Tudi KS Bežigrad na dva dela!
Predsedstvo krajevne konfe-rence SZDL Bežigrad je na razsirjeni seji obravnavalo po-ročilo komisije za preoblikova-nje krajevne skupnosti o sta-nju v KS in možnostih za izboljšanje stanja v primeru prostorskega preoblikovanja. Komisija je stanje v krajevni skupnosti obdelala z različnih vidikov: z demografskega, in ekonomskega, opredelili so dosedanjo aktivnost krajanov in možnosti za poživitev dela. V krajevni skupnosti, ki je izra-zito mestnega značaja, živi na pol kvadratnega kilometra 4000 prebivalcev, njihovo šte-vilo pa celo upada.
Celotno podrotje krajevne skupnosti je praktično pozida-no, novih stanovanj ne bo, raz-širili se bodo le poslovni pro-stori. Značilna je tudi velika koncentracija temeljnih orga-nizacij združenega dela natem območju - kar 70 jih je z 7950 zaposlenimi, od katerih jih ve-čina prihaja iz drugih krajevnih skupnosti.
Po starostni strukturi je kra-jevna skupnost Bežigrad zelo stara, saj je za 3 odstotke več Ijudi, starejših od 65 let, od otrok do 14. leta starosti. Med delovnimi Ijudmi in občani za zdaj ni Siršega interesa za so-defovanje v samoupravnem odločanju, kar je po mnenju komisije razumljivo, saj je ve-čina problemov pri njih že re-šenih.
Predsedstvo je na razširjeni seji ugodno ocenilo analizo, menili so pa, da so člani komi-sije oblikovaJi napačne zak-Ijučke, da ni možnosti za preo-blikovanje zaradi sedanjega stanja. Prav pomanjkljivosti, ki jih je komisija navedla kot ar-gumente proti prostorskemu preoblikovanju, so po natanč-nem preudarku glavni argu-menti za prostorsko in potem seveda tudl vsebinsko preob-razbo krajevne skupnosti.
Zasledovali bodo glavni cilj: oblikovati krajevno skupnost, kot jo določa ustava. Torej kot skupnost občanov in delavcev temeljnih organizacij združe-
nega dela, v kateri s skupnimi napori uresntčujejo skupne in-terese v socialni, ekonomskl, urbani stanovanjski in samo-upravni enoti. Če je taka enota prostorsko prevelika, ni mož-nosti, da bi intimneje povezo-vala občane In delavce pri ure-sničevanju njihovih skupnih interesov. V vsaki krajevni skupnosti je aktivnih vsaj od 250 do 400 Ijudi. Velika razlika pa je, ali živi v krajevni skupno-sti 2000 ali 4000 prebivalcev.
Vse to so Imoll prod očml članl predsedatva krajevne konference SZDL, ko so na razšlrjeni saji obravnavali po-ročllo komitlje. Menlll so, da j« potrabno razpravo o pro-atorskam In vaabinakem preoMlkovanJu prenestl v naj-šlril krog delovnih IJudl !n pb-čanov. Po njlhovam mnenju bl se krajavna skupnost prostor-sko lahko razdellla na dva de-la, meja med obema bl blla ullca Beiigrad. Potemtakem bl žlvelo v severnl kra|evnl akupnostl 2350 krajanov, na delo pa bi tja hodllo okrog 3000 delovnlh IJudl, v juinl krajevnl skupnoatl pa bl bllo 1850 preblvalcev In okrog 4900 zapotlenlh.
Analizo in stališče predsed-stva bo najprej obravnaval SirSi politični aktiv, nato pa bodo oblikovali predlog, ki bo nekaj časa v najširši javni razpravi. Obravnavali ga bodo tudi na zborih občanov, ki jih bodo pripravili predvsem v ta na-mon.
Novi krajevni skupnosti bi moraii seveda povsem suvere-no delovati, zagotovili pa bi še enkrat večjo udeležbo kraja-nov v samoupravnem in druž-benopolitičnem življenju. Pro-storov za obe krajevni skupno-sti za zdaj še ni, vendar to ne more biti argument proti de!i-tvi, saj bodo ob poglabljanju vsebine dela prav gotovo lah-ko rešili tudi vprašanja, ki so predvsem tehnične narave. V novih krajevnih skupnostih pričakujejo tudi boljše sodelo-vanje z združenim delom, zato bo verjetno predlog med obča-ni naletel na precejšnje odo-bravanje.