š tev . 200 .L ienz,- p otek 27 . se^terabra 1946 f  _ Leto 2.

za  m

gl avn

V naslednjih člankih bo«?o poslušali svoji*« bral.com pc
o misli iz spominov francoskega diplomata Francois Charles

podati

;S

Rouse-ja, ki je v odločilnih trenutkih svetovne zgodovine kot diplo¬
mat deloval pri Vatikanu."Njerovi spomini so pretresljivo spričeva¬
lo, kako veličastno in pogumno se je papež Pij XII. boril, da bi sve¬
tu ohranil mir. Diplomatovi spomini se tako-le začenjajo:

T f

"Ko-je Pij XII. nastopil svoj pontifikat, je dobro vid el,
kake nevarnosti grozo svetovnemu miru. Zato si je prizadeval,da-bi
jih odstranil in je narodom neutrudno oznanjal' nauke katoliške Cer¬
kve o moralnih pero jih' mirnem-' reda. Sredstva, ki so mu bila na raz¬
polago, so bila več ali manj prav tako učinkovita, kakor tista, ki
'so se jih posluževali njegovi predniki: javne izjave in diplomatsko
akcije. Takoj po svoji Izvolitvi je dne 3.marca 1939 spregovoril kar¬
dinalom tor je v svojem govoru opominjal narod«, naj ohranijo mir in
naj nadaljujejo svoja prizadevanja s podajanji. Ta njegov opomin se
je zlasti nanašal na težave, ki'so nastalo med Poljske in Nemčijo,
ko se je Hitler navadil taka podajanja s silo kenčavati. Papež je
istočasno opominjal države, da naj spoštujejo pravico tc-r naj se drže
pogodb, ki so jih same sklenile. V svoji velikonočni pridigi v cerkvi
sv.Petra dne 9? aprila 1939. je zahteval, da morajo državo in njihove
vlade estati "vzorno zveste dani besedi". V ušesih državnih vlad so
te papeževe besede zadonele kakor graja, kar ni čudne, saj so imele
slabo vest. Zlasti je to veljalo za Nemčijo, nič manj pa tudi za Ita¬
lijo. Vsekakor je tokrat- pap-ž hotel spregovoriti Italijanom, da bi
ustavil učinke ducejevo.gr hujskanja. Moja naloga je bila, da sem sve¬
to stolico trajno obveščal o vznemirjenju naše francoske vlade _'vpri¬
čo majajočega se miru. Navadno sem p c tem. govoril z novim državnim .
tajnikom, kardinalom Maglione.

PRVI VATIKANSKI DIPLOMATSKI KORAK. Dne 5.raajnika 1939 se**« od kardina¬
la Faglionija zvedel, da bode iste¬
ga dne po papeževim naročilu nunciji v Rimu, Berlinu, Varšavi in Pa¬
rizu, kakor tudi kardinal Einslej v Londonu : opravili važne dem...er še.
Namen teh demarš je bil predlagati konferenco, ki naj preišče sporna
vprašanja med Nemčijo in poljsko tor med Italijo-in Francijo. Pij XII
se je tokrat odločil za dipl-matično akcijo”zgolj zato, da bi sprte
stranke privedel k skupnemu sestanku in razgovoru. Odgovori potih
vlad sc- bili zelo vljudni, vendar splošno odklonilni.. Prvi je oda -mo¬
ril Mussolini, ki je izjavil, da mednarodni položaj ni tak, da bi
opravičeval tako konferenco, kakršno papež predlaga. London. in P-e-riz
sta tudi odgovorila, in sicer sta cba izražala'svoje simpatije o-
papeževo pobude, nista pa zatrdno sprejela njegovega pr odloga. Var''"’--

zelo hladno odgovorila, k«.r

osebni -"dnesi med polkovnikom £c

kem. in Vatikanom bili več ko hladni. Odgovor Nemčije pa je zvenel
prej kakor vznemirljivo. Hitler j« dejal, da . Sploh ne misli na kolo
vojsko in dr. upa, da ne bo nobenega oboroženega spopada Zaradi Gdan¬
skega in nemške-poljskih sporov. Rekel je, da je odkrito peve&al,
želi in da lahko dolgo čaka. Pristavil pa je: ... seveda, če bi
Poljaki kake neumnosti delali,.. Nikakor pa Nemčija no misli, d.e.h:i
..sprožila kako vojsko. Trk' c d" o ver iz Berlina je pc svoji mirnosti in

Štev,200

•- Domači glasovi, 27.9.1946*

Str, 2.

spravljivosti Vatikan presenetil. # Bil je res mojstrovina hinavščine,

Ko ;  je ta papeževa akcija bila končana, je papež dne 2.6.1939 v na*-
? tovoru, na. kardinalski kolegij namig aval na te odgovore, da bi t?.ko-
•rekoč v..javne.st 1 potrdil mirne namene, ki so mu jih vse vlade žago«
tavljale. Čeprav sc ta mirovna zagotovila papežu bila vež ko sumljiva,
je vendar h j tel, da javnoot zve zanje. "

NADŠKOF STEPIMAC PRIDE TAKOJ PRED SODIŠČE

' ‘Moskovski list "Izvestija" 20, septembra'po roža iz Belgra&a
(Tass 19*9*) Po poročilih agencije Tanjug v Zagrebu je na procesu
Lisak in tov. včeraj govoril drž. tožilec Blaževi6:Iz dosedanjih
ugotovitev procesa zlasti iz izpovedi obtožencev Lisaka, Salič, Si*
mečkl, Maric, Gulin in ..Martinčič, iz Izpovedi prič in dokazil, ki so
bili predloženi sodišču je razvidno,da so obtoženci v svoji zarotniški
delavnosti proti ljudski svobodi Jugoslavije in proti demokratičnim
pridobitvam ustvarili teroristično organizacijo, ki je igrala odlo¬
čilno vlogo, v številnih zločinih ustačko-križarskih skupin, katerih
neposredni član in.pobudnik ter pomagač je bil Stepinac.

Zaradi tega sera ukazal, da se Stepinec zapre in proti njemt^fc
uvede sodna preiskava.Dalje je tožilec izjavil, da ker ne vedo kako w
daleč je v zvezi zločinsko delovanje obtožencev Lisak, Salič in tova¬
rišev s Stepincem, smatra za potrebno-, da proces vodi skupno zoper
vse in zato prosi, naj bi sodišče'proces za 7 dni prekinilo, da bo
med tem časom Stepinčevr zadevo mogoče preiskati. Po posvetovanju se
je sodišče izreklo, da je Blaževleevo prošnjo sprejelo in rau dovolilo
dnevni rok za preiskavo zoper Stspinca. Sklep-o združitvi procesa
proti Lisaku in Stepincu bo pa-sodišče kasne je sprejelo ter bo .ob¬
javilo tudi dan, kdaj se bo obravnava nadaljevala.”

Tako poroča moskovski list. Iz Londona pa prihaja poročilo,
da je kardinal Griffin. v imenu angleških katoličanov pozval britansko
vlado, naj se z vsemi sredstvi zavzame za osvoboditev nadškofa dr,
Stepinca, ki-je  goreč dpmoljub in ki je ves čas kazal svoje veliko
nasprotstvo zoper nacistično raslije.

Agencija "United Press" pa priobčuje zadnje Stepinčevo pas¬
tirsko pismo, kjer nadškof govori za svobodo vere na Hrvatskem in o
preganjanju njegovih duhovnikov. Nato pa dobesedno tako-le pravi:"Ea-.
toliške duhovnike bodo silili, da morajo predavati iz knjig, ki bi " ^
jih pravi katoličan sploh brati ne smel ker so nevarne, za dušni blago®
Vkljub temu, da država zahteva, naj prekinemo odnose s sveto stolicb,
vendarle z oblastmi ne želimo nobenega spora. Nsj jih Bog ^razsvetli,
da bi sprevideli, da država najbolje usoeva le, ce so državljani za¬
dovoljni. 'Ti pa bodo mogli biti zač ovci jeni*- 'le, če bo med drugim
sveta vera deležna dostojnega spoštovanja."

KAJ SE GODI V PERZIJI

~ Perzija (Iran) je že pred časom bila nevarno področje med¬
narodnega spodrivanja. Potem se je stvar malo unesla, dokler sovjetski
tišje ni začel oznanjati, da hoče neka zunanja sila v iranski provinoi-
Huzistan zanetiti upor. Potem je nekaj časa bilo kar"tiho. Zdaj (16.
t.m.) pa sovjetska agencija "Tass"' poroča iz ^lavnega iranskega
racata Teheran, da je iranski propagandni minister Mozafar Pirviz- 15*
t.m>, zastopnikom tiska povedal, da so v Isfahanu odkrili zaroto proti
vladi, ki so jo pripravili tujezemski interesi”. Minister je sporočil
javnosti te le zanimive podrobnosti:.

Abul Gasem liafi, pokrajinski guverner med plemenom Baktarijev,
je od samega ministrskega, predsednika dobil-naročilo, naj stopi,med •

Štev, 200 -■


:i klasovi, 27.9.1946. —

Str.

zarotnike ter naj se udeležuje vseh podajanj s tujezemci, Ta jo to
tudi storil t- r tako dobil v roke številne dokumente, katere je po-
.te^ izročil vladi. Tako je zarota bila odkrita. Minister Firuz jo
nato navedel imena aretiranih vodilnih zarotnikov, -ki so znani po
svojih zvezah s Angleži, Zarotniki sc nameravali napasti vojaško po¬
veljstvo isf&hanske divizije, s oboroženimi Baktijarji vdreti v Is«
fah.an, zasesti pošto in vojašnice, vojaštvo razorožiti ter likvidira¬
ti voditelje ljudske stranke, Ko bi zarotniki enkrat imeli v rekah
Isfahan, so nameravali svoje moč razširiti na ozemlje Kermana in
Huzištana, Ko bodo po končani preiskavi vsi dokumenti objavljeni, bo
javnost strmela.

Teheranski listi zdaj ostro napadajo zarotnike in njihove
tujezomske podpihovalce. List "Rahbar" piše, da so tujci in njihovi
agenti od Irana hoteli odcepiti Fars, Huzistan, Kerman, Isfahan in
Ježd. List zahteva,, da mora zdaj vlada to podtalno in sovražno delo¬
vanje tujezomcev razkrinkati ter zahtevati, da se iz Irana odstranijo
tuji’zastopniki s ki sc sodelovali pri' zaroti.

Dne 18,t.m. pa ista sovjetska agencija "Tass" poročaj' "Kakor
poroča iranski list "Rahbar" 15,. septembra, je častnik obmejnih čet
v. iranskem Beludžistanu divizijskemu poveljstvu v Kermanu uradno na¬
znanil, da angleška letala v Beludžistan vozijo orožje. Poveljstvo
kermanske divizije'nato ni nič ukrenilo. Zato je tisti častnik o tem
poročal 'naravnost glavnemu stanu. Ta je vso zadevo poslal divizijski
komandi. Ta pa spet ni nič ukrenila pač pa častniku dala - ukor."

OPORIŠČA USA V LATINSKI- AMERIKO

Is Rio De Janeiro poroča 18.9»sovjetska Agencija "Tass";

Časopis "Tribana Popular" je v teh dneh prinesla uvodni
članek, ki.je posvečen gonji v več latinsko-,ameriških držav za'vrni¬
tev vojaških oporišč, ki jih je USA v latinski Ameriki"zasedla. Med
vojno, pravi list, je USA v državah latinske Amerike zgradila 92 opo¬
rišč, Večji del teh oporišč je še Vedno v posesti USA. "Truman", pra-
?vi dalje članek, "je obljubil v avgustu 1.1., da bodo Amerikanci ob¬
držali samo tista oporišča, ki so izključno potrebna za varnost USA
in za svetovni mir. Jasne pa je, da k tej vrsti ne spadajo oporišča
v Amapa, Belemfe in drugih pokrajinah Brazilije, vendar v teh oporiščih
še vedno gospodarijo .Amerikanci".

List omenja,da so v Natalu na paradi o priliki dneva ne¬
odvisnosti Brazilije 7«septembra na prvem mestu bile ameriške čete
in da te čete, ki imajo brasiljska oporišča,kažejo očiten namen, da
ostanejo dalj časa v Braziliji,ker so Častniki in vojaki pripeljali
celo svoje družine iz USA.

(SurJjnslta, £itlrux Sr^ffiJuL

Letošnja pšenična letina v Ameriki je tako dobra, da take
še ni bilo, V severni in južni Dakoti, ,v.Nebraski in Kansasu sc žitni¬
ce zvrhane polne, okoli inokoli žitnic pa sr kar na prostem nakopi¬
čene cele gore pšenice, ki je nis' še ™ogli"spraviti pod strehe. Ču¬
dno je človeku pri srcu, ko staji’ zraven tega bogastva, pa zraven-
misli ’na ljudi, ki p#*drugih deželah stradajo. f .■<

Pa tudi druga žita.so nadvse dobro obrodila. Ce ne bo pre¬
zgodnjega mraza, bedo koruzo pridelali letos 3,496, 820,000 mernikov,
to se pravi 400,000000 m eru "Hrv več ko lani. - Ceprag, je , število

poljedelskega prebivalstva

;JVi od 1940 do 1945 padlo od 30 na

25 milijonov, vendar sc poljski pridelki zdaj dvakrat tako veliki ka¬
kor sc bili v lotih 1919 do 1939* To je zato, ker zdaj porabljajo
več kmetijskih strojev kakor poprej.

Štev, 200 ----Domači fralsovi, 27.9.1946. - Str. 4.

••• DR. MIHA KREK NAD'KRSTAMI zbor "Slovenija" je nat5 pri

PADLIH AMERIKANCEV• Ame riški list poslovilni masi poljskem vojaštva
"The Rome Daily", ki izhaja v Rimu, pel Tom&evo slovensko "ašoj.jubi-
je'1. septembra prinesel 63 ,anek,ki late in slovenske Marijine pesmi*
se”v prevodu glasi; "24 ur potem, Pri popoldanskih vojačkih slavno-
ka-je’bil od # jugoslovanskega vo- stih je pa nastopil s svojim’slo¬
vaškega sodišča obsojen na 15  letno venskim koncertnim programom.

-ječo za "ideološke vojne zločine",

je dr.Miha Krek, predstavnik Cen¬
tralnega Federalnega Kluba v Ri¬
mu včeraj' zjutraj položil venec na
5 krst ameriških letalcev, ki leže

■ ”i f  \  ., . n a  . n •- “i i -j • # f

SLOVENSKA IMENA ZA POSTE NA
KOROŠKEM. Celovški radio je v če¬
trtek zjutraj objavil: Nekateri
se se obrnili na celovško poštno

položeni na odru v kapeli letališča ravnateljstvo z vprašanjem, ali

•: Cianpino. V pismu,ki .jo bilo :  izro¬
čeno tukajšnji ambasadi, je dr.

Miha Krek izrazil svoj e obžalovanje
V korist svoje rodne domovine Ju¬
goslavije,.' rekoč; "V 'bolečinah" se-
■klanjam p-red trupli teh plemenitih-,

Aiperikancev, ki so po nedolžnem-
;izgubili.: svo j e živijenj o v 1 epih
Slovenskih gorah s stiraiii 'cniL,ki'
ne spoštujejo niti mednarodnega
z^koa^, niti predstavnikov pleme-
iijthlga -in'' svobodol jubnega naroda.

Resnične želje in' čustvovanje
slovenskega naroda do/Združenih dr-.bor, ki je tako-le sestavljen:

smejo na pisma in druge poštne
pošiljke pisati samo slovenska'
imena za namembne poštne urade.
Celovško poštne ravnateljstvo jc£
odgovorilo, da se to lahko zgodi
in da zoper to ni nobenega pred¬
pisa.

SLOVENCI V ITALIJI. Novo slo¬
vensko begunsko taborišče v Senega-
liji št.9 je dne 17. septembra
po odredbi poveljnika taborišča
majorja Bumella dobilo nov od-

zav.so daleč močnejša kakor pa 6 u~
stvavanje tistih, ki trenutno vla¬
daj o ~ Jugoslavijo, Naj bi ta -trupla
počivala v večnem miru!" - S'teni.

Predsednik gleavar Franjo Maršič,
referent za .cerkvene zadeve šk.
Anton Orehar, za šolstvo ravnatelj
Ivan Prijatelj, za taboriščni

besedami končuje pismo." Nato članekdebrodelni fond Klemenčič Franc,

_ j -r _-j...  i-_ t,, i.

nek še g0vori o Krekovem, del e vanju
in razlaga, kaj je Cehtralni
Evropski Federalni Klub* Članek je
napisal štabni poročevalec Lili
Mittler.

'.'POLJSKO*, SLO VENSKO PRIJATELJ¬
STVO. Posadka poljske vojske v Ri¬
miniju v Italiji (hedaleč od Sene-
galije, kjer sta dve begunski ta¬
borišči) se je v sredi tega meseca
poslovila cd tega kraja. Dne 15.
septembra je poljsko vojaštvo ime¬
le poslovilno mase, nato pa veliko
parado. Poveljstvo poljske posadke
je naprosili'slovenski,begunski
pevski zbor "Slovenija" v senigal-
skem taborišču št. 9 , ki je pred

za kantino Hren Ludvik, odbornika:
dr.Franc Mihelčič in Stanko Pal-
čič. ^

NAPADI NA KOMUNISTE V FRANCI¬
JI. Moskovska "Pravda" od-19*9.
1946, poroča iz Pariza: Pariz.18.9.
Tass: De Gaullova zveza, ki je
bila pred kratkim ustanovljena je
pričela javno nastopati proti ko¬
munistom. Včeraj je v mestu Pau
na zborovanju komunistične stran¬
ke skupinaUstnikov skušala govor
komunističnega govmika prepreči¬
ti z vzkliki "De Gaulle na oblast!'"
Potem kc so jih iz dvorane izgna¬
li, so častniki pokončanem zbo¬
rovanju napadli zfecrovnlee. Kasne¬
je so skušali napasti uredništvo

meseci koncertiral tudi'v Rimu,
naj bi sodeloval pri sv.maši in pri komunističnih listov,
vojaški slavnosti. Slovenski pevski