebujenega Dunaja.
Zabavna knjiga je to — je izpregovoril slednjič mladenič« ki je bil uprl oster pogled v rmene platnice neznankine knjige. Na sprednji strani je prečital: »Au bonheur des Dames«; nekaj niže v manjših črkah ja stalo kratko, bizarno ime: Emile Zola.
Gospa je zaprla knjigo in pogledala tvojega druga. V vlažnem očesu te žene je bilo nekaj zvitetfa — skoro drzovitetfa. S hitro kretnjo je
vzravnala glavo in je, premerivii ga s čudovitim izrazom, obrnila oko na knjigo.
Zabavna? — je rekla, a okolo ustnic ji je zaigral usmev. Meni se zdi enostavno dolgočasna.
A vendar?
Vendar sem se tako zaglobila vanjo,, da nisem opazila, kje mi leži rokavica; to ste hoteli reči, je-li?... ga je prekinila neznanka, položivši roki na zaprto knjigo.
Da... pogodili ste mojo misel, gospica! — je odgovoril mladenič ter ji ostreje pogledal v obraz. — Nežna komaj vidna rdečica se ji je razlila po vratu in po obrazu — a mladeničevo oko je zablestelo izpod klobuka. Z belo in močno svojo roko si je pogladil brke.
Menda vam je dolgočasen ta zadnji plod iz Zolinega peresa zato, ker se bavi preveč z ženskimi stvarmi je nadaljeal mladenič ži-vahnejim glasom.
To bi bil razlog, da je vam moškim tem
ljubši! _ je odgovorila ona odločnim tonom.
Skozi mehki glas lepotice je prodirala ii lija. Način« kakor se je naslonila ob klop, je bil od-sev notranje kljubovalnosti.
Med tema dvema nepoznanima bitjema je
i t~ Prctutai?3assk! shodi v Jugoslaviji.
REKA, 29. Zagrebška »Riječ SMS«, poroča 27. t. ni., da so se v raznih središčih Jugoslavije vršil? shodi, ua katerih se je -zahtevala Roka, Istra iil Dalmacija za Jugoslavijo in se je .proicsti.alo prort Italiji.
Fcnaerjeva nota o dogodkih na Štajerec:!'.
SAINT GB3MAIN, 29. Avstrijski kancelar dr} Reinier je Izročil zaveznikom noto, ki se nanašal na najnovejše dogodke na Spodnjem Štajerske^ Nota pravi, da si dovoljuje avstrijsko mirovni odposlanstvo, kot dodatek k svoji neti cd 24. msj^ nika, sporočiti zadnje informacije, ki Jih je spre^ jelo o dogodkih, ki so se pripetili v obmejnih o!<ra< jih med Nemško Avstrijo in Jugoslavijo. Te infor« macije se tokrat nanašajo na Spodnje Štajerr.' o* Nota pravi, kako dogodki, ki se javljajo iz toh kraj jev, »dokazujejo, da zavlačevanje skleni', /e iniru negotovost glede meja ustvarjata v spornih okoliših naravnost obupen položfij. Vsi znaki ka/ej^ liko razburjanje, da se je bati vstaje ?. obeh strani, čo sc ne vzpostavi mir .potom takojšnje ^ sedbe spornih ozemelj oo četah kake nevtraln^ vlasti ali pa vsai s takojšnjo določitvijo mefc, I<1 nai bi bila pravična v rarodnera ln, če mogoča tudi gospodarskem pojedu.
Novi bojf na Koroškem.
GELOVEC, 20. Uradno sporočilo nemškega ko» roškega narodnega odbora z včerajšnjim datumonf pravj: Sovražnik, ki je z Ljubeljskega pieiaza pro* drl puti za>po«ctr (?), je napadel z znalitml artilje^ rijskir.il in pehotnimi silanu, da bi zavzel 2elezn^ Kaplo, Crno. Ouštanj. Spodnji Dravograd In Tolsti vrh ter ie dosegel uspehe. Sovražne čete, najbri srbske, so prodrle preko Železne Kaple v smer*, proti p*J>rci. V odseku Možica—Kotle—OuŠtD!^ zapadna Spodnjega Dravograda in Tolstega vrh< se bore naše čete zlasti proti jugoslovanskim si« lam.
Jugoslovanska vohia mornarica.
BOLONJA, 30. »n Resto del Carllnoc .poroča II .premirnega ozemlja: Zagotavlja se, da bodo Jih goslovani inwll tudi vojno brodovje. Dostavlja so; da se ladje, določene Jugoslovanom čuvajo v ko^ torskem pris&miSču in sicer tri križarke tipi »Nadvojvoda Friderik« po osem tisoč tonelat, en< križarka tipa »St Georg« s šest tisoč tonelata« mi, ena križarka tipa »Monarch« s pet tisoč tonej latami, dvanajst podvodnikov ia dvaindvajset tr« novinskih parnikov.
IZ MADŽARSKE. Osrednji svet delavcev ln vojakov v Cudlmpešfl
CURIH. 29. Osrednji svet delavoev in vojakov \ Budimpešti je imel svojo sejo ob navzočnosti za« stopnikov inozemskega proletarijata. Prvi je govoJ ril Morgari. ki je slavil dosedame uspehe ogrski revolucije, ki bodo vzpodbujevalno delovali na vel proletarijat. Govornik je prosil ogrski proletarijat naj bo silen ki previden, posnemajoč izgled Len;i5 na, ki je podpisal mir, da pridobi časa. Nikola !l:l ie pozdravil ogrski .proletarijat v imenu jugo>io v.anskega proletarijata, sporočivšl, da je zadnji kongres v Belgradu sklenrl priključenje k tretji in-ternacijonall, in poživljajoč jugoslovansko vbdo naj umakne svoje čet-e z zasedenih ozemelj. Via« da pa nadaljuje s preganjanjem proletarijata, ča gar člani so ali zbežali v Albanijo, aH pa ječe i ječah. Proletarijat pričakuje le trenotka, ko se fcl
padlo ime velikega naturalista kot nesmotren^ muha v raztegneni pajčevini. Pajek je mogel mirno glodati svoj plen. Mreža je bila trdna.
Zopern mi je — je nadaljevala neznanka — ker vidim, da vaš Zola zopet ni nič drugega^ nego suženj svoje manire. Nekoliko stotin strani mu treba, da opiše kak pariški magazin in krepost njegovih »mamsel«.
»Mari ne verujete v njih krepost?«..*
A vi?...
Mladenič je snel klobuk z glave, kakor da mu je notranja razburjenost iskala hladu. Nal visokem čelu, mnogo belejem od potemnelegaf lica, so se delili temni, skrbno počesani lasje. Nekaj oholega, a obenem strastnega je bilo!1 med gostimi obrvmi, ki so se s tanko črto skoro združevale. Trudno oko se je zaprlo in j«f gledalo nepremično na čudovito lepotico.
Jaz se držim drugega pravila — je odvrnil mladenič po drznem vprašanju neznanke —i sodim žensko, a potem verujem tudi v njeno krepost po tistem, kar vidim..«
»Torej »impresijonist«... ga je prekfnila; ona, gledajoč ga nepremično v oči, a vendar nekako porogljivo.
(Dalje.)

»fcrtiftOSf« Mer. 148.
V Trsi«, dne 3 L m*fa 191f.
mogel združiti s sv-etovnim pfotetar.atom. — ScJiueide je naglašai, da so se itaK.iaiiskj sod'a-listi preobrazili boJj v smeri proti lcv\ci Ju tudi njih vodje — kakor u. pr. Turati — izjtvIHio. da so \Vi'5cnova načela nezadostna. Sodružica Kast-marin je sporočila pozdrave ženskega kongresa v Curihu in ameriških delavcev. Govorila je o delavskem gibanju v Ameriki, kjer so kapitalisti vrgli v ječe mnogo tisočev delavskih vod.teljev. V Ameriki se razvija revolucijonarno gibanic, ki stremi po popolnem zru^enju parlamentarizma :n politike buržoazijcev. Predsednik, ljudski komisar Asoston se je zahvaljeval na pozdravih inozemskega proletarijata, na kar je izpregovoril bela Kulin, da se danes stavljate ogrskemu proletarijatu v prvi vrsti dve nalogi: bol proti razširjevalcem krivih vesti in boi proti bedi. Vesti, ki jih sovražniki širijo o sovjetski republiki so navadne laži, k: naj bi oplašile proletarijat. Vnanjl politični položaj je tak, da ne moremo pričakovati iznenadnega miru. Nihče na svetu — je rekel govornik — ne more računati na mir, tudi ne Nemčija, pa naj že podpiše mirovno pogodbo ali pa ne. Ta ne bo nikdar mir. Podp-is bo pomenjal le, da se proletarijat ne bo boril proti Francozom, ali proti protirevohi-cijonarcem entente-. a>mpak proti protirevoluciji Noskeja. Enak uspeh bo imel mir, ki ga hočejo na-riniti Nemški Avstriji. V sedanjem stanju revolucije ne moremo dobiti miru, ampak ostati moramo z orožjem v roki proti tuzemstvu, to je: proti protirevoluciji. Smo v srečnem položaju, da se nam ni treba boriti proti Jahtnim Schcidemannu in Moskeju. ampak proti plačancem mednarodnega imperijalizma. Drugo vpTašarre, s katerim se moramo baviti, je beda. Nihče ne zahteva, naj pro-letarska diktatura nemudoma preskrbi blaginjo. Uvaževati treba, da je proletarska diktatura prišla po vojni z nje strašnimi gospodarskimi pnsle-djcami, ki so — glad. Toda, poskrbeli smo že. ča ne bo buržoazija plavala v izobilju in treba organizacije, v kateri se bo z vsemi enak" postopalo Imamo še zalog, tako, da proletai'ji«j ne bo treba stradati. Razdeljevalo se bo na način, tla bo proletarijat imel jcia. Res je, rt* denar?n kr.zi, ki je n^V'gibna v vseh revolucijah, o v* -1 naslavljanje ?:v !, ti: 72 5G se sklenile primeru:? p:;g >d* ~ in žc n;-m je na razpolago prcKo-lonavsko ozitn ie. Trebi; potrpljenja in vztrajnosti. Isto se -nore reči o militaričnem položaju. Imamo -ojsko zavednih proletarc:v, odločeno, da brani celoku-pnost pro-letarskega nadvladia pred napadi kaptulistov. Tudi drugi govorniki so naglašali, da za proletarijat ni nikakcga razloga za obupavanie, ne na gospodarskem. ne na vojrriškem poJju. Istotako je izjavil vrhovni poveljnik vojske, Boehm, ki je oh viharnem odobravanju poročil o zadnjih zmagah rdeče vojske proti Cehom in	<nom.
z odrtimi ojy.
Pod tem naslovom objavlja Sonninov »Gior-iu>Ie d'Italia* v številki od 30. t. m. naslednji
članek:
Vesti z Reke pripovedujejo, da Jugoslovani pripravljajo veliko ofenzivo proti Nemški Avstriji, z namenom, da se polaste Beljaka in Celovca na južnem Koroškem. Te dve mesti, ki ležite v najbližji soseščini italijanske meje, tvorite važni železniški vozlišči, in posest teh dveh mest bi omogočila Jugoslaviji nadzorovanje dela ententnih dobav za Nemško Avstrijo. Pravimo »dela«, ker zavezniki za dobavo Nemški Avstriji nimajo na razpolago samo takoimenovane karavanske in trbiške železnice, kateri bi bili pretrgani, če bi Beljak in Celovec prišla v roke Jugoslovanom. Vsekakor pa je gotovo, da bi izguba teh dveh važnih železniških vozlišč pomenjala največjo škodo za Nemško Avstrijo, ki bi bila tako orepana neposredne zveze z vzhodno italijansko mejo, oziroma morjem. Pripominjamo takoj, r?a bi bila škoda znatna tudi za nas, ker absolutno ne moremo trpeti, da bi komunikacijske zveze Trsta z vsemi državami v zaledju nadzirali Jugoslovani, oziroma sosedje, ki so pokazali malo volje, da bi živeli v dobrem prijateljstvu z nami in ki se celo, ker nimajo drugih sredstev, da bi pokazali svojo sovražnost proti I-laliji in svoje namene, da bi nam škodovali, znašajo na ta način, da na gospodarskem polju ukrepajo cclo vrsto ukrepov, ki imajo vsi značaj represe!ij in jim je edina svrha, da bi v vsakem pogledu ovirali našo trgovino in oškodovali naše koriste.
Ravno danes nam javlja brzojav, da meni Jugoslavija, z namenom da bi uničila našo lesno trgovino, ki je lepo cvetela v bivši habsburški monarhiji, da sme razveljaviti vse koncesije, ki so si jih bili naši sorojaki preskrbeli s svojim delom in denarjem po Eudih bojih, da so premagali sovražnost in nezaupnost hiše avstrijske vlade, v svrho izkoriščanje gozdov v pokrajinah, ki sedaj pripadajo novemu kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. In to ni zadnje nasilje, ki so ga zagrešili Jugoslovani proti naši trgovini. Druga nič manje težka so se pojavila v zadnjh časih pod obliko zapornih carin za vse italijanske proizvode in celo prepovedi prevoza italijanskega blaga, namenjenega v druge države v zaledju. Splošne se more reči, da Jugoslovani, videč, da so prisiljeni odreči se posesti Trsta in Reke, store vse mogoče, da bi skušali ovirati gospodarski razvoj teh dveh pristanišč in da bodo mogli delati to s tem večjim uspehom, če bodo vse prometne zveze teh dveh pristanišč z zaledjem šie preko jugoslovanskega ozemlja.
Z ozirom na nenaklonjenoet Wilsonovo, da bi ustregel italijanskim željam v reškem vprašanju, smo že pojasnili razloge, zaradi katerih bi se hotelo, da naj bi bile vse reške železniške zveze in torej tudi šentpetrska proga pod jugoslovanskim nadzorstvom. — Ser.tpetrska proga ne veže Reke samo z Ljubljano, temveč tudi s Trstom, oziroma Italijo, ki bi z najve-či'm kvarnerskim pristaniščem ne imela druge zveze kot po morju. Ista taktika se upprab-Ija sedaj tudi napram Trstu, in prepričani smo, da Jugoslovane v njihovi sedanji napadalni politiki proti Nemški Avstriji vodi bolj mržnja proti Italiji, katero bi radi spravili ▼ tak položaj, da ne bi mogla ničesar storiti za tržaško trgovino, kot pa želja, da bi zadeli Nemško Avstrijo. Jugoslovani računajo, d« se jim posreči uničiti vso trgovinsko važnost Trsta in tako ustvariti v Trstu veliko nezadovoljstvo, katero bi potem skušali izrabljati v podnetiva-nje irredentizma in dobiti priliko za utemeljitev svoje trditve, da Trst v italijanskih rokah ne more živeti in procvitati in da se mora to rej izročiti Jugoslaviji.
Mi moramo stati na straži proti tej novi »a-vratnosti in se moramo odločno upreti vsakemu poizkusu Jugoslovanov, da bi se polastili Beljaka in Celovca, kajti škoda, ki bi nastala.
bi bila, — to ponavljamo — večja za nas kot pa za Nemško Avstrijo. Resnica je, da odločitev glede končnoveljavne posesti ozemelj bivše podonavske monarhije pripada pariški konferenci; toda to je samo neke točke za nas dobro poroštvo proti jugoslovanskim spletkam. Preprečiti moramo mi na vsak način Jugoslovanom, da bi ustvarili v Beljaku in Celovcu dovršeno dejstvo, kajti drugače bi jih bilo, z ozirom na velike protekcije, ki jih imajo v Parizu, skoraj nemogoče prisiliti, da bi zapustili zasedene postojanke. Če pomenja škodo že dejstvo, da mora ena glavnih avstrijskih železniških* prog in sicer južna železnica (Dunaj-Gradec-Ljubljana-Trst) teči po jugoslovanskem ozemlju, bi bila naravnost pravcata poguba za Trst, če bi morala biti tudi druga železniška zveza s Trstom, in sicer pre-koalpska, obsojena v to, da bi prišla v Celovcu pod jugoslovansko nadzorstvo in bi mogla biti izpostavljena nevarnosti, da bi jo mogli zapreti naši neljubeznivi sosedje.
Kakor se vidi, se nahaja Italija v jadranskem vprašanju pred celo mrežo spletek in zavrat-nosti, druge nevarnejše od druge, in zato morajo naši vladni možje imeti oči odprte ne samo za ono, kar se godi v Parizu, temveč tudi za zaplete, ki se pripravljajo na naši meji. Videanl consules, ne quid detrimenti capiat res publica!
KgK3 Juioslojanl o&rolo G/Slsom
Pod tem naslovom poroča rimska »Tribuna« iz Zadra, ca so Jugoslovani v Dalmaciji, v ozemlju, ki je zasedeno po Italijanih, izvedli ljudsko glasovanje potom .podp-isovanja pol, na katerih da je večina podpisov označenih s križci; pcdpisanci da so torej večinoma analiabeti.
Jugoslovanski odbor, p-.avi dopis, je izročil te podpisne pole aJ;X>slaircem na mirevni konferenci kot ljudsko glasovanje proti Italiji in za Jugoslavijo. Vendar pa so prvi trije podpisniki, tri osebe, ki so med prvimi v deželi, namreč zadrški nađškci ■Pališ:č, predsednik deželnega sodišča Benectetti in zadrški vikar vit Piasevr-Ii, iz;avili, da niso nikdar podpisali te izjave v prilog Jugoslaviji in proti
Italiji-	.
Oboroženi s temi polarni, pokopališči s križci analiabetov, in zvito pridobljenimi podpisi je nekoliko gospodov Jugoslovanov čakalo tedne in tečne, da bi jih sprejel Wilson, da bi mu predložili te
pole.	. . .
Eden teh gospodov, neki Kunjašič, ki se je sedaj vrnil iz Pariza v Dalmacijo, poroča naslednje v splitski »Novi Dobi« (št. 110) o sprejemu pri Wil-sonu:
»Končno, 16. aprila, pozno zvečer, nam je nenadoma dal sporočiti Wi3son, da naj pnOemo drugi dan ob 11 dopoldne k njemu v avdilenco.
Isti večer je »Matin« objavil vest agencije Štefani, da so nadškof Pulišič, predsednik Benedetti in vit PiasevoK potrdili s prisego, da niso podpisali našega plebiscita in da tudi niso pooblastili nikogar, da podpiše kakršnokoli pelo. ki jo jugoslovansko odposlanstvo smatra za plebiscit
Predsednik Wilson nas ie sprejel zelo resno in vljudno. Ostali smo pri njem dvajset minut Sprejel je z odkritim zadovoljstvom pozdrav prebivalstva zase:'eire2a ozemlja in je Izrabil svoje začudenje zaradi velikega števila podpisov na plebiscitu. Vprašal j« po načinu, kako so se pobirali podpisi in če so sc v resnici pobirali za časa italijanske okupacije. Zanimal se je tudi za obliko poverjeuja te listine.
Ko smo mu povedali, kako zasedbene oblasti slabo ravnajo z našimi vplivnejšimi možmi in jih internirajo, je dejal z nekim zadovoljstvom in sme.skom: »Toda Split ni zaseden, aH ne?«
Ko je čul, da so mu zastopniki zasedenih občin poslali brzojavni pozdrav po svojem sestanku v Splitu, se je zresnil in nam je dejal, da m prejel tejsa pozdrava. Se botf pa se je zresnil, ko smo mu povedali, da so mu tudi dalmatinski učitelji poslal: pozdravno brzojavko. Dejal je, da tudi te brzo javke ni prejel, in nas re prosil, da mu damo pre pise brzojavk, če jih imamo. Imeli smo jih pri roki in sprejel jih je z velikim zadovoljstvom. Imeli sme pri sebi tudi izvleček plebiscita, v katerem so bile specificirane številke .prebivalstva in podpisov pc občinah in okrajih. Približal se nam je Še bolj, da e pregledal ta izvleček, in je vprašal po izidu ijudskega glasovanja v Šibeniku in potem v Zadru. S posebnim zanimanjem je pregledoval nate izid glasovanja po otokih in končno na Visu. S smeškom na ustn:cah je dejal, da se čudi. da take mnogoštevilno prebivalstvo želi biti prikloplienc Jugo&Iavtji.	.
Med listinsmi, katere smo irrcH pri sebi, je bil? tudi fotcgraiična slika izprevodov v Visu ob priliki slavja razrušitve Avstrije.
\Vilson je opazil, da so v množici med zastavami in poleg slike kralja Petra manrfcstautje nosil7 tudi njegovo sliko. Vprašal nas je, kal pemenja to. Ko smo mu pojasnili, se je poklonil in dejal smeje:
»Vliank you.«
Ob slovesu nam je dejal: ^Gospodje, zahvaljujem se vam za trud, da ste prišli v iPariz, in zahvaljujem se prebivalstvu, . ki je zastopate. Proučil bom vaše vprašanje z največjo paznosiio.*
Ves pogovor, kakor tudi dejstvo, da nam je prisrčno stisnil roko ob slovesu, je napravilo na nas vtis, da mu Daš poset ni bil nevšečen.«
fTribunin^ dopisnik dostavlja: Ni potrebno praviti, da isto prebivalstvo, ki so ga Jugoslovani prikazovali Wilsonu za protiitalijansko in jugoslovan sko, dan:s, ko so Izginili avstrijski tlačitelji, na najginljivejši in najplebiscitarnejši način kaže svoje pristajanje k Italiji.	_
Domače vesti.
Ljudsko štetje. Občina nam sporoča: Hišni lastniki ali oskrbniki niso, navzlic večkratnim pozivom, še prevzeli liste za bližnje ljud sko štetje. Prizadeti. posebno predmestje (Barkovlje, Rcian, Sv. I ven, Farneto, Sv. Ana, Skedenj) se pozivajo, da čim preje prevzamejo »dotične Kste, ker bodo prestopniki strogo kaznovani. Sedeži za sprejem oziroma oddajo listov so, kakor je že večkrat javljeno, tile: a) za staromestn: in šentvidski okraj: ul. Ribcrgo 10 (šola Telice Venezian); b) za novo-mestni okraj. Novo mitnico, Oreto, Skorkljo, Barkovlje in Rojan: tri. sv. Anastazija 13 (Šola v ul. Ruggero Manna); c) za okraj Stare nritnioe, Kja-din, Lonjer, Rccot Vrdelc in Kolonjo: šola v ul. Giuseppe Parini (biblijoteka); d) za šentjakobski okraj. Sv. M. M. Spodnjo in Zgornjo, Carbolo in Skedenj: šola v ul. Istria; e) za vso okolico: občinska šola na Opčlnah. — Podpisan dr. Kabler.
Najvišje cene za meso. Občina nam sporoča: Na pcdlagi 61. 4 razglasa kr. gubernaterata od 20. majnika 1919 št. 25400 II. se določijo, do novih odredeb, najvišje cene za sveže goveje meso takole: sprednji deli t doklado 8*80 lir kg, zadnji deli z doklado 10'— lir kg, poledvica II — Kr kg. Za telečje meso veljajo, do preklica, naslednje cene: bedro, karč in hrbtenica i dodatkom 11*60 Ur kg, drugi deli 9*60 lir kg.
Poziv. Trgovsko in pomorsko sodišče nam sporoča: Z oziivui na razglas, priob^a v >0^ser >a>
tore Triestino-: od 20. majnika 1419 se pozivajo skrbniki ia kuratorji glede visečih zadev pri tem trgovskem in pomorskem sodišču, da takoj predložijo lastnemu poštnemu uradu hranilne in rentne knjižice poštne hranilnice na Dunaju, ki se nahajajo v njih rokah in ki se glase na ime varovalcev ali tvrdk, ki jih oni zastopajo, čekovne račune, ki se nahajajo pri njih, pri zavarovancih ali tvrdkah, ter izjavo, ki vsebuje računsko števiJko, Ime in .priimek ter naslov tistega, na katerega se račun glasi, in dotičnega skrbnika in tutorja ter približno imetje naslovljenca. Ce so pa slučajno knjižice oddane v varstvo poštni hranilnici sami, morajo skrbniki In kuratorji predložiti omenjenemu uradu poročilo te hranilnice ter še en dokument, iz katerega je razvidna številka teh knjižic in dotične vloge. Opozarja se pa, da se bodo operacije, ki imajo nalogo da ngotove kredite poštne hranilnice na Dunaju, zaključile že dne 5. junija t 1.
Razvada, ki se je udomačila v predmestjih Trsta, ne more in ne sme postati — navada. Ogromna večina ljudstva dela cele dneve. Po noči .pa je potrebna počitka. Razsajanje in tu<fi petje po noči ni dostojno velikega mesta, v nočnih urah je naravnost neznosno. Do 10. nre zvečer, ali recimo največ do 11, bi še šlo, ker bi človek potem lahko počival 6—7 ur; a da se razgraja oele noči, kakor se to vrši sedaj — je nedopustljivo. Kedaj naj se potemtakem čiovek aaspi in odpočije? Ako je ljudi na svetu, ki lahko krokajo cele noči zato, da spe po dnevu, jim mi navadrn smrtniki rrič ne zavidamo, želimo pa, naj nam vsaj v nočeh privoščajo mir. Upamo, da se v tem pogledu kaj ukrene — vsaj za poletni čas, ko mora človek počivati ob odprtih oknih. — Delavec.
Sloveosko gledališče. Nocoj ob 8 je torej zadnja predstava v sezoni, ki se zaključi z uprizoritvijo I. Cankarjevih rHIapcev«, izvirno slovensko dramo. Ta predstava je obenem II. benefična ia angažirani ansambel. — Kakor smo poročali že včeraj, je prepustijo »dramatično društvo* celotnemu ansamblu dvorano za teden dni brezplačno na razpolago, da se more uprizoriti še vrsta predstav v korist vseh, ki so letos toc^j v ulogah sodelovali na našem cdru. In tako se uprizore jutri, v nedeljo, popoldne ob po! treh zadnjič »Rokov-njači«. zvečer ob 8 zadnjič »Pohujšanje v dolini Šeittiioijanski«. Prosimo občinstvo, da nc privede k tei predstavi otrei. Prodaja vstopnic med 9—12 •n 3—6, oziroma euo uro pred pričetkom.
Občni zbor »Uutfckissa odra« se bo vršil, kakor Iz javljeno, v nedeljo, 1. junija, ob 9 in pol zjutraj v zeleni »dvorani »Delavskega doma* (ul. Madon-nina 15) s sledečim dnevnim redom: 1. nagovor predsednika, 2. poročila tajnika, knjižničarke, blagajnika, nadzorstva, 3. premembe pravil, 4. volitve, 5. slučajnosti. ^Ljudski oder« ie postal tako važen faktor kulturnega delovanja na našem ozemlju, da bi nihče ne smel izostati od občnega zbora, ne član. niti oni, ki hoče kulturno delovati v prospeh duševne vzgoje našega deJavstva. Nadejamo se torej obilne udeležbe. — Odbor.
Prošek. V nedeljo, 1. junija, bo zborovanje kmetov v Gospodarskem društvu ob 4 pop.
CM učiteljstvo prosim v ponedeljek ob 2 pop. M.
Masdaiensko pogrebno podtporno društvo na-znania, da se vsled uezadostne odeležbe občni zbor društva 15. t. m. ni mogel vršiti in se sklicu;e ponovno na dan I. fcnriia t 1. ob 5 pop. v dvora m gostiine »Konsunmega društva« na Kolonkovcu pri Sv. Mar. Magd. Spodnji z običajnim dnevnim redom Ker je treba urediti mesečnim; in podpore v lirah, vabi odbor, <ia se vsi čiani društva zanesljivo udeleže tega občnega zbora.
Vrdeilskl Sokol priredi svoj običajni zabavni večer v nedeljo, dne 1. junija, ob 8 zvečer, v sve-tcivanskem Nar. domv. Člani, legitimacijo s seboj!
Prodaja kuriva dne 31. V. Sladko oglje (10 kg na rdeče izkaznice) se bo prodajalo, po 52 lir. stot. v naslednjih okrajih. Sv. Vid: 1501-1800 (47) S. Giusto — Staro mesto: 3451—3626 (31) Mura 12. — Nova mitnica: 2301—3856 <37) Padu ina 13. — Sv. Jakob: 1851—3350 (50) Montecchi 2. — Koks (20 kg na rdeče izkaznice) po 16 lir stot. kg: Novo mesto: 2801— 2823 <37) Udine 23, 1—150 (38) 23. — Sv. Jakob: 2350—2500 (50) S. Marco
štev. 38.	^ . _ „
Promet v prfeUM»&čn: Pripluli včeraj: »P. Ho-
■henlohe« rz Ben-etk, »Venezia* iz Reke, »Lacorno* iz Anverrve, *Africand* iz Nortfolta; odplul: ^Drava« in »Netnay« v Reko, »Fiorenza« In »S. Mar--o« v Benetke.
Padec. Včeraj so prinesli na rešilne postajo Li-bero Kerpan, staro 5 let, ki ie padla z nekega zida ter s! pretresla možgane. Zdravnik ji je dal prvo pomoč. — Vdova Antonija Vesnaver, stara 31 let, stantroča v Barkovljah 260. je včeraj padla z nekega zida, ter si zlomila ključnico in dobila razne druge poškodbe. Pieljali so jo v bolnišnico.
Tatvina. Tatovi so udrli v stanovanje Josipa Paljage, v ul. Geppa, Prevrnili so vse stanovauje n odnesli 2200 kron avstrijskega denarja, uro, vredno 700 lir, ter zlato zapestnico in druge reči, vredne 2000 Kr. Aretirali so nekega Karela Ma-nolina, ki je na sumu. da Je lete reči ukradel.
— V čevliarnico AJda Mayeria so udrli ponoči tatovi. Spravili so na kup čevlje in druge reči, da bi jih odnesli, toda karabinjerji so stvar zapazili in hoteli tičke ujeti. Tički pa so brez sledu iz-ginili
Znorel je. Včeraj ob 2'30 so telefonirali Treve-sovemu ura^u iz zaporov v ulici Coroneo, kjer je neki človek znorel. Prihitel le Treves <l 2 pomoč-n:koma ter našel 20 letnega Mihajla Z., ki ie divjal ka- or demon, po oelici. Posrečilo se je da so mu nadeli prisilno srajco ter ga odpeljali v bolnišnico.
Borzna poročila.
Trst dne 30.	majndka 1919.
Po depresiji zadnjih boljša v boljšem razpoloženju posebno tlede parobrodnih	papirjev. Intenzivno povpraševanje po »Ubera« ki je pridobila tekom borce skoraj 100 točk.
Tendenca boljša.
Tečaji:
Cosulich (Austroamericaoa) •	690— 710
Dalmatia (Parob. dr.)	370— 390
Gcrolimicb	1720- 1760
Lloyd	I«**- 1100
Lussino	1720 1750
Martinolioh	500— 520
Navigazione Liber* Trlestina	1710- 1800
Oceania	525— 575
Pre m uda	710
Tripcovlch	590- 610
Asskruraauaol Generali	16S00—17100
Riunione Adflatica	»180— 3300
Ampelea	460— 480
Cement Dalmatia	280— 295
Cement Spalato	365— 375
Krka	, 365— 375
Ladjedelnica v Tržiču fCtatfei*	;
Monfalcone)	370— 380
Tržaški Tramway	225— 240 Tržaška tvornici alia 40fcifici Triest.) 650— 700
Bbzdc vesti.
Ia Hfecov dramatični rec«pt. Slavni francoski dramatik Sardo«, katerega ie nekoč znanec vprašal, kakšen razloček ie med žaloigro in med veseloigro, Je to razložH tako-ie: »No, ta Je povsem enostavno. V Saloigri je tf*"	v veseloigri pa ienitetr. .V burki »v* &A ov po-
roka, ali ie ne bo. Izvrši se poroka, pa umor tudi; to ie prvo dejanje. Vmes pride nov dogodek, pričakuje se nov umor ah nova poroka: to je tretje dejanje. Potem se zgodi nekaj, kar umor ali poroko prepreči: to je četrto dejanje. V petem dejanju pa se izvrši umor ali poroka. Zakaj vsaka res ima svo] konec.«
Pranje belih svilenih predmetov. Z veliko skrbjo gleda marsikatera gospodinja, kako razpada svileno blago bolj in bolj. Temu je krivo vojno milo, misli marsikdo. Toda pogosto >e krivo samo napačno postopanje s temi predmeti. Bele svilene bluze, srajce, šale in sCčne predmete je treba namočiti v vodi brez mila in pustiti, da stoje čez noč. Zjutraj jih je treba izprati brez mila. — V dveh do treh litrih vode se prekuhate 2 žličici lužine in pridoda pol žlice salmijakove raztopine. V ti vodi, ki mora biti samo mlačna, je treba predmet dobro izprati nekajkrat v hladni vodi. Pri zadnjem izpiranju se lahko doda žličico boraxa.
Kisouo kiselina
v velikih In navadnih steklenicah se prodaja v skladišču
RUGGERO GAMBEL - Trst ul. Pler Lulgi da PaSestrica 2
vogal ul. Coron©o. — Telefou 24-03.
Običajna plesno unja
se bo vršila jutri, v nedeljo, v spodnji dvorani Narodnega doma. Začetek ob 8 zvečer.	Voditelj.
MALI OGLASI
se računajo po 10 stot beseda. Najmanjša pristojbina L 1'—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2'—.
MLADENIČ, star 25 let, z lepim posestvom, se želi seznaniti v svrho ženitve s pridno, pošteno in izobraženo gospodično, katera bi imela nekaj posestva. Tudi vdove brez otrok niso izključene. Le resne ponudbe s sliko pod šifro »Zado-vofjnost« na ins. odd. Edinosti Tajnost zajamčena, slika se vrne.	3734
OLJE, kis, prava bosanska kristalna soda, milo, sveče in drugo na drobno in na debelo. Pošilja se po povzetju. Cene zmerne. Prodaja Deioste. Trst, ul. Trento (ex Carradori) Št. 5. 3735 a
NARAVNA MAST, kondenzirano mleko s sladkorjem, sirova in pražena kava, fižol. Nizke cene. Preprodajalci dobijo popust. Deioste. Trst, nI. Trento (ex Carradori) št. 5.	3735 b
KUPIJO se po najvišjih cenah večje množine stavbnega in kurjavnega Jesa, Ponudbe na Jankole & Keber, Opčine.	3731
PRODA se oprema za trgovino jestvin, nrirodilni-ce in bifeja. Vratar ul. S. Giovarmi 8. 3732
VREČE vsake vrste knpuie Fran Babič. nI. Molin grande 20.	3733
VEC hI izvrstnega vina za napravljanie kisa, no zelo nizki ceni se proda. Ul. Geppa 23, vratar.
3727
SPREJMEM 2 krojaška pomočnika; Milan Po-Ijanšek, Logatec.	3728
HIŠE z vrtom pri Sv. Ivanu lir 2000—10.000, prodam radi odhoda. Naslov pove ins. odd. Edinpsti.
3729
KLOBUKE za birmo in damske, elegantne, po ugodnih cenah. Sprejema se naročala in poprave. Ul. Barriera 15, III.	3730
KUPUJEM vsakovrstne vreče, Jakob Margon, ulica Solitaric 19.	3698
PRODAJA se krma za živino, moka In stari kruli. Ul. Trento 18 (Carradori)	3723
URAR sprejema popravila ur vseh vrst Delo točno, cene zmerne. Velkavrh, ul. Tigor 5. III.
FOTOGRAF A. JERKIC, Trst, nI. delle Poste št. 10. Gorica, Corso št. 36 na dvorišču. P 1233
NAGROBM SPOMENIK, naročen v času vojne in od naročitelja ne plačan .se proda takoj, radi pomanjkanja prostora. Cena po dogovoru. Pojasnila (In načrt spomenika) se dobijo pri Ins. odd. Edinosti Edinosti (uL S. Francesco 20, pritličje) kakor tudi pri lastniku Ivanu Rendiču, kiparju v v Trstu, ul. Rossetti št. 11, pritličje. B 77.
mčsomvopri sv.mg&u
pri edi jutri, 1. junija, VRTNO VESELICO In po prosti zabavi PLES v Gospodarskem društvu prt Tlrolcu. — Začetek ob 4 popoldne.
Velika zaloga vsakovrstnega italijanskega
telesu in črneso vino
na debelo.
Po eeD&h brez konkurence.
V vili Žnidaršfč — GpSlne
i venček
sc bo vršil jutri, 1. junija, M Borštu. K obilni udeležbi Vabi mladina.
PRODAJALNA
IzSMenih oblek
Fran. Pera
Trft d!. G. Cartfucci 27, Trst
Obleke kompletne. Črne in plave .... L 130.—
Barvane ........L 95.—
Jopiči alpagas.....L 40.—
Javen PLES
v Nabreiiii na trgu priredi mladina v nedeljo* 1. Junija. K obilni udeležbi vabi m!adina.
ZOBOZDRAVNIK
N RAČEK TRST
Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3-6 pop.
Erezbslestiia Izdiranje zoS, plombiranja in mM zolij!
vmo	vino
Tvrdka RACE & C.
Plaz za Venezia 1 (Giuseppina) Riva Grumula Z
obveš a svoje cenjene odjemaLe v m^stu in na deželi o novem dohodu prvovrstnih teranskih, črnih in belih vin, rizlinga itd
Prodaja se po konkurenčnih cen h.
Telefon 24-95.	Telefon 24-95.
i! ZA BIRMO 11
Velika izbira vsakovrstnih zlatih in srebrnih daril.
Alojzu Povh. Trst. Trg G. Garualdi il 3
(prej Trg Barrera vecchia .
Pohištvo rabljeno! Cele opreme in posamezne kose, kakor tudi volno in žimo, kupujem in plavam dobro. Pisati na naslov:
BICAI1TE, Start trž 3 Cuosal ul. Ponte)
Dr. FRANZUTTI
H3g ZOBOZDRAVNIK v Trstu. ul. Gioachlno H Rossini štev. 12, vogal ul delle Poste. Tehniški vodja A. Johnscber, dolgoletni asistent Dr. J Č rmaka. - Izdiranje zob bn z bolečin. Plombiranja. Umetni zobje.
V nedelo, l junm ob 5 popoldne, se vrši no t ju v Sežani
velika tombola
i godjo, v b'nror občinskih revežev.
ODBOR.
JADRANSKA BANKA I
Deln. glav. K 30, >00.0»K), Reserve K tt.OOJ.OvM Centrala: TRST
m Cassa ili Risparaiia 5 - Via l. tU 9
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, KoU>r, Ljub Ijana, Metković, Opatija Split. Šibenik. Zada«" Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v buično stroko spad.ije!e posle.
Sprejema vloge v Lirah
na hranilne knjižice proti -1/2° 9 letnim obre-stim v baneog ro-prometu proti ;Wo letnim o-brestim. Na odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejS h pogojih, k! se imajo pogoditi od slučaja do slučaja.
Saje v najem varat;?!!2 praialJ [hhi Jsjuilis).
Blagajna posluje od 9 do 14.
Umetni zobje!
SiHS	»iiim ' ■ r «tu - * ZofeotefinišHi i ■ i _ • •
Opčine	ambulotoru Opčine štej. 378,1, n.
KMtt	v hiši lekarne
sns	Odprto 0i9 flo lin olZdiS
Dobrozna zaloga vina
GUGUELMO 0EISS v Trstu ul. Valdirlvo 23- Tel. 29-38
opozarja svoje cenjene odjema'ce, da je te dni
odprlo svojo podružnico na Božjempolju pri Prošeku.
Podružnica je preskrbljena z najboljšimi belimi In črnimi- italijan«=k:mi in dalmatinskimi vini. — Prodaja liter po L 2 20 in več.