GLAS SVOBODE SLOVENSKI TEDNIK Za Koristi Dklaynkqa Ljudstva.	Glas Svobode.	GLAS SVOBODE SLOVENIC WEEKLY Devoted To The Interests Or
	GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.	
“OD BOJA DO ZMAGE”!		^ ♦ “KDOR NE MIŠU SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO”!
Štev. 50.	“Entered as Second-Class Matter July 8,’03 at the Post Office at Chicago, 111, under Act of March 3 1879	Chicago, 111., 11. decembra 1908. iSgSr- leto VII.
Razgled po svetu.
Avstrija.
-Dunaj, 6. dec. Novo uradniško ministrstvo je zagrozilo, da državni zbotr razpusti, alko se ne bo redno delovalo. MladJoeeh Udrzal je N emic e odgovorne delal za nemire na Češkem, kar so Nemci ugovarjali. Udrzal je nemške radikalce potepinke imenoval, kar je dalo povod, da pride do dvoboja.
Tristo jugoslovanskih, dijakov je kotelo s silo iv parlament vdreti, kar je policija zabranila. Dijaki so zahtevali ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani,
i— iVaga, 6. dee. Nemiri Čekov so zadobili ¡značaj revolucije, Obsedno stanje v Pragi je ljudstvo .še bolj -razburilo in je že sedaj preko 30.000 Čehov v ¡boju proti vojaštvu in policaji Na tisoče Čekov dohaja iz dežele ter se puntarjem! pridružujejo.
—	Dunaj, 7. dec. “Nemcem sovražim izgredi, kalkoršai so v ¡civilizirani deželi1 nezaslišani, se brzojavno iz ¡Postojne, na Kranjskem poročajo. Tolpe Slovencev so 'liki ■cestnik roparjev nemške trgovce napadli in oplenili. (To je 'brzojavka, kitero ehieaška ‘ ‘ Arbeite r Zeitung” objavlja. Mi smo prepričani, da je ¡ta brzojavka največja lopovščina, kakoršno si zamore jo Nemici izmisliti, in- ¡dobro hi ¡bilo, da bi1 zavedni Postojčanji nekoliko železniškem uradniku L. na prste pogledali, da se zadeva pojasni. Mi prosimo slav. čitalnico v Postojni, da nam neposredno stvar popiše, da zamoramo stališče zastopati. Uredništvo “Glas Svobode.”)
Tudi iz drugih (krajev, kot Olomuc., Klado» i.t.di. dohajajo vesti ■o nemirih.
—	Dunaj, 7. dec. Govor italijanskega ministra za vnanje zadeve. Tlttoujja, je v zbornici splošno dober vtis naredil. Tittoni je Tekel, da male nasprdtstva, katere se v' časih med Avstrijo in Italijo pojavijo, se vselej mirnim potom ■poravnajo. 'Njegov govor je bil povsem! v prilog ohranitve trozve-®e.
—	Dunaj, 8. dec. Vlada, odločno zanikuje, da bi vojaštvo v Bosno pošiljala. Temna nasprotno se zatrjuje, ¡da se vojaštvo neprenehoma v Bo sn o-Herce go v in o tran sportira in da se tam že čez stot-i-sdč vojakov nahaja,
V vladnih krogih se trudijo, da bi mnenje o vojni zatrli, toda javnost je prepričana, da se balkansko vprašanje brez vojske rešiti ne more,
Nemčija.
Berolin, 8. dec. Stavkajoči pre-mogarji v lo-tarimškiim Merlen-badh-rovu so brezpogojno pričeli delati. Zastavkali ,so bili z ozirom na nesrečo v Radbod-rovu ter zahtevali zboljšanje varstvenih naprav. Ravnateljstvo je odgovorilo, da je za varstvo vse možno storjeno in da se ne more v tem več •storiti.
—	Berolin, 8. dec. V državnem ¿boni se je kancelar Biilow ¡z govorom italijanskega ministra Tit-tonija bavil, ter naglašav da je Italija resne volje da se trozveza vzdržuje.
Hajti.
Port au Prince, 8. ¡dec. General Simon je' v pondelijek predsedniško palačo zavzel. Ljudstvo je bilo navdušeno. Na vbodu palače ga je general Alphonso, poveljnik garde, pozdravil.
General ¡Simon pričakuje vrnitev raznih puntraskih generalov, nakar bode ..svoje ministre imeno-i	n. iii Vriti «lil
Francija.
Pariz, 7. dee. Vlada zatrjuje, da so poročila o neki pogodbi med Francijo — Velikio-iBrintaniijo in Rusijo neutemeljena in da ona o tem nič ne ve.
— Cherboung, 7. dec. ¡Stauiščni delavci ameriške črte so zastavka-li da izbojujejo izboljšanje plače.
Rusija.
Petrograd, 8. dec. Povprečno zboli 26 ljudi vsaki dan za azija.t-sko kolero. Pojavi kolere se množijo ter so danes 33 obolelih slučajev prijavili in 8 zbolelih je u-mrlo. Kužne bolnišnice zopet odpre.
Španska.
Canfranc, 6. dec. Minister za javna dela je tukaj, povodom o-tvoritve- železniškega predora svečanost priredil. Predor je del železnice čez P.vrenae, o koji ste Francija in Španija lansko leto pogodbo sklenile.
Italija.
Rim, 7. dec. Governer iz Itali-jansko-Somali-dežele poroča, da so derviši vas napadli. Gamiizacija je bila o nameravanem napadu obveščena, ter ga je odbila. 48 derviše v je bilo ubitih.
Srbija.
Belgrad, 7, dec. Tukaj se obče govori, da bo te dni proti prestolonasledniku Jurju, tožbo vložena zaradi posojila $6000. Ko je Juri v Petrograd popotoval si je omenjeno svoto od “Belgradske banke”' izposodil; a bančnega ravna^ telja je prav pošteno nahrulil, ki je ¡denar naizaj zahteval. Tudi kralj Peter pravi, da ga posojilo nič ne briga.
Cenjeni naročnici!
Današnjo številko “Glas Svobode” pošljemo zadnjikrat na o-gled in prosimo, da se cenjeni rojaki nanj naročijo, kateri to še niso storili.
Vsi novi naročniki na list ‘ ‘ Glas Svobode”, kateri si neposredno pri nas naročijo in celoletno naročnino, — malenkost 150 centov — vpošljejo, dobili bojo list takoj a naročnina se jim bo šelej od 1. januarja 1909 računala. Takisto dobijo novi naročniki od 1. do 31. decembra t. 1. povest “STRAHO-VALCI DVEH KRON.”
RESNA BESEDA, onim cenjenim naročnikom, kateri nam dolgujejo na naročnini, da tisto v teku 14 dneh poravnajo sicer bi bili prisiljeni izterjati pustiti, kar nam in dotičnim ne bi bilo ljubo.
Ker se bliža novo leto in moramo račune, kot incorporirano društvo, koncem tega meseca zaključiti, prosimo, da naši cenjeni zastopniki z nami pravočasno obračunajo
Upravništvo ‘Glas Svobode”.
597 W. 20. St. Chicago, IU.
IŠČE SE.
Gabre Baštašio doma iz Jugorja okraj Metlika na belokranjskem, da naj meni. podpisanemu ali pa uredništvu “Glas Svobode” piše svojo adreso. ¡On je bil pri smrti Niko Belopavloviča iz Škemljevca št. 15, ko je isti umrl dne 27. maja 1905 v Sheboygan, Wisconsin, in bil potem tudi pri njegovem pogrebu navzoč. Treba je dognati smrt Niko Belopavloviča. Prosim tudi druge rojake, da bi mi naznanili! zdajšno1 stanovanje Gabre Baštašiča če jim je znano zanj.
Dr. Karl Slane, advokat v Novem-mestu, Kranjsko Avstrija.
NOVI GOSPOD.
Dne 7. t..m. je novoizvoljeni chi-kaški ¡državni pravdnifc Waymain, svojo službo nastopil, ter je pet pomožnih pravdnifcov imenoval, med katerimi sta dva Nemca.
(Novi drž. pravdnih je sledeče ■dela prevzel: 607 obtožb proti obtožencem pod jamstvom, 240 proti takim ki so v preiskovalnem- zapora im v 160 slučajih se krivci iščejo. V bolnišnici je 27 obtoženih in 77 slučajev pride pred veliko poroto.
Dobiček “Standard Oil.”
New York, 7. dec. Pri nadaljevanju preiskave proti “Standard Oil Co” pridejo zanimive stvari na dan. Continental Oil Co. je “zaslužila” pri kapitalu $300,000 nič manj kot 115 odstotkov, in Standard Oil Co. v Indijani je pri delniškem kapitalu $1,000,00, v le. tah 1899 — 1903 približno $55,-000,000 v žep utaknila!!
Banka zaprta.
(Springfield, Mo.., 8. dec. “National Exchange ¡Bank”, ana naj-velčjih tukajšuih finančnih podjetji je svoja vrata zaprla. Ustanovljena je bila pred 15 leti in je imela $100.000 ustanovmine. Iz njenega zadnjega poročila se posname, da je banka imela $1,049,-273 vlog in $50,000 prebitka-.
Banka se je zaprla po odredbi Comptrollerja of the Currency.
Poslednje upanje.
Zagovornik, Herman Bill ek a, kateri je imel po štirikratni smrtni obsodbi., dne 11. t. m. obešen biti, je prošnjo na govern er ja v ¡Springfield vložil. Governer De-meem je odsoten in podgovemer je izvršitev obsodbe do 28. januarja p. 1. preložil, ter Detneenju zadnjo ukrenitev prepustil.
Nima zavetja.
Soboto večer se je komisar ¡Mark A. Foote proti zagovornikom izrazil, da Ohfristijana Rudowitza nernore oprostiti temveč, da se mora Rudowitz Rusiji izročiti..
Ta sklep se je 7. t.nr. javno proglasil in o tem Zvezna vlada obvestila.
Zaigovomištvu ostaja ¡edina pot, da se pri državnem1 ministru Roo-tu' pritoži, kar pa skore j gotovo ne ibo nič pomagalo.
Noče plačati.
■New York, 8. dec. Tu se gre za tožbo v znesku $20,000, katero je zdravnik dr. J. M. Reeves, iz Phi-ladelpbije, proti Andrew M. Moreland, članu Carnegie Steel Company, ¡vložil..
Zdravnik je lečil milijonarja v letu 1904 in 1905 na neki živčni bolezni in se vsako soboto iz Philadelphii je v Pittsburg k njemu peljal, ter .povprečno za obisk po $500 računal. Gosp. Moreland si je izračunal, da raca n po $lo na uiro pomeni za čas. kar je ¡dr. Reeves potratil ria popotovati .ju. v hotelu in pri “bolniku” ter trdi, da je račun Tvretiran in. da se raji to-žari do majvišjega sodisča., kot da bi Mačak Dr. Reeves trdi nasprotno, da je račun po $15 na uro za zdravnika čisto primeren.
Farmarji v Califomiji.
(San Francise o, Cah 6. dee. Farmarji severne države so se konference ‘ ‘ Country Life Commission ’ ’ udeležili in zahtevali, ¡da se naseljevanje Kitajcev in Japoncev pripusti. Oni so rekli, da beli delavec ni sposoben za delo na farmah, ko ga preveč vleče .po svetu-. Nekteri farmarji so zahtevali, da se vsako leto 10 do 50.000 mladih Kitajcev im Japoncev v Ameriki naseli (To se pač vidi, kam pes taco moli. Kulije je sem potrebno, da bojo zastonj delali. Op. ur.)
Kongres
se je V Wasbingtonu 8. t. m. otvori!, iza tri mesečno zasedanje, im nebo-, kakor se čuje malo dobrega naredil. Glavna razpravo Ibo -pač, kako uporabljati- lljudški -denar..
Naj večjo preglavico bo gg. ¡delal vedho večji primiankljaj v državnem zakladu.
(Prezideot Roosevelt, je kongresu’ predložil svojo zadnjo prošnjo kot predsednik, obsegujočo 44 tiskanih pol.. Med drugim priporoča kontrolo čez železnice, brzojavne in telefoniene naprave; ter — boljšo protekcijo delavstvu.
Mikado posestnik rudnika.
San Francisco, 6. dec. Mikado japonski, je od Joe Slisco-vitoh, znanega pionirja v Alaski, naj-večjii Antimon .rudnik v Ameriki, 'kupil. Cerna ¡mu je $100,000. Japonski posredovalci so $10,000 takoj plačali in se zavezali, -da bo ostanek v teku 20 dni plačan. Japonska vlada bo Antimon dobavljala in rabila za snov k brez dimnemu smodniku iu pa kovino k 'bojnim ladjam- kot prevleeek, kateri ¡zabranjuje, da se morski polži- ne prijemajo ter plovitev ne o-virajo.
Škandal v vladnih krogih.
Delavan Smith, urednik Indianapolis Nenvs, je razkril smrdljivo senzacijo tikajočo se bra(a izvoljenega prezid-emta Charles P. Tafta, iu prezidenta Roosevelta, kakor tudi njegove administrativne politike. Mr. Smith piše med drugem tudi, da neki Ameriški sindikat je kupil panamski prekop od francoske flade za $1|2.000,000 in ga potem. vladi ameriški prodal za $40,-000,000, za kar so vladni krogi dobro vedeli.
Charles P. Taft, izjavlja, -da bode -tožil imenovanega urednika na razžaljeni časti.
Da kritza pojenju je in da se časi zbloljšujejo ter prosperiteta vrača, je temu dokaz tudi naš sosed — “Proletarec”; pri katerem so zadhe čase v toliko napredovali, da ima sedaj kar štiri urednike, ki tudi med seboj tekmujejo v novodobni slovenščini. Dva stara grešnika sta prišla takoj s svojimi starimi dobro poznatimi imeni zopet na dan, ostala dva se z imeni -nista prikazala a vendar tudi nju poznamo.
Da stari grešnik nernore pri nobenim -podjetju mimo in stvarno sodelovati je to že ¡zdavnej — od davnej tudi from beyond the ocean dokazan fakt. Najbolj priljubljene so mu smrdljive fraze v katerih -se je menda rodil, v teh živi in boi v njih najbrže tudi poginil.
Rojak Frank Bizjak iz Lead-ville, Colo. se je dne 8. tm. v našem uredništvu zglasil ter -dne 9. odpotoval jr št. Rppe-rt na Doljen-sko, (kamor si gre zdravje iskat.
■Soprogo in dva otroka je na svojemu ¡domu v Leadvillu pustil, ter se namerava na spomlad zopet povem iti.
Rojak John Šuklel iz Floresto, Colo. je z rodbino v Bušinjo vas-, pri Metliki dne 6. it. m. odpotoval, in- se tudi pri mas poslovil. Gbe-dva. sta si na “ Glas Svobode” naročila za'v stari kraj.
Jim kličemo.: ¡Srečno pot!
Ured. in Upra. “Glas ¡Sv.”.
Listu v podporo.
Fr. Pavlovčič 50e., Fr. Bizjak 50e„ Fr. Amibroš 50c. in P. Sbaltz $1.50.
Msgr. J. Buh iz Amerike v Rimu.
“Velečastni naš rojak Msgr. J. Buh, kije jeseni odpotoval v staro ¡domovino, im ki je prod nekaj meseci praznoval svojo zlato mašo, se je podal ¡tudi iv Rim, kjer je bil navzoč pri proslavju papeževe -zlate. maše. Dne 18. novembra pa ga je sprejel papež Pij X. v posebna -avdijeinei, kjer mu je bil podeljen papežev blagoslov, btere-ga je nato poslal .tudi v New York Mr. Sakserju, naj o tem sporoči a-mieriškem! 'Slovencem.
Msgr. Buh nam je poslal iz Rima krasno razglednico;. Od tam jo ■odpotoval 27. -novembra s parnikom Louise proti New Yorku, kamor najbrže dospe okoli 9. decembra. Msgr. Buhu želimo srečno -pot in zagotovljeni smo, da ga čaka prisrčen sprejem pri svojih a-meriških rojakih.’'’
Tako- piše ‘ ‘Glas ¡Naroda’ ’ z dna
4.	¡t. m.
Mi smo gotovo poslednji, da bi komu srečo zavidali, toda ¡v tem izvan rednem slučaju pa vseeno gosp. Sakserja zavidamo v tej piramidi jalni sreči-, koja. ga je doletela neposredno iz Rima. Oh, iz večnega mesita, je gosp. Sakser od “Krojača’’-“Sarto” blagoslov ¡dobil! To pa mi, kar -si bodi. Mi bi bili zelo hvaležni, ako bi n.a.m hotel gosp. Sakser oni 'blagoslov na ogled po-slati, da si ga temeljito ogledamo na visokost, dolžino-, širjavo, oskost, debelost in suhost, ter da ga potem- dostojno ocenimo. Za ¡slučaj pa da gosp. Sakser, na rte že v blagoslov pomnožiti pusti iu da jih bo v zalogi, imel, tako se že sedaj na en meter original -eo-pije naročimo.
Samo ena zagonetka je v tem papeževem blagoslovu za rešiti, ■namreč: Je li blagoslov kojega je gosp. Sakser dobil toliko vreden, fcod oni, kojega je dne 9. tm. po posredovanju nadškofa J. J. Gle-nou iz St. Louisa, Taft prejel, to je tisti Taft, koji niti “¡patent kristjan” ni.
Ako ima “sv. oče” samo ene vrste blagoslove, potem je gosp. Safcserjev na vrednosti izdatno zgubil, .kajti da se “kristjani” in “krivoverci” po eni im tisti meri merijo, to pač ne gre in ne -gre. Mi tolmačimo, to kočljivo stvar tako. dla bo eden od obeh gospodov sigurno “blagoslov” papežu vrnil.
Poročil se je
22. nov. Ben Hanford, dvakratni kandidat za podpredsednika Zdr. držav in sicer kot socijalist.
Sudrug Hanford živi v Brookly-nu dr. New York. Rodil se je 1. 1859 v Clevelandu, O. in je član- ti-pografičme unije, 28 let.
Slovenska Narodna Podporna Zveza v Chicagi, 111.
Na vsa vprašanja odgovarja in daje poj azni! a tikajoče se Slovenske Narodne Podporne Zveze, glavni tajnik, m-a kterega se je o-brniti.
Jos. Ivanšek, tajnik.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
za	$ 10.35 ................ 50	kron,
za	$ 20.50 ............... 100	kron,
za	$ 41.00 .............   200	kron,
za	$ 102.50 ............    500	kron,
za	$ 204.50 .............. 1000	kron,
za	$1018.50 .............. 5000	kron,
Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske ’••o Domestic Postal Money Order ali pa New York Draft:
FRANK SAKSER CO.
82 Cortland St„ New York MM St. Cltir A ve., N. E. Cleveland, Ohio
Strahovale! dveh kron
k.

__'V
ZGODOVINSKA POVEST.
PRVI »EL.
Spisal FRANJO LIPIČ
n.
i Al’ je gromi al’ treskanje, Al ’ voz burovževi gre ?
To ni tredk, ne gromenje, Tud1’ voz burovžev ne gre, Tu jezdari vel-k gospod . .
Narodna.
Ko je prišel Tomo na cesto, je vzlie bučanju vikarja in žvižganja burje' 'zaslišal treskanju podoben ropbt. To slabi in 'kameniti cesti, ki je vodila po obali od Reke do Beršeca, je dirjal jezdec, tako naglo, .kakor bi bežal pred smrtjo. Konj je glasno hrkal in pod kopiti, če so se zadela ob kamen, so se mu vžigale iskre. Tomo je obstal na cesti1 kakor bi ibil okamenel. Strah ga je prevzel, ko je čui ta tajinstveni ropot, in ni se ganil niti tedaj, ko je že natančno razložil, da se mu bliža konj, na katerem sedi jezdec. Prišel je šele k zavesti, ko je ležal na tleh in je čutil, da mu curlja'kri z glave, kamor ga je bilo 'zadelo konjsko 'kopito.
—	Bedak, nerodni je zakričal jezdec, ko se mu je posrečilo, u-staviti konja in se je prepričal, da še živi človek, ki ga je bil podrl. Zakaj se nisi umaknil?
Ta odgovor je Tomu pričal, da nima opraviti z nadnaravnim bitjem, kakor je .mislil, nego z navadnim človekom. To ga je takoj poživilo. Vstal je hitro in na prijazni' pozdrav odgovoril ravno tako prijazno.
—	Ti si sam bedak in še naj-veejih eden. Čemu pa tako drviš po cesti, koder veš, da hodijo ljudje? Ali ti je mar krvnik za petami in te čakajo vešala?
—	Bog mi' odpusti, a meni se zdi, da si se predrznil nekaj zabavljati, je vzkliknil tujec iin vzel izza pasa dolg, svetel samokres, s katerim je pomeril na Toma.
Tomo je bil sicer pogumen in krepak mož, toda njegov pogum je bil vedno natančno tako velik, kakor se je to zdelo njegovi zdravi pameti potrebno. Če ni bilo prav nič upanja na zmago, je Tomov pogum popolnoma izginil. V takih slučajih se je Tomo tolažil z zavestjo, da že pride ugodna prilika za obračun in plačilo. Tako tudi zdaj. Ko je Tomo v tujčevih rokah zagledal dolgi svetli samokres, je sprevidel, da s svojo železno palico ničesar ne opravi, in je vsled tega sklenil, da se poravna izlepa s tujcem, ki je moral kot lastnik samokresa biti gotovo velik gospod.
—	'Ne zamerite mi mojih besed, milostivi gospod, je rekel Tomo spoštljivo in se odkril, kar je storil samo. kadar je bil jezen. Temno je že, tako temno, da nisem razločil kakega gospoda imam pred seboj.
Tomo bi se bil jezdecu naposled še zahvalil, da .ga je izvolil s svojim konjem podreti na tla. a ker je. bil tujec že med tem spravil svoj samokres, se tudi Tomu ni zdelo potrebno, da bi nadaljeval svoje opravičevanje.
—	Vidiš, dečko, zdaj mi ugajaš, je dejal jezdec. Zdaj sva zopet prijatelja in upam, da ostaneva prijatelja, če si hočeš ohraniti mojo naklonjenost, mi moraš pred vsem po pravici in po resnici odgovoriti na nekatera vprašanja.
Toma je pri teh besedah obšla velika nezaupnost do tujca, zlasti ker ni imel pojma, kako bi si pomagal, da bi miu ne bilo treba odgovarjati. Njegova nezaupnost se je spremenila celo v strmenje, ko je tujec vzel iz žepa srebem denar in .ga Tomu ponudil. Tomo ni niti trenotek premišljeval ali omahoval, marveč kar mogoče hitro spravil denar in se .potem ravno tako hitro pokril v znamenje, da je tujcu' vse odpustil.
—	Tako, prijatelj, je rekel tujec; zdaj, ko se razumeva, mi boš pač odgovoril na moja vprašanja:
—	Za tolar odgovorov — ta bo pa dolga, je menil Tomo ; posebno v tej burji . . .
—	Ne boj se, dečko; ne bom te dolgo zadrževal. Tove j mi najprej, če poznaš plemiča Andreja Kržana, ki ima tod nekje svoj gradič.
V Tomovem sren je zopet zavladala nezaupnost in prav neyad je odgovoril na to vprašanje.
—	Poznam) gospoda Kržana, 'kakor ga poznajo vsi ljudje.
—	Kake vrste človek pa je ta plemič ?
—	0m, tiste vrste, kakor vsi plemenitaši.
—	čuješ, dečko, se je smejal tujec in zopet pokazal svoj samokres. Ti si nekoliko preveč previden.
Tomu je bilo na tem, da se tujcu kot lastniku dolgega in najbrž s srebrom okovanega samokresa ne zameri, in zato je hitro dejal:
—	Ne zamerite, gospod, previden nisem, samo malo neumen. Kakor me kdo vpraša, tako mu odgovorim. 'Sicer pa se mi zelo mudi domov. Ta srečno potujte!
—	Škoda, da se ti tako mudi. Pravkar sem1 ti mislil darovati še en tolar.
—	O, prosim, talko se mi pa le ne mudi, se je hitro oglasil Tome, pristopil' zopet k jezdecu in čakal z odprto roko na drugi tolar. A tujec miu je smehljaje podrl vse upanje na drugi tolar.
—	Le .idi, dečko, če t: "" +°ho
mudi. Ta tolar dobi prv, „.....1?.
ki ga srečam, in ki mi bo znal kaj več povedati o plemiču Andreju Kržanu, kakor ti.
Spričo teh besed je Toma prevzela utemeljena nevolja. Strgal je kučmo z glave in srdito zakričal:
—	Kje pa dobite človeka, ki bi Vam vedel kaj več povedati o plemiču Kržanu, kakor jaz? Toka-žite mi ga ali mi ga imenujte, če morete. Na vsem svetu ga ni takega človeka, zakaj plemič Kržan je moj ospodar in jaz sem njegov sluga in vem torej več o njem, kakor 'kdorkoli.
—	Ti si Kržanov sluga? se je začudil jezdec. Zakaj pa tega nisi takoj povedal?
—	Zakaj me pa tega niste takoj vprašali, se je odrezal Tomo.
—- Vidiš, dečko, zdaj imaš pa ti prav. Torej začniva iznova. Tu je drugi tolar. Ta zdaj povej: Kakšnega značaja je plemič Kržan ?
—	Krist j amske ga značaja, je kategorično odgovoril Tomo.
—	Ali bi se ne mogel malo jasneje izraziti? Hvaležen bi ti bil če mi poveš, v čem1 se kaže kristjan-ski značaj tvojega .gospodarja.
—	Moj gospodar je kristjanske-ga značaja, ker je dober z reveži, ker je nieižen z otroki, ker mi da vina, če je z menoj zadovoljen, in me pretepe, če je nezadovoljen, in1 ker je neumit j en s hudobneži.
Jezdecu je to pojasnilo mlečno ugajalo.
—	Tvoj gospodar je torej pogumen mož, ki se ne ustraši nobene nevarnosti?
—	Če ste prišli semkaj, da bi se ž njim prepirali, potem mi lahko darujete cekin. Tako dober je namreč moj svet, da je najbolje za Vas, ee se kar zdaj vrnete, odkoder ste prijezdili. •
—	Torej je tvoj gospodar velik in hraber junak? Trav! Kako pa kaj izhaja z ženskami? Najbrž
im.a več ljubic.
Tomo je odstopil dva koraka in' grozeč dvignil, svojo železno palico.
—''Čujte, gospod! Za. tista dva tolarja, ki ste mi iih dali, pa ne bodete tako govorili o mojem gospodarju !
Tujca tudi osorne besede in preteče kretnje Tomove niso ozlovoljile.
—	Nič se ne huduj, dečko, je dejal in -ponudil Tomu še en tolar. In zdaj idiva v hišo tvojega gospodarja, zakaj začelo je deže-
vati in tema je tolika, da ne morem nikamor naprej.
Tomo se je malo obotavljal, potem pa molče prijel konja za uzdo in ga peljal po primitivnem potu, vodečem od ceste na grič, kjer je stala Kržanov a hiša.
Mladi plemič Kržan je med tem vse nemirneje in nestrpneje pričakoval' svojega Toma. Premerjal je svojo sobo z dolgimi koraki. Vihar, ki je divjal -zunaj, vzbudil v njegovem srcu otožne misli.
—	Vedlno hrepenim po .priliki, da ibi z dejanji pokazal svoj pogum in svojo zmožnost, a nemila usoda me je vrgla na ta kameniti breg in namesto z junaki, se moram ruvati s tolovaji. Plemenitega stanu sem, vse zmožnosti imam da bi se povzpel do odličnega mesta, a ganiti se ne morem. Nikogar ni na svetu, ki bi me ljubil ali bi mi bil vsaj .prijateljsko- naklonjen, in če me ti podivjani ribiči nocoj ubijejo, ne bo nobena solza kanila na moj grob.
Tako je Andrej plemič Kržan govoril sam s seboj, ko je begal po sobi in te neprijazne misli so ga šele zapustile, k-o je slišal, da Tomo odpira vrata.
—	Gospod — pripeljal sem Vam gosta, ki prosi prenočišča zase in za svojega konja, je kričal Tomo že na stopnicah.
-— Pelji konja v hlev, gospoda pa prosim, maj vstopi v moj skromni dom.
Kržan je šel tujcu na stopnice nasproti in ga povabil v svojo sg-bo.
—	Ne zamerite mi gospod, da sem se Vam vsilil, je dejal tujec, ko je odložil klobuk in plašč. Toda v takem viharju mora biti človek vesel, da se sploh more kje vsiliti.
—	Bodite prepričani, gospod, da md je vsak gost 'ljub.
Tujec se je usedel, ne da bi mu bil Andrej ponudil stol.
—	To se mi pač ne zdi posebno modro, je menil tujec, kajti zgoditi se zna, da Vam pridejo v goste prav malo priporočljivi ljudje. Ta peti del kranjske dežele, kakor imenujejo Liburnijo, je precej na slabem glasu. A čemu bi s takim govorjenjem tratila čas. Dajte mi rajši vrč vina. da se pokrepčam.
Tujčevo vedenje ni Andreju Kržanu kar nič ugajalo. V tem, ko je natočil vina, si ie tujca kolikor je to -dopuščala slaba Inč. natančneje ogledal in je spoznal, da ima pred seboj najbrž kakega premožnejšega kutpčevalca s konji. Tuijec je bil visok in široko-pleč, nenavadno zagorelega lica in ostrih sivih oči, ki so se neprestano nekako nepokoino ozirale po sobi.
—	Kaka čudna puška pa- visi tu1 na vaši steni, je naenkrat vzkliknil tujec in stopivši k zidu, snel puško ter jo začel natančno ogledovati. Čemu vam služi ta ¡nestvor ?
—	Ta puška mi je ljub spomin, je odgovoril Kržan. V naših krajih ne rabijo takih pušk, pač pa doli v Levanti.
—	Trav pravite! Imel sem sorodnika, ki se je mnogo let potikal po Levanti iin mi pripovedoval čudovite reči o ondotnih krajih. 'Spomin jam se. da mi je tudi pripovedoval o takih puškah, ki jih rabi-jJ le Turki in Grki. O, Levanta, to mora biti dežela! Kdor ima sigurno oko in krepko pest ter se ne boji preveč pekla, ta v Levanti- lahko obogati,
Kržan se je začel zanimati za svojega gosta.
—	Jeli Yaš sorodnik v Levanti
dosegel sto j namen?
—	In še kako! Moj Bog, ko je odšel z doma, je imel v žepu en sam tolar, sedaj .pa ima velikanski grad, obširna posestva in se vozi v kočiji, ki je vsa okovana z zlatom.
—	Imel je pač srečo, ie vzdihnil Andrej in se resiignirano obrnil k oknu ter gledal v temno noč.
—	Gotovo, da je imel srečo, a doli v Levanti, na grških otokih in v Egiptu imajo pogumni, podjetni in i »obnaženi ljudje sploh srečo. O, ko bi bil jaz tako mlad
kakor sto vi, kdaj bi bil že sledil svojemu sorodniku. Ali Vam, plemič Kržan, še ni prišlo na misel, da bi v tujih deželah poskusili svojo srečo? Sodim, da no tičite v bogastvu in da v tem bornem gradiču niste nič preveč veseli svojega življenja. V tej starosti mora človek ven v svet in poskusiti, če si ne .pomaga naprej bodiže kakorkoli.
—	Ne pozabite, da sem plemič, je rekel ponosno Kržan, misleč, da je s tem napravil konec dobrohotnemu modrovanju svojega gosta.
—	Dragi gospod — časi plem-ske vsegamogočnoBti so že minili. Kaj Vam koristi Vaše plemstvo? Ali se Vam izplača, da v tem podirajočem se gradiču opravljate posel nekakega valpta knezu Turjaškemu?
—	Trosim, gospod, nehajte, je zapovedujoče rekel Kržan, in prosim V.as, dokler ste -moj gost, da 3 takimi pogovori več ne začnete. Povejte mi raje. kako se imenujete in kdo da ste. ,
—	Kupčevale« sem s konji in moje ime je Tadač, je mirno odgovoril tujec. Kupujem konje za beneško vojsko.
—	Želim Vam, da bi se Vam Vaše kupčije dobro obnesle, je hladno in dostojanstveno rekel Kržan in je potem svojega gosta povabil •na večerjo.
Šla sta v kuhinjo i.n .molče poučila jako skromno večerjo, ki jo je bil pripravil Tomo. Tujec je med Jedjo neprestano opazoval Kržana in to z neko posebno dobrohotnostjo, kar je Tomu jako ugajalo ter vzbujalo v njegovem srcu sladko upanje, da se morda še enkrat odpre tujčeva mošnja in da morda zdrkne v Tomovo roko1 še en tolar.
'Tej tihoti je napravil konec močan strel, kateremu je kmalu sledil drugi.
—	Ali je treščilo ... je vprašal Kržan, ko je zadonel prvi strel.
—	Ne, to je strel iz topa, je zaklical tujec, ko je zadonel drugi strel. Ladja ie v nevarnosti in kliče na pomoč.
Kržan je bil v tem že ogrnil svoj plašč.
-— Id im o . . .
—	Kaj pa hočete v tem viharju? je vprašal Tomo. ne da bi se premaknil od ognjišča. Kdor gre ob takem vremenu iz hiše gre v gotovo smrt.
—	Če te je strah, ostani doma, je nejevoljno zakričal Kržan.
—	Mene ni nikdar strah, je odgovoril Tomo hladnokrvno in stegnil noge.
—	Strah te je, da, in strahopetec si. Strah te je iti na morje, še bolj pa te je strah dolgega Jurja,
Tomo je bil užaljen v dno svoje duše. Srdito je planil pokonci, prav kakor bi se hotel zapoditi v svojega gospodarja.
—	Mene naj bo strah dolgega Jurja? je kričal. Kdo pa je bil tisti, 'ki je Jurju na Veliki petek z enim udarcem izbil štiri zobe? Jaz sem1 bil tisti junak. In da bodete videli, kako malo se bojim Jurja, pojdem z vami.
Te hitre preme,mibe v Tomovem mišljenju ni provzročilo samo Kr-žanovo očitanje, da se Tomo boji dolgega Jurja. Tomo se je bil namreč naenkrat spomnil, da je ta večer prosil Mater božjo, naj mu preskrbi priliko, da polomi dolgemu Jurju vse kosti in zazdelo se -mu je, da ima mnogo upanja, doseči s "pomočjo plemiča Kržana in lastnika dolgega svetlega samokresa ta svoj smoter.
—	Trosim vas, plemeniti gospod, se je ogfasil zdaj kupčevalec s kon ji, dovolite mi, d!a se vam. pridružim.
Andrej plemič Kržan je hipoma pozabil na svojo nevoljo do tujca, Rekel si je, da človek, ki gre prostovoljno v veliiko nevarnost, mora biti plemenitega srca. Segel je tujcu v roko in odprl vrata.
—	Hitimo! Vsak trenotek je dragocen, da rešimo, kar se da še rešiti.
In odhiteli so vsi trije po griču iu skozi vihar na morsko obrežje.
(Dalje prihodnjič.)
NA ZDAR ROJAKU
SALOON
z lepo urejenim kegljiščem
Sveže Scboenbofen pivo v sodčkih in buteljkah in druge razno vrstne naravne pijače ter fine unijske smodke. Vsem Slovencem In drugim Slov. sa priporoča.
Anton Mladič,
937 Blue Island A ve.
______CHICAGO, ILL._
Drvi dolar
prihranjen je samo nenavaden slučaj. Drugi dolar prihranjen povzroči navado, ki navadno vodi dobogast-tva. Odprite še danes vlogo s
652 Blue Island Ave.
Odprto vsako soboto večer do 8 ure
John 0. Hruby
TBGOVEC
s pohištvom, železnino, pečmi, karpeti itd.
Teči inriD^erji (wriDgers) se hitro in dobto popravijs
589-591 Centre Avenue Chicago, 111.
IMPORTIRAN tobak iz stare lo-movinie. V zalogi ima po 7, 8r 13 in 17 kr., kakor šport, sultan in damske cigarete.
J. VOKOUN,
559 W. 18th St. Chicago, 111.
J. C. HERMANEK,.
SLOVANSKI LEKARNAR 585 S. Centre Ave. Chicago, 111.
ima v zalogi razven vedno svežih zdravil, tudi vse kiurgiene priprave, eno in dvestranske kilne-pasove.
B
V
*
*
tli
*
*
tli
*
tl«
tli
»
lil
iti
*
<4>
it
i
ti«
iti
%
WISCONSIN
LO

PHONE 4l3
$Efc:
Dvorana za društvene seje in veselice. Popotniki dobro došli. Postrežba s stanovanjem in hrano.
24 Union Street. KENOSHA,	WISC.
%
9*
9
9
m-
9
9
91
9
9
9
9
9
9
9
9
S
m
i
BRATJE ARNOS.
Grocerijski trgovci, na debelo in drobno, terxz raznim sadjem in zelenjavo. Vsa naročila se na zahtevo na dom pripelje.
639 Blue Island Ave. Chicago.
LEPA GOSTILNA,
domača kuha, -Sohlitz piva. Dvorane za društvene seje. Moderno keglišče za zabavo.
JOSEPH F. BOLEK,
621 Blue Island Ave vogal 19. St.
ED. SIHRA, izdelovalec finih Havana in domačih smodk.
Tudi prodajam vse vrste tobak na debelo in drobno.
612 S. Centre Ave., Chicago, 111.
VODAK-OVA GOSTILNA
683 Loomis ul. na vogalu 18. PL
Ima lepo urejeno dvorano za zabave in zborovanja TEL. CANAL 7641
Bodimo kavalirji!
Na naslov narodno-nanredne stranke.
Slovenci' živimo v burnih, a resnih časih. Jedva sta dva meseca minula, odkar je imati zemlja sprejela v svoje osrčje dve po nedolžnem ubiti žrtvi-:
LUNDRA IN ADAMIČA.
Mi, ki smo videli impozanten iz-prevod, kakršnega doslej ni in najbrž ne bo zaznamovala slovenska kronika, smo stali ob odprtem grobu narodnih mučenikov pri Sv. Križu rpod vtisom v srce segajočih in bodrečih govorov . . .
Ljudstvo je plakalo, ko je govoril ljubljanski župan Ivan Hribar. Historičen moment njegovega govora je bil, ko je povedal, da ni daleč čudež, ki ga tvori Lundrova in Adamičeva po nedolžnem prelita kri: čudež bratovskega objema slovenskih političnih strank. Srce se nam je takrat krčilo, obljubljali smo in — prisegali . . .
Hribarjeve želje so se deloma že izpolnile. 'Sumna summarum: rezultat prošlih dveh mesecev pokazuje, da je g. žujpan, ki- je obenem državni poslanec in načelnik izvrševalnega odbora naše narod-no-napredne stranke na Kranjskem, izrekši zgoraj imenovane krilate besede, zadel prave c, ki g1 o bo ko sega v slovensko srce in mozeg. Dokaz: dogodki zadnjih ■<ln . . .
Ampak eno je, kar treba povedati na ves glas. — Podala se je Slovencu, a podala se doslej ni brezpravnemu slovenskemu proletarcu, organiziranemu delavcu, ki je združen v JUGOSLOVANSKI socialno-demokratični stranki. Ali niso ti slovenski delavci tudi kri naše krvi, naši pravi slovenski bratje? Ali nismo uvideli, da je organizirani slovenski delavec stopal pred krsto Lundra in Adamiča — nemški listi so pisali, da je bilo teh n,asih bratov čez 2000 po številu? 'Ali ni njih voditelj povdarjal ob odprti gomili, da slovenski proletarci dokumentirajo s svojo udeležbo solidarnost s slovenskim ljudstvom?
Kaj hočemo več? Zatajiti oh teh resnih časih jih ni mogoče. Korakali so z nami, pridružili so se mam, sicer oficijelno nepovabljeni, a pridružili so se nam in čutili so se sinove do dna duše razžaljenega slovenskega naroda. Mi si razlagamo, da drugače sploh ni bilo mogoče. Utajiti jih ne moremo in ne — smemo. So pač del našega slovenskega trupla.
•
Obračamo se na zgorajšnjo a-dreso. Ondi je razvidno, na koga apeliramo.
Hodimo kratki! Pred durmi so dopolnilne deželnozborske volitve na Kranjskem. Mi, ki smo pristaši narodno-napredne stranke, nočemo v teh resnih časih NOBENEGA STRANKARSKEGA BOJA, ker doseđaj še nismo dobili nika-kega zadoščenja za 20. september.
Slovenska ljudska stranka je postavila oficijelno že po vseh krajih na deželi svoje kandidate. A kake? V vseh desetih okrajih niti enega delavca, ona je postavila duhovnike, profesorje, zdravnike i.t.d. Razvidno je iz tega, da •ona ne umeje, oziroma noče ume-ti •duha časa, dasiravno naj velja splošna kurija —■ doslei brezpravnim, t. j. DELAVCEM.
Deset mandatov na deželi, -enega v Ljubljani. Enajsti mandat v splošni kuriji — pravijo — pa je lasit maše marodnio-mapreidn-e stranke. Priznavamo gigantieno požrtvovalnost narodno - napredne ■stranke v današnjih zgodovinskih dneh.
Tudi upoštevamo, da pri njenem vsestranskem organiziranju se -ni utegnila zanimati za bližajoče se dopolnilne deželnozborske volitve. Čast ji, če vodi boj za gospodarsko ©samosvojo s tako e-nergijo.
* *
BODIMO KAVALIRJI! Ker ne
maramo nobenega boja in ker smo podali roko sicer močnejšemu
političnemu nasprotniku, sezimo v roke še politično slabejšemu, to je jugoslovanski socijalni demokraciji. Sicer pa je narodno-napred-n-a stranka še specijalno dolžna sc revanžirati tej stranki za idrijski mandat itd. i.t.d. Usluga za uslugo. Denimo roko na srce in recimo : srajca nam je bližja kot suknja. Če je narodno-napredna stranka -že pred letom ponujala socijalistom mandate v obč. svet ljubljanski-, -očigled da ima narod-no-napredno stranka v svojem programu splošno in enako volilno pravico, katere pa žalibog za deželni zbor nismo dosegli in s tem izključili od deželnega zako-noda-jstva okrog 8000 organiziranih delavcev, se predlaga da se mandat v splošni kuriji v Ljubljani ponudi slovenskim delavcem, t. j. soc.-dem. stranki.
Izvršil bi se na tak način v slovenski zgodovini velevažen čin, kateremu ni primere nikjer. Kavalir sem in kavalir hočem biti!
(Mi pa končamo z besedami Ilije Guteša:
“Daj o mili bože, ’
da se svi Slaveni slože.”
N # # #
Predstojeći članek smo ponatisnili iz “Gorenjca” ter ga z veseljem našim cenjenim čitateljem podamo, da vidijo s kakšno unerno se naši rojaki borijo za našo dobro stvar. Tu-di mi iskreno želimo, da bi se med -tukaj sni mi rojaki vsako nasprotstvo odstranilo in da- bi nastopil mir in edin-stvo; -da bi složno roka v roko delovali za skupni blagor. Proč s vsakem sovraštvom, v slogi je moč! PlremMiti. je, da kjer si dva nasprotujeta, tretji dobiček vleče. Bodimo ponosni kot Slovenci in pokažimo da tvorimo narod kojemu so narodne svetine nad vse!
Trudimo se za napredek im prosveto; pokažimo svetu da smo sicer mali toda čil in duševno razvit narod in da se sovraga meu-strašimo! Obrnimo hrbet tistim •zđraižbarjem, Ikojim ni prirojeno v slogi in v prospeh naroda živeti. Zaničujte njih dejanja; s tem se jim morebiti oči odprejo ter se poboljšajo in svoje moči koristnejši stvari posvetijo.
Rojaki ! Zavedajmo se naše narodne in socijalne dolžnosti, da bomo. enkrat z ponosom zrli na naše občno delo!
Uredništvo “Glas .Svobode”.
ZMAGA OLJNATEGA TRUSTA.
Ko je zvezni sodnik Landis v Chieagi zaradi kršenja meddržavne prevozne postave oljnatem trustu kazen 29.240.000 dolarjev naložil, bilo je vse po celi deželi presenečeno, a ko se je presenečenje poleglo, nastopilo je le eno mnenje:	namreč to, da gorostasna
svota ne bo nikoli plačana. Tega m-n-enja je bil tudi Rockefeller sam, ker je takoj po razsodbi izjavil, da sodnik Landis ne bo doživel, da bi trust določeno kazen plačal. Bil je -dober -prerok. Seve, večina je svoje nazore vtemelje-vala na to, da — kakor je minulost v stoterih sličnostih dokazala — ogromni pripomočki, koje imajo na razpolago take naprave, kakoršen je oljnati trust, jim vseh slučajih zmago zagotovijo nad o-nim, kar se v tej -deželi “goja pravičnosti” nazivlje. In ko je kmalu potem, vsi e d apelacrije oljnatega trusta, -prvotna razsodba ovržena bila. je bilo občno mnenje dejstve-no potrjeno.
Med tem1 so odlični juristi, kteri so s-ami odločni nasprotniki tru-stov, opozarjali na juridi-čno ne-euvenost Landisove razsodbe. Toda danes ni več nobene dvombe, da je bila obsodba izrečena na u-kaz — Roosevelta, da vsaj eno lavo riko reši iz njegovega povsem zavoženega boja proti trustom. A-ka mi -rečemo, d-a se j-e to na povelje Roosevelta -zgodilo, tako ne mislimo s tem rečti, da je predsednik vsled, na -sodišče poslanega razglasa, obsodbo povzročil.
Ali, kakor je obče znano ima predsednik Zedinjenih držav razna pota in sredstva, da svojo voljo tudi tam izvrši, kjer prav za prav
nim-a nobene -sodne oblasti ali jurisdikcije. In najboljši dokaz, da se je omenjena razsodba izrekla v-sled vpliva “osebne vlade” Roosevelta; sledi iz zmerjanja in raznega preklinjanja predsednika in njegovega vrhovnega zastopnika Bonaparteja, proti sodišču, kt-ero, je Landisovo razsodbo ovrglo. Bo-naparte je sicer vzor državnega pravdnika; — toda molčimo o tem1. Bred nekaj časom je Roosevelt lastnoročno pisanje razglasil zoper vmešavanje politike in verstva, v kterem -posebno naglasa, da sediit-a v njegovim- kabinetu tudi en žid (Štraus) in en katoličan (Bonaparte) in -d-a si je svoje kabinetne člane izvolil z ozirom ni* zmožnost dotičnih. Ako je pri tem na Bonaparteja mislil, moralo se mu je pa-č srce smejati: kajti po sodbi raznih odločilnih oseb, so si v tem jedini, da ga ni manj sposobnega človeka za ta važni ura-d, kot je Bonaparte.
To se je pokazalo pri podpiranju -apelacije, kt-erp je on zastopal pred aipe-lnem-okrožnem sodišču Zdr. držav za sedmo okrožje, da bi — nasproti -razsodbe prve apelacijske instance — dovoljenje dobil, -da bi se tožba vrnila na -prvo sodišče v svrho ponovne obravnave. On je pri tej nakani grozovito propadel in ves jurisdični svet se je smdjal, ker se je pokazala nezmožnost Rooseveltovega državnega pravdnika. In malenkost 29,-
240.000	dolarjev ostanejo v prostornih žepih oljnatega trusta.
Kar “svet” v splošnem zadene, je po naravnem nagibu prav imel, ko je čul o 29 miljonski razsodbi, kajti ni dvorna, da pod predsed-ništvom gospoda Tafta, se nobenemu trustu niti las nabode skrivil. Toda, ker je prva juridična gorost-asnost razsodbe pokazala, kako lahko je bilo oljnatemu trustu raztrgano razsodbo Rooseveltu v obraz vre-čti, tako mu ni potreba poskusiti, kako, da mu bode pod Taftom šlo. Od samega veselja so delnice olj. trusta takoj za nekaj stopinj poskočile.
Sedaj pa naj še kdo reče, -da ni v ljudovla-dni Ameriki pravice! Tak izid o 29 miljonski razsodbi smo takoj od pričetka vadili, in smo tudi v “Gl. Svobode” pisali, da ste moke ue bo kruha. Da pa ameriško enakopravnost- naši cenjeni čitatelji bolje zapopadejo. pridčnimo tu zgoraj razmot-rivane. mu- -en nasprotni slučaj: Te dni je bil neki mož v Detroit, Mich. krivim spoznan, da je poštno znamko 'za 2e, koja je bila že enkrat rabljena, zopet na pismo pri-lepnil. S tem “hudodelstvom” je nameraval pošto za 2 — reci dn -piši dva centa ogoljufati! Mož je bil 6 tednov v preiskovalnem zaporu in sedaj je obsojen -na 1 mesec zapora. Tedaj za 2 centa skoraj četrt leta zapora! Komenituje si naj vsak sam.
Naša lastna krivda.
•V-eliko slučajev u-eszgode itn bolezni se pripeti po naši lastni krivdi. Skoz to sezono, ki je -dokaj bogata -raznih bolezni, bi morali biti precej -oprezni, tako da bi nobene ne dobili' po naši lastni krivdi. Vzdržujte svoje prebavljemje v popolnem delavnem stanu, stem bodete storili vse kar morate storiti da se obvairite bolezni. Rabite Trenerjevo -amerišk© zdravilno -grenko -vino, ono Vam daj-e slast afco ni, 'kar bi moralo biti ali pa ako imate kake neprilike po jedi. On-o razgreva ves prebavni zist-em, vstrVari popolno- slast- ter daj-e moc telesu. Ono je najboljše in -zanesljivo zdravilo v -vseh boleznih želodca in- organov, nadalje v boleznih doprimešenih po slabi -krvi in telesni oslabelosti.
Na prodaj v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu Jos. Triner, 616—622 -S. Ashland Ave., Chicago, 111.
VELIKANSKI DOBIČEK ZA 2c
ako pišete po cenik. Pravo grenko vino, kranjski brinjevec, tropinovec in novi “Sporty Gin”, prodajam skoro polovico ceneje. — A Horwat, Joliet, 111.
Predsednik: IVAN ERMENC, 235 Hanover St.
Podpredsednik: MARTIN JELENC, 570 Reed St.
I.	Tajnik: FRANK MATIC, 163 Reed St.
II.	Tajnik; FRANK BAČUN, 440 S, Pirce St.
Blagajnik: IVAN SEM, 79 S. Water Sp
Nadzorni ) JOS. KOMAR, FERD. BIZJAK, FLOR. RAKuft,
Odbor: f FR. AMBROZ, FR. FUŽIR, FR. BANKO in JOS. REMSKO
Vsa pisma, tikajoča se društva, je nasloviti na Frank Bačun, 440 S. Pirce St.
Društvene seje se vrše na 163 Reed St.
Društvo “Sloga” ust. 1. jan. 1905, incorporirano 29. jul. 1907 in samostojno postalo 1. jun. 1908.
Društvo je incorporirano v državi Wisconsin in ima polno moč sprejemati Doiamsine člane ali društva po državi Wisconsin.
BRATOM SLOVENCOM IN HRVATOM
naznanjam, da imam na prodaj izvrstno dobra in naravna VINA. Novemu vinu bodi si belo ali črno je cena 35c- galon s posodo vred. Manjša naroči= la, kot 50 galonov ne sprejmem. Staro vino mi je pošlo. Za večja naročila kakor na primer “Car load”, pogovorimo se pismeno za ceno. Z naročilom se dopošlje polovico denarja naprej, a druga polovica se plača pri sprejemu vina. Vsaki naročnik si plača voznino sam; in prosim za natančni naslov, kam se- vino pošlje. Za obila naročila se priporoča:
POSESTNIK VINOGRADOV
Frank Stefanich, Usi’ Fresnn, Cak
Ne trpite radi sramožljivosti.
Ko se lahko ozdravite zanesljivo v kratkem času. Vse bolezni, možkih, ženskih in otrok ozdravimo gotovo hitro in zanesljivo. Za-strupljenje krvi, plučne in prsne ter očesne bolezni, nadalje revmatizem, ledvice kakor tudi vse tajne bolezni.
Zdravniki, specijalisti, uradujejo celi dan in zvečer. Pridite si po nasvet
C. G. Foaček, že 22 let lekarnar
586 S. Centre Ave. vogal 18. ceste.
Velika zaloga evropskih zdravil, recepti zdrav p nlkov se hitro in točno izvršujejo. V zalogi imamo"14 tudi razne zelišča in Korenine.
Pošiljamo denar v domovino po ameriškim poštnem povzetju, prodajamo tudi šifkarte
1
M. A. WEISSKOPF, M. D.
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK
885 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od 1.—3. ure popoludne in	od 4.—5. popoludne.
od 6.—8:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopolndne doma in to le izjemoma v prav nujnih slučajih.
DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
««
Glas Svobode
(The Voice op Liberty)
WEEKLY
Published by The Qlas Svobode Co*, 597 W. 20th St. Chicago, Illinois.
Subscription $1.50 per year.
Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
--------------- in velja ---1—
ZA AMERIKO:
9
Za celo leto..................$1.50
za pol leta.....................75c
ZA EVROPO:
Za celo leto................kron 10
za pol leta.................kron 5
Naslov za Dopise in Pošiljatve je
GLAS SVOBODE CO.
597 WEST 20TH ST., CHICAGO, ILL
Pri spremembi bivalliSča prosimo naročnike da nam natančno naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov.
SLOVENSKA narodna podporna JEDNOTA.
Že je minulo mesec dni, odkar smo zaznali, da se nekaj pri Slovenski Narodni Jednotd kuha in da ni v;se v redu1 kakor bi imelo biti. “Odločilni”' faktorji so se pošteno trudili, — kar radi pri-pozn-amo, — dia bi se stvar prikrila in potlačila, toda ni šlo, 'ker je “Glas Svobode” svoj nepoklicani nos v zadevo vtaknil in izvohal, da se gre za svotico $765.61, ako ne več, —navzkriž!
Se ve, naš- dični sosed je izza plota, v svoji smrtni težavi, Jednoti oziroma njenim “stebrom” na obrambno ipomio-č s svojimi 300 naročniki prihitel in v vesoljni svet zaulpil: “Pri Jednoti manjka par sto dolarjev, pa mir besedi; ta primaokJljtaj pa izvina izza časa starega odbora, sedanji ima vse v vzornem redu!”
¡Mii se gotovo ne hi dotaknili a-goničnega soseda, toda čez vse značilno se nam vidi, da, ko se je šlo za 70 dolarjev je hotel g. Za-vertnik nebo. in zemljo iz tečajev vzdigniti, letal je po sodiščih, letal je, kot pristni socijalist, okoli duhovščine ter moledoval za denarno pomoč, da hi dično Jednoto razhil in nje uradnike v zapor spravil. Kaj pa da, vsipeh je bil ta, đa se je moral ,g. Zavertnik z dolgim nosom tolažiti. Ta tragičen konec njegovega ruvanja proti Jednoti in nje uradnikom, mu je grenil življenje, toda tolažil se je zanašajoč na svojo žilavo vstraj-rnosf, da pride čas, ko se bode maščeval. Približal se je bil čas redne koneencije v La Salle, a mož je imel smolo, da ga je društvo “ISlavija” izključilo češ, da proti Jednoti ruje. Ko se je to godilo, 'bil je tedanji gl tajnik M. V. Konda v zaporu. A ko je bil prišel na prosto, so je zavzel, da se g. Zavertnika zopet v društvo sprejme, ker izključitev ni bila pravilna. G. Zavertnika se ie so rej el o in kot delegata za na konvencijo v La Salle, v drugič izvolilo. Njego vo delovanje v La Salle. kakor tu-jdt njegovo zvezo z Otevelandčani, ziairadii tihotalpM premestitve glavnega urada Jednote iz Ohica-ge v Clevelnad, smo svoječasno o-beloda-nili, torej se nam ne vidi potrebno o tem več besede zgubiti. Presenečeni smo pa, ker se je sedaj na enkrat kot zaščitnik Jednote na dan prikazal ter tja vrže ©menja:	“en par sto dolarjev
manjka..”Saj res, hm. za tako malenkost! — To bi se ja zamolčati dalo, ker ni vredno besedice. No ja, stvar je pa drugačna, je resna in g. zagovornik naj nikar ne zavija, da hočemo mi razpor v glavnem odboru delati ; to naj pove otrokom1, ne pa javnosti, v zgoraj označenem obsegu.
Pojdimo k stvari in ¡pustimo e-majstošolea pod mostom ua stran; za nas je mrtev.
Kakor smo rekli, se gre pri S. N. P. Jednoti navskriž za $765.61. Pa ne da hi kdo mislil, da je toliko denarja preveč v blagajni; kaj še! Ta svota manjka in bivši 'blagajnik g. Klobučar franciscus pravi, da -o® nle via, tem 'je prišel. — Mi tudi ne vemo, kje da je denar; za to si 'Stvar podrobneje oglejmo.
Po toči se je zvonilo, ko se je dognalo, da manjka n.a dheekih $352, na obrestih $122.71 in $290,-90 si je g. Klobučar, sam sebi na-
** kazal — brez podpisa predsednika
—	ter denar tudi iz banke vzdignil. Obresti v znesku $122.71 ima v blagajniški knjigi zapisane a denarja ni! Ne ve, kam je prišel, čeke za $352 ima tudi vpisane toda inače ne ve, kje je denar, in sam sebi je nakazal $290.90 — pravi za svoj trud. (?!) Natolcevanje ni naša stvar in. nikogar ne sumničimo, a toliko pa je jasno, da denar nekje mora biti. Da bi mi mislili, da bi bil g. Klobučar denar v svoj žep vtaknil, o tem niti govora ni in to toliko manj, ker je on sam neštetokrat povdarjal, da je pošten, tako mora že pošten biti in nimamo povoda, da mu to no bi verjeli. Vprašanje je edino to: v komi obstoji ta trud g. Klobučarja, da si je vzel, kot plačilo $290.90? V času ko je gl. tajništvo vodil si je računal — in mislimo tudi plačal — po $4.00 na dan ter za vožnjo ipo 30c. Te svote so mo rale urejene biti, v tem ni dvoma ker je g. gl. tajnik Kerže v svojemu glasilu svoječasno pisal, da se je blagajna od g. Klobučarja prevzela in da je vse v najlepšem redu. Račune so pregledavali več dni in zaključek se je zopet glasil: “Vse je v najlepšem redu!” G. Klobučar je bil iz društva in Jednote izključen, ker ni hotel blagajne iz 'rok dati, G. Kerže je z letanjen od Poncija k Pilatu 10 dni zgubil', delo je zaostalo in moralo se mu je dati pomožnega ta j nika — se ve, le za toliko časa, da zamujeno zopet v red spravi. — Jednoto je stala pravdarija veliko denarja, g. Klobučar je trdil, da se toži za svoj denar; kon-ečno, da se droga igra za delavski denar prične so kompromis sklenili namreč, g. Klobučar odda blagajno in se ga zopet v društvo sprejme vsaka stranka trpi svoje stroške se ve, z delavskem denarjem. G. Klobučar je izročil blagajno in bil je slovesno v društvo oziroma Jednoto z bratskim objenom sprejet, postal je zopet brat in Jednot-no ¡glasilo je v svet zatrobilo “Vse je v najlepšem redu, brat Klobučar je. izročil blagajno, se ve, nekaj denarja je stalo pa to nič ne de, —• saj so delavski bili.
—	Nadzorniki so račune pregledali in našli so. da vse “ Štirna.
Tako je Mr. Kerže pisal, in ne dvomimo da je nadzorovalni odbor račune pregledal, da so bili vsi matematikarji kar slinasti Toda pokazalo se je. da so račune samo gledali, -kakor gleda želva jaj-ca, kajti, če jim bi bilo za res no delo, ne bi sedaj kot strela z jasnega počilo, da manjka $765.61 delavskega denarja!
Vprašanje je: kaj so pa člani nadzorovalnega odbora delali ? Ali jim ie bilo samo za to. da so mastne dnevnine vlekli1? Vse kaže, da je tako! Nadzorovalni odbor se nemiore nikakor izgovarjati, kajti zakrivil je on — edino on, da ni prišel pravočasno na sled pri-miainMjajiu ko je Mr. Klobučar še varščino imel!
Mogoča krivda nadzorovalnega odbora, je 'dvojna: Ali ie odbor ne. zaslišano lahkomišljeno pri reviziji postopal, ali je pa za pošel revizorja — nesposoben, skoraj pa bo Oboje.
V obedlveh slučajih je nadzorovalni odbor -kršil v njega stavljeno zaupanje in v obedveh slučajih je on odgovoren in v obedveh slučajih je on, to je: člani nadzorstva, kateri tvorijo odbor, odgovoren za pravilnost računov, ki jih je pregledal, (?) potrdil > in ipo Jednoto em glasilu zatrobil: “Tra-ra, tra-ra, račune smo pregledali in vse je v najlelpšim redu!”
A, sedaj se je pokazalo, da računi niso bili iv redu, kar potrjuj e prim'anikRtjaj $765.61, in pokazalo se bo v čem da obstoji odgovornost članov nadzorovalnega odbora. Mr. 'Klobučarju se je dal po predaji blagajne in pregledu (1) računov, absolutorium. tedaj se ga more le kazenskim potom zaradi izneverjenja zasledovati, a varščine nima premoženja tudi ne, tako pri njemu ne kaze “ništa.” Sicer pa tudi nima Jednota pri Mr. Klobučarju kaj iskati. Člani nadzorovalnega odbora morajo
primankljaj iz svojega žepa pokriti in njim je regresivna pot odprta, da si povračila pri g. Klobučarju poiščejo 'kakor jim ljubo in drago, nikakor pa ne. da bi se morala zopet Jednotna blagajna potiti!
- To je odgovornost članov nadzorovalnega odbora. Toda to še ni vse temveč, oni morajo tudi vse dnevnine in voznine povrniti do centa, kar so sprejeli za vožnjo in čas, ki so slepe miši lovili.
Potom bo to za enkrat v redu.
Oziroma se sedaj nekoliko na glavni odbor. Tem gospodom je cela zadeva neljuba, ter pra/v radi verujemo, in posebno ni ljubo to vse ga mogočnemu in vsegaved-ne-mu glavnemu tajniku. On je sicer z raznimi pojasnili jako spreten člane in društva slepiti, in a-ko mu služi, tudi ni zbirčen med resnico- in lažjo, kar bomo v tem članku dokazali, toda vrag je v tem zakopam. ker se dejstva ne -dajo z n-iikakinrii pojasnili s sveta spraviti.
Glavni odbor je bil sei-o sklical in g. ¡Klobučarja povabil, a koga ni bilo, to je bil g. Klobučar. Izgovarjal se je, .dia ga “bos” od dtela no pusti. Nio ja, tej se hoče
g.	Klobučarju, ker ne ve kam je denar prišel. Odbor je bil v zadregi. Ogibalo se je sem. ogibalo se je tja, a do zaključka se ni prišlo. Konečno je neki odbornik predlagal, da se Klobučarju nekoliko od svote $290.90, katere si je sam nakazal, za “trud” pusti, drogo mora pa povrniti! Mora?! To je vražje velik gospod, ktere-ga celi glavni odbor, vsi mat erna-ti-karji in enaj-stošolci v tem slučaju prisiliti nemorejo. Možakarji so pozabili, da -kjer nič ni je cesar pravico zgubil. Za poč’t, kaj ne?
(Dalje sledi.)
Pretresljivo.
Enkrat, kakor se govori, izkazovali1 so nekemu staremu indijanskemu načelniku vse čudeže mesta New Yorka. Indijanski malikovalski načelnik je videl -cerkve, katedrale, duhovne v škrlatastih oblačilih in droga razna velikanska poslopja; utnaizane barake delavcev in bliščeče palače, natlačeno polna gledališča i-n v-spenjače brooklyTisk e ga mostu .
“Kaj Vas najbolj zanima, ter -ste dose-daj videli?” vprašali so pagana, kateri so je .klanjal živalim in raznim kamnom ter solnce molil, njegovi spremljevalci krist-jaini- 19. stoletja.
Divjak si je ogrinjalo na životu popravil im nato odgovoril na pol slišno.
“Mali otroci v dtelavnicah.”
Radi aretacije.
Ko so zadnji teden nekega moža radi. prehitre vožnje ¡z automobilom aretirali tu v Chicagi, se je dotičnik drugi dan1, ko je prišel pred' sodnika, grozno jezil. “Jaz bi no smel biti aretiran”, je upil.
Jaz sem- vreden $1,000,000 in jih lahko tudi na sodnijo prinesem, privedem lahko tudi tisoč ljudi, kateri bojo spričali, kdo da sem jaz. Ja)z nisem vozil hitreje kot -določuje zakon. Ta postava ni pravična. Jaz bi ne smel biti aretiran.”
“'Twenty five dollars and cost” bil je sodlnilktav odgovor.
Roosevelt je trdlno uverjen, da je socijaldzem razdjan, t-er se izrekel, da bo njegovo prvo uredniško del© o “okostnjaku”, ko bo Belo-hišo” ©stavil. (Roosevelt se moti im njegovo delo, bo slabo delo. Op. ur.).
Ako b-ii šcil' Nemški “fcaisetr” z Rooseveltom na lov v Afriko, bilo bi vsestransko prav, ker bi se dveh! ‘ ‘ zaželj enih državi j amov ’ ’ iznebili, ki sta ljudsko breme, radi njunih predolgih jezikov.
Tudi Metodisti so se umešavali v zadnje volitve; njih namen je bil premagati strica Joe Cannon, toda premagani so b ’li. Katoličani so šli v političnloi borbo da izvolijo Tafta in! zmagali so. Katoličanom
jo politika delež njih businessa. Katero je pravo ?
INlajprvo po Taftovi izvolitvi smo v časnikih čitali- Rooseveltovo izjavo o Taftovi' veri, razpravljajoč in čudeč se, zakaj da bi kdorkoli bil nasproten katoličanu biti predlsedlnik. Temu j.e sledila izjava kardinala Gibbomsa rekoč: “f knew it was coming -out. ’ ’
zdaj je svinja mislila, da j-e še-droiga v hlevu in ji hoče krmo ©d-žreti. Iz same nevošljivosti je pridno -žrla, postala mastna im bila v par tednih zaklana.
Pet urednikov na Filipinah je občutilo resničnost prostega tiska po Taftovi izvolitvi. Kritizirali so gnjilo vlado tam, — na kar se jih je zaprlo. Zgrajena svoboda ljudstva na otokih pod ¡rimsko hi-rarhiijo, ¡katero Taft odobrava,¡dela v popolno zadovoljnost. To je tista vrsta skipucane svobode, kot je bila v Evropi za časa inkvizicija Kje si Ameriška svoboda?!
Unijski možje, kateri so- Bryana volili so sediaij sami nad- seboj jeze. Unijski možje, 'kateri so Tafta vo\jli pa se bojo nad seboj jezili od ¡danes eno leto, d'a si ne omenjamo -btižiajloče se zime. Zapomnite si delavci to, ¡od dialn-es eno lieto-
P,o vzgledu Standard Oil Co. se je prosperiteta popolnoma vrnila. Delničarji te kompanije si s-o razdelili dividende v skupni vrednosti’ $80,000,000.00 h. j. samo osemdeset odstotkov od glavnice $10,000,000. Roosevelt in njegova politika slo dosti dobre Za Standard Oil Co.; tudi John D. pravi dia so. _______________
Še’ štiri' leta več republikanizma bojo mogoče dale Rockefellerju in Morganu še -ostali -del dežele.
Lopatairski unijec bo imel delo prihodnja štiri leta s lopato dobičke premetavati raz telesa delavcev, v žrelo lastnikov strojev. Toda, praiv tako — saj je unijski mož.
Neki politik je tolmačil svojemu sinu, kaj je to tiran : to j-e človek, kit sili droge, da kaj -delajo, kar -otn hoče, a ne gleda na n jih želje. “Tako”, je dejal malček, ‘ ‘ potem sta pa ti in mama oba tirana/’
Neki kmet je imel svinjo, ki ni hotela žreti. Nekega dne padlo mn je nekaj pametnega v glavo. Svinje so 'zelo nevošljive živali. Kmet je postavil vsled tega v hlev zrcalo, v kaiterega_ je morala svinja vedno gledati, kadar je žrla. In
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Pr. RICHTERJEVIM SidroPainExpeHerjem
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. —Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
Rev. H. W. Freytag, Hamel, 11!. . I . N a vsaki steklenici j e ^JAnaša varnostna znamka ^|r “sidro”.
25 in 50 cent. v vseh lekarnah. F. Ad. RICHTER & CO.
215 Pearl St., New York.
Podpisani naznanjam
Slovencom in Hrvatom
da točim v svoji
gostilni
zraven Atlas pivovarne razven dobre Atlasove pive MAGNET tudi najboljša Californijska vina ter izvrstne rakije, in sicer na
680 BLUE ISLAND AVENUE
Nadalje postrežem s prostim mrzlem in gorkem prigriskom dopoldne in-popoldne, a opoldne dajem izvrstnO-kosllo za 15c s kozarcem pive ali vina.
IG. F. HALLER, lastnik
Emil Bachman,
580 S. Centre Aye., Chicago.
Izdeluje društvene znake, gumbe, zastave in druge potrebščine.
PRESELITEV!!
IjDjT
Frank Sakser Co.
in
“Glas Naroda”
se nahaja od sedaj naprej
v lastni hiši
82 CORTLANDT ST.,
To je tik Pennsylvania železnice, postaja Cortlandt St. Station ali dober blok od Baltimore & Ohio železnice........
Slovanska Delavska Podporna Zveza
v Conemaugh
Vstanovljena dne
Pennsylvania.
16. avgusta 1808.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, R, E. D. No i. Conemaugh, Pa. Podpredsednik: IVAN BREZOVEC,	”	,	»
Glavni tajnik: IVAN PAJK, P. O. Box 328	”	”
Pomožni tajnik: JOSIP DREMELJ,	'	”	”
Blagajnik: IVAN KUKOVIČA, P. O. Box 435
I Predsednik: FRANK ŠEGA, Box 406	”	”
Nadzorniki \ /L nadzornik: /OSIP CUL J K AR,	”	”
I III. ” IVAN GLAVIČ,
) Predsed.: MICHAEL AMERŠEK, 824 Park Ave, Johnstown, Pa Porotni ^ j [ odbornik: IVAN SPEND AL,	Conemaugh, Pa
odbor I ///,	.. MARTIN PETRIČ,
Zapisnikar: FRANK PAVLOVČIČ,	”	”
Vrhovni zdravnik: J. M. FERREL,	’i	>>
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se blagovolijo pošiljati na gl. tajnika IVAN PAJK, Box328 Conemaugh, Pa.
Novo pristopivše društvo “Avstrija” it. 5., Ralphton, Penn.
Twain Detđič, -cert. it. 122; Felieijan Volčko, c. št. 123; Martin Abram c. alt. 124; Anton Drniškov ič, c št. 125; Antom Omeirzu, c. št. 126; Jakob Juirkioivič c. št. 127; Josi(p Zupev-c, e. št. 128; Valentin Žagarr, c. št. 129 ; Jakob Ža-gar, c. št. 130; Josip Bujna, c. št. 131; Josip Juri earn, c. št. 132; Frank Gramda, c. št. 133; Frank Gtoda, c. št. 136; Frank Sto par, e. št. 137; Afltojz Borbo, c. št. 138; Fr. Mint, e. št. 139; Frank Zemljak, c. št. 140. Frank Stamađ, e. št. 141.
POSLANO.
Iz urkda Slov. Del. Podp. Zveze v Conemaugh, Pa. 4. dec. 1908.
Dva mesečna seja glavnega odbora, (boja se je vršila dne 29. (novembra 1908 v prostorih sobra ta Ivan Pajka.
Brat gl. predsednik otvori sejo ob 2 uri popoldan, ter pozdravi navzoče člane gl. odlbora v imenu S. D. P. Zveze. Prečita se zadnji zapisnik, kar se sprejme na man jo. Glavini tajnik predloži vse listine in pisma,, .katere se tičejo prošenj novo ustanovljenih društev iz raznih krajov širne Amerike, ki dopisuje jo rojaki za pojasnila o naši napredujoči Zvezi; da se to vise uredi in reši.
(Nadalje pride' še več stvari na dnieVni red v korist Zveze.
(Bratje odborniki predložijo listine z kiiterimi so se zavezali, da 'hočejo delovati za napredek Zveze. Poroštvo so položili sledeči solbraitje.
Glavmi predsednik Mihael Ro vanšek $500.00
Glavni tajnik Ivan1 Pajk $500.00.
Glavni blagajnik Ivan Kuka vica $1000.00.
Glavni preds. nadzor odbora Frank Šega $500.00.
Nadalje se pregledajo računi, knjige in čeki, kar najde nadzorni odbor .vse v redu in1 potrdi z podpisom..
Glavni -odbor konštatuj-e, kako naša Zveza postaja trdna in kako se širi, ikot jutranja zarja med slovanskimi rojaki širom Amerike, Tu se vidi, kako navdušeni so naši rojaki in novo ustanovljena društva, za to trdnjavo S. D. P. Z.
Sklenil je gl. odbor na drugi redni mesečni seji v navzočnosti 11 odbornikov, dhe 29. novembra 1908. da s 1. januarjem pričenši, izplačuje S. D. P. Z. $200.00 usmr tmine, namesto dosedan je $100.00
Tedaj rojaki pozor in pro vda rite naš napredek, ker smo v tako (kratkim1 času toliko uspešno, napredovali, da nam je možno uismr-tnino podlvojno izplačevati. Nismo Hoteli čakati do konvencije, koja se bode v kratkem- času vršila, a .ker smo sprevidili, da se povišana usmrtnina Muko izplačuje pri Mim -ases-smentu im pristopnini, se je omenjeni povišek za $100.00 sklenil.
Toraj rojaki, postavili smo stavbo na skalo, koja je na svobodomiselni podlagi in nam jamči1 gotovi napredek. Nje program je: vsak svobodomislec naj se pridru-ži pod njeno okrilje, ’ker ono nam kaže' pot do “Zveze.” Slovanska -zastava, ki nas kliče s navdušenimi glasom: “‘Bratje svobode, pri dite pod moje varstvo, ter zvežite se z mano. Jaz vas hočem podpira ti v slučaju bolezni in smrti! ’ ’
Rojaki, kakor vidite postavili smo stavbo na izvrstno izdelani podlagi-; Mas pa -dragi rojaki spodbujamo, da se podate na resno -delo ter okiučate našo ponosno S. D. P. Z. z novi» ustanovljenimi društvi iu posameznimi člani; ker po tem le vi -bodete stebri, ki se me premaknejo*-od svojega cilja. Toraj na delo! Spolnite našo željo in1 vspodbujajte rojake da stopijo v naše vristie, posebno pa tiste ki so še osamteii oziroma v nobčn-im društvu.
(Kako žalostno je, ko čitamo dan za diuevom, da tu ali tam kje iz sl-dvenske naselbine v Ameriki o smrti rojaka ki ni bi-1 sploh pri nobenem društvu. Pač žalostno!
Toraj rojaki, naša S, D. P. Zveza- jte tako -majhno pristopnino uredila, da se nobeden ne more izgovarjati, da so slabi časi, da nima denarja. In pa kar je poseb no za uvaževati je -to, da s tako malin denarjem ne m-orete pristopiti k nobeni dlrugi slov. Jednoti.
Rojtaki, želim -da teh par vrst ic, ktere vam pišem v smislu Zveze, ne bodo zavržene, želim -da pri dejo med1 rojaki1 -do uspeha.
Društva se: lahko ustanavljajo z 10 člani po vsih Združemid -državah ameriških in v Cauadi,
Za natančnejša pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika “'Zveze”, sobr. Ivan Pajka Box 328 Gonemiough, Pa.. Njegov naslov dobite v vsafcej izdaji' “Glas Svobode”.
¡Komečno pozdravljam cen j. rojake širom Amerike ter ob jednom želim, da se v -kratkem zdru žite pod Hilčbeo brattsko zastavo S. D. P. Z.
S bratskim pozdravom
Frank Pavlovčič, zapisnikar.
Društvo “Boritelj” št. 1 v Co-
nemough, Pa.: Ivan Lovše, predsednik; Ivan Riufpnik, tajnik; Fr. Perko, blagajnik. Seja vsako 1. nedeljo v mesecu v -dvorani društva sv. Alojzija v Oonem-ough, Pa.
Društvo “Pomočnik” št. 2 v Johnstown, Pa.: Frank Kovačič, predte-ednik,; Martin Ključe višek, tajniki; Ivan Kukenberger, blagajnik^ Seja vsiako 4. nedeljo v mesecu pri Ivanu Kufcenberge-rju.
Društvo “Zaveznik” št. 3 v Franklin pošta Conemaugh, Pa.:
(Prosimo nam jih naznaniti.) -Seja vsako 4. nedeljo v mesecu pri Josip Govekarju v Franklin.
Društvo “Zavedni Slovenec” št 4 v Lloydell, Pa.: Josip Ouljkar, predsednik; FeTd. Kalin, tajnik, Franik Kotar, blagajnik. Seja vsako 1 nedeljo v mesecu.
Društvo “Avstrija” št. 5 v Ralphton, Pa., Ivan Dedič, predsednik); Felicijan- Volčko, tajnik; Martin Abram, blagajnik.
DOPISI.
Puehto, (Mo. 24. nov. 1908.
Morebiti -mislite, g. urednik, da sem bili t-udi' jaz z ono druhaljo, katera je upitla na volilni dan -po ulicah-, kakor -zbezneli norci “Hura for Democratš”. O, ne, m,ene nikar k njtimi ne prištevajte; njih vodja je bil tuknjšni gostilničar, tako imenovani “Dnmp”. Kakšne narodnosti da. je publ ogla. vec, meni ni znano; ako bi gledal na njegovo- dlolgost, bi ga prišteval k Japoneomi, ako bi ga sodil po barvi, .bi ga imel za Nigra in ako- bi ga sodil po pameti, prišteval ga bi k norcem, Ta voditelj -norc-ov je ■tudi' gledal, -da je dobil stepe-om pijače, ker je bilo razdeljeno med Slovence -nič -manj, kakor 65 sodčkov piVe (!) seveda dobljene od đemđkratou.
'Slovenec je -že tak, da stori za čašo pive vse! In tako jte bilo, da so dobili demokrati 108, republikanci 74 in — socijalisti —.čujte — 11 glasov. (Škandal in sramota! Op. ur.)
Jaz vem g. urednik, da. -bi radi vedli' za- ime tega voditelja; toda ali1 se še spomin-ja-te tistega oslička, ko j-e hranil ‘ ‘ pujske ’ ’ in slovenskim ženam po dva -obljubovial da bi prelomite zakonske zvestobo ter se njemu ud!al.e? Ko!'ko je dosegel, meni ni -znano, toč'ko-je pa znano vsirn tukajšnim Fteven-eem, da so -ženske pred njim bežoč, skozi okna skakale. (Demokrati smejo ponosni biti ma take voditelje, katere jim iz srca privoščimo. Gp. ur.)
(Not pa kaj mene -briga, ako bi bil1 vse pujske in sam sebe zapravil na- njegov način; toda le toliko rečem temu la-žnjilvemu hinavcu, da pusti mene pri miru, ter -da naj ne (kuje laži če.z -moje ime; kajti ako tega ne opusti, prišle bojo cele litanije iu- sicer z polnim ime-n-om„ To velja -tuldi prodajalcu kranjskih M-o.blas; zapomnite si to, 'vi katoliški hinavci. Tistim pa, ko so se spodiika-li' oh moje ime na volilni -data-, pa rečem: “Odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo”.
Svetujem vsdm Slovencem, kateri so vodili z d'emofcratdčno stranko. dia se pripravijo na de-lo, katero se prične v Eiierjevi topilnici, ker izvolili ste si možake, koji bodo pričeli z delom, ’ko hitro prevzame office, — brrr.
Bobnarčan.
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA.
NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRABNO
&&
PARNIKI PLUJEJO IZ NEW YORKA:
Alice....... 30. dec. ’08
Laura....... 13. jan. ’09
, ,.‘čLi!urč) lD ‘ “Alice” sta nova parnika Ha dva vijaka. “Francesca” m Sofie Hohenberg «»ta ravnokar zapustila ladjodelnico ter sta nai-novejsa m jako elegantno opremljena.	J
Naša pristanišča so: IS?* Za Avstrijo-TRST, za Ogrsko-REKA .	cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča
SlGeKSKM	PHI'udCil postreiba; občuje .e.
Oceania........9. dec., 1908
Martha Washington 19.dec.’08
Phelp Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Zaloga pohištva
Dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika izbira. Tapetniško blago in železno pohištvo.
V. KOBZINA-tn
580-582 B!ue Island Ave.
CHICAGO, ILL.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROGA
Compagnie Generale Transatlantique
GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi.
La Provence........30.000 HP La Lorraine.........22.000 HP
La Savoie..........22.000 HP La Touraine.........20.000 HP
Chicago, nov pamik.....9500 HP
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe, bnažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedilu
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St. New York.

na 71 Dearborn St. Chicago, 111.
Frank Medosh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
CARL KLANCHNICK
9634 Ave. N. S. Chicago, Dl.
Prodaja mleko, grocerijo, prekajeno in drugo meso, kakor vse v njegovo stroko spadajoče stvari. — Točna postrežba in nizke cene v najblojšo zadovoljnost kupo-valcev.
Trgovina s novodobnim obuvalom
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niskih cenah,
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave-, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Banke
Dobra Unijska Gostilna, "S* KaSS Jos. S. Stastny
650 Blue Island Ave.
Velikš Dvorana za društvene in unijske seje, in druga dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
WELK¥’S
Restavracija in gostilna
552 Blue Island Ave. CHICAGO
vogal Loorais in 18. ceste. Telefon Canal 1458
JOSIP REMSKO
V	ITALIJO
v Egipt in adrijansko morje, ter a-zorsko obrežje in Madero, vse v divnih pokrajinah, kjer je zimsko podnebje kot poleti, preplujejo parniki
Cuuard Line.
Društvo vstanovljeno leta 1840 (po sluje69 let.) Velikanski novi parniki novodobno opremljeni
ČARMANI A	turbine in vijaki)
niuimn im « največji in najlepši parobrod sveta,
CARON IA <? dvojnimi vijaki) 60« čer-
vniiviua, ljevdolg, in z 20.000 ton vsebinske moči.
Dva največja parnika sveta;
CARON I A °dPlu3e iz NewYorka, 28. no-
vnnvuiH vembra. 7. januarja in 18. februarja.
ČARMANI A °dpluje iz NewYorka 21.
* * januarja in 4. marca.
V	Ozore, Madera, Gibraltar, Genova, Neapol, Aleksandrijo, Trst in Reko.
Vsi novi in novodobno opremljeni parniki Carpathia z 13.600 tonami Slavonia z 10.600	„
Ponnania z 10.000 Ultonia z 10.400	,,
Vse pojasnila daje CUN ARD parobroda o društvo, L. t. d.
F. G. WHITING, Mgr. West, Dept.,
S. E. CORNER Dearborn in Randolph Str. CHICAGO.
_______Kakor tudi vsi lokalni agenti.
NAJEMNIK & TANA,
Izdelovalca ,
sodovice mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, v Tel. Canal 1405
Dods-on, Md., 30. nov. 1908.
Naznaniti Vam imam veseli dogodek, kil priča ¡da se tudi v naši majhni toda prijazni1 naselbini; za-nimamo za društveno življenje.
V nedeljo, to je 29. nov. smo se zbrali v .prostorih -g. J. Kočevarja in, -smo si ustanovili društvo -z imenom “Znesti bratje” katerega bodemo spojili s Slov. Del. Podp. Zvezo v ’Oouemauigh, Pa.
Pri prvi seji se mas je zbralo 13 članoiv, 'kar je za naš mali kraj vsekako lep začetek. To je -edino društvo tv -našej naselbini in se mu obeta lepa bodočnost. Rojaki delavci, -kojii še, niste pri nijednem društvu1, pristopajte k nam; da -tako v pravem! -pomenu besede “Zvesti bratj-e” podpiramo jeden dru-zega v nesreči in- bolezni.
Tebi pa S. D. P. Z. rasti in ra-z-evtitaj se, da t-i bo mogoče iizpol-n-OVa-ti tvoj zvišeni namen, katerega si1 prevzete -med nami, koji smo se, ita se bomo še zbrali o-krog tebe. Ne dajaj v svojih vrstah prostora sebienežem -in koristolovcem., dla hi sejali prepir i-n zdraižbo med nami. Naš namen je, bratsko podpirati edem druiziga v -bolezni in1 ne podpirati koga, ki misli', dla je društvo poime jasli, pri katerih iima -edino on¡ pravico. Takih “hosov” n,e maramo. Naše geslo hodil: “Vri za jednoga, jeden za vse.”
T-oIitoo za danes, prihodnjič morebiti kalj Več o tukajšmih krajevnih razmerah.
Pozdrav vsem sudrugom širom, Zedinjenih držav.
M.	Petrovčič.
(■Nadaljevanje dopisov na 8. str.)
Delavec je opravičim do vsega produkta, kar ga san producira.
JOSIP REMSKO
GOSTILNIČAR
163ReedSt, Milwaukee, Wis.
se priporoča rojakom za obisk. Postreže s pristnimi pijačami in izvrstnimi smodkami. Na razpolago
KEGLJIŠČE in DVORANA
Največja zaloga raznovrstnih harmonik. Pišite po cenik. Raznovrstne
GLASBENE INSTRUMENTE
prodaja in popravlja Josip Jiran
459 W. 18tth St. Chicago, Dl.
IZ STARE DOMOVINE
Mostarski župan Mustafa efen-di Sefič jo odstopil, ker se ne strinja z /aneksijo Bosne in Hercegovine.
Hud gostilničar. Gostilničar F. Bole v Bojanu je v prepiru treščil Petra Knteaavdiča tako ob tla, da so ga prepeljati1 v bolnišnico. Bolete so zaprli zaradi njegove mioči.
Vprsi je zabodel v Trstu Jakoba 'Milavca mizar Demielstre. Milavec je hudo ranjen.. — Vincenca Mlakarja je pa čevljar Ludo-vifc Suvan iz Komna zabodel v pffielča. Oba napadalca sta pod ključema.
Nov socijalno-demokratični agitator. Iz Tolmina nam pišejb: —1-“Dr. Josip Ferfolja, odvetniški dandiidlat v pisarni g. dr. Gruntarja, je oficijelno prijavil svoj vstop v socijalno demokracijo.
Velikomestna revščina. V Trstu je bil poklician* zdravnik k neki bolnici,, ki jo je našel v prežaiost-nem stanju. Ležala je na raztrga-ni slaminici, v kateri je bila gnila, • slama. Polna je bila mrčesa. Ker je . bila žetoisfea 'že dolgo boiana in je trpelia buldb pomanjkanje, je docela onemogla. V sobi bolniote, če se sime podstrešno prebivališče tako imenovati, ni bilo nobenega pohištva, niti stola ne. Zdravnik je idlal revico prepeljati v bolnišnico in naznanil mestnemu fizifcatu vse, katr je videl.
Napad in uboj. V nedeljo, dne
15.	nov. zvečer ob 7. je bil napaden v Domžalah :nia cesti med hišami Oženjeni Tomaž Erjavšek, doma z Bodice. 'Startno je bil zadet z noželmi na ‘desno Stran glave. Spnek je bil tako močan, da napadalec ni mogel izdreti noža. Erjavšek je padel takoj v nezavest*. Napadalci so stekli. Orožniki jih zasledujejo. Erjavšek je v torek ctopoldhe umrl.
Slepar. Trgovec s pohištvom Bernard Luchvig v Trstu je vložil na pošti 20.000 K. Ko je o tem zvedel njegov uradnik Rudolf Va-šek, šel’ je ma pošto in toliko časa pripovedoval ondotmemiu poštnemu uradniku, da je njegov šef pomotama vplalčal omenjeni znesek, da ga je dobil nazaj. Ko so sleparstvu .prišli na ¿led, Vaška ni bilo ved Tnštu.
Nesreči na železnici. Ponoči je prišel železniški sprevodnik Matija Mele na Rakeku med odbijače (putar,je1) kateri so mu zmečkali leva rebra. Prepeljali so ga v de-Iželkno boilnišnico in je težko upa-ti, da okreva. — V Zalogu je vlak povozil nam po imenu še mezmae nega železniškega delavca in ga močno poškodoval. Do Martinove ceste so ga pripeljali z železniškim ročnim vozičkom, od tu pa z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Morilec vipavskega dekana Erjavca na smrt, obsojeni Pangerc je 14. nov. ob 1. pop. v bolnišnici c. ter. deželnega sodišča umrl.
Krvav pretep zaradi zamenjanih ur. V Studencih .pri Mariboru Sta v gostilni mizarski pomočnik Filip Kmetič in delavec Ivan Pepelnik zamenjala za uri, ne da bi jih preje pogledala. Po men ji je Pepelnik spoznal, da je ogoljufan. Ko stai zapustila gostilno, se je •Vneil mod njima prepir, v katerem je Pepelnate sunil Kmetiča z možem v glavo; ih, mu prerezal uiho. ŠPiknil j*e tudi “tovariša’ ’ Orosla, iki je bil? pri men ji novzoč in je s Kmetičem “vlekel”. Kmetica so morali prepeljati v bolnišnico.
Sirovo stara mati 4 mesečnega otroka Marije Dolar v Dobrni pri Celju je njegova stara mati v jezi, ker ie jokal, tako vrgla .v posteljno stranico, dla mu je počila lobanja jm da je revše vsled tega umrlo. Tudi sicer je otroka pretepala' poi živinsko. '
ŠniriPje pila, da bi se usmrtila. V Trstu je 451etna Marija Kožuh Spiba pol litra gorljivega špirita, da bi se usmrtila. Prepeljali so jo v bolnišnico'.
Nesreča. Jakličev hlapec iz Črnomlja je tako nesrečno padel z voza. da so ga konji vlekli še nekaj časa naprej. Ker so- ceste ravno nasute z ostri hi kamenjem, se
*je talko poškodoval, da so ga morali odpeljati v bolnišnico, ker ima na hrbtu take rane, daanu sapa ven uhaja.
Denarja jim manjka. V Opatiji je nekdo svoj čas — ni dolgo tega — najel 80.000 K posojila pri “Kranjski hranilnici”. Ko je sedaj čital po listih o zadregah “Kranjske hranilnice”, je odlpo-vedal dobljeno posojilo s pristavkom, da. denar tudi takoj vrne, ■hranilnici, če mu ona vrne vnaprej plačane obresti. Vsebina odgovora “Kranjske hranilnice” je bila: “Le hitro pošljite — 'obresti kar odlJfegnite.”
Pod hlode je prišel v Rušah na Štajerskem 641dtni posestnik Anton Videc in dobil pri tem take poškodbe, da, je umrl za njimi.
“Ako je i malo, ali vam dolazi od Vaše brače Hrvata.” S temi besedami so poslali bratje Hrvatje 1050 K za dbuižbo sv. Cirila in Metoda v spomin žrte^ 20. septembra.
Smrten padec v prepad. Trgovec s perutnino Fermat iz Hajdine pri Ptuju je na Hrvaškem* padel z vozom v prepad in, obležal mrtev.
Z nožem je bil zaboden v Ter-govilču pri Št. Lovrencu v Slov. goricah neki Rep, da je vsled rane umrl.
Velik sneg je zapadel v Bosni.
V Sarajevu je potrgal na mnogih krajih brzojavne im telefonske zveze. Tudi več električnih drogov je polomil, vsled česar je bil tramvajski promet ustavljen.
Dvojna mera. V Ptnju zapirajo in kaznujejo vsakega, ki zakliče “živio”. V Vurbergui pa so učenci prvega razreda gimnazije cvileč kričali: “Heil und Sieg, die Win-diteehem am dem Strick”, a njihov razredlnik stopajoč spredaj se je temu) smehljal, in niso bili “dijaki” nič kaznovani.
Nemci se uče slovenski. V Gradcu se priredi učni tečaj iz slovenščine za nemške visofcošolce.
Slovenska trobojnica v Celju — šiloma odstranjena. Dne 21. nov. so v Celju dogotovili' velika stavbo .celjske polsojilmice na vogalu Okrožne edste in, Kraških ulic do strehe. Po starem običaju so de-
NAVARNO ZNAMENJE
Jako malo ljudi postanejo žrtve, takojšnjih nevarnih bolezni. Navadno neka nejevolja se počuti pred napadem, ^ali vsako ostane neopaženo, ali se ga prezre. Taka nejevolja je navarno znamenje narave. Marebiti je bodlaj, slabost, zabasanost, onemoglost ali skoraj vedno je
POKVARJEN APETIT
kar nas opozarja na dejstvo, da tukaj nekaj ni v redu. Moder človek nikdar ne prezre opomine, vedoč provdobro, da bi iz tega lahko postala nevarna bolezen. Mogoče, da bi prošlo brez zdravil. Mi Vam želimo, da bi bili na varnem, to pa zamorete biti le ako vživate
TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO
* / >
To zdravilo deluje hitro. Ojačuje želodec njega žleze in okrepčuje živce k rednemu delovanju, in ako so rane v želodečnih žlezah jih ozdravi v najkrajšem času. Storilo Vam bode, kar nobeno drugo zdravilo na svetu ne učine. Vam bode
JOSEPH TBINEE’8

.fl ECI STEREO
pospešilo dober tek, popolno prebavljenje, mirno spanje, ojačilo mišice in živce, očistilo kri, dalo zdravo barvo, energijo, korajžo in popolno zdravje.
Vzdrževalo Vam bode Vašo družino močno in zdravo, zato ker se lahko daje otrokom kakor odrašenim. Koristi vsakem želodcu, naj bo bolan ali zdrav. Drejuje njega delovanje in je edino želodečno zdravilo.
VPRAŠANJE. Ali ste že kedaj opazili, da so Vas nekteri trgovci prevarili, ko so Vam dajali ponarejeno “grenko vino” na mesto TRINER-JEVEGA, katero je EDINO GRENKO VINO? Bodite previdni in zavrnite vse ponarejeno. Ako potrebujete zdravilni nasvet, pišite nam in naš zdravnik Vam ga bode dal brezplačno.
Rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino v vseh notranjih želodečnih boleznih,
Na prodaj v lekarnah, v dobrih gostilnah in pri izdelovatelju
JOS. TRINER,
616-622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
lavci obesili zastavo v znak 'dovršenoga dela. Toda zastavica je 'bila —- slovenska in take me trpe celjski mtogoltci. Mestno redarstvo je dobilo ukaz, odstraniti slovensko zastavo. Pa mi moglo! Na to je dobil stavbenik ta ukaz in je slo veto sko zastavo odstranil. Tako s e del a z n ami v Celju. Im mi naj bi v Ljubljani trpeli kaj nemškega?
30 milijonov v “Mestni hranilnici ljubljanski”! Pri “Metstmi hranilnici ljubljanski” so branih ne vloge prekoračile danes višino 30 miliijiotaiov. S hramiloičnega poslopja visi vsled tega veselega dogodka narodna trobojnica.
Posledice novega vina. Andrej Lukelžič iz Renč ni poznal moči novega vina, zato se ga je preveč nasrkail. Ker je ¡bil goreč in ognjem, pokazal je tudi svoji žemi ljubezen' s pestjo. Žena je utekla z enim otrokom pomoči iz hiše k sorodnikom. Andrej Lukožič pa je hotel ilmeti drugega otroka, 3 mesece starega. Tega je miosil — ne ve se kod' — ter prinesel slddinjič zjutraj ma vse zgodaj mrtvega k sosedu. Ko mu je soseda povedala, da je otrok mrtev, je jokal, a kmalu potem bežali proti Gorici, kjer so ga še drugi dam- aretirali. — Komisija, ki je prfšla, je dognala, dia je otrok umrl radi prebite lobanje. Splošno se sodi, da je Lukežič ta storil v pijanosti.
Koledar zastonj!
Vprašajte Vašega lekarnarja ali trgovca z zdravili za izvod Severo-vega Slovenskega Almanaha za leto 1909. Ta koledar lastu je razna navodila in priporočila, .ki so jako dobna za Vsakdanje življenje. Prepotrebein je m vsako hišo. Dobite ga brezplačno, ako vprašate zanj v lekarnah. Ako ga .pa nimajo pa pišite naravnost na nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
za leto 1909
je dobiti s poštnino vred za 30c.
Koledar je zelo obsežen in primerno darilo za božic ali novo leto.
Naročila naj se pošiljajo Upravništvu “Glas Naroda’’,
82 Cortlandt St.,	New York
J. HERMANEK
633 Blue Island Avenue. Chicago. 111.
Ostrige, raki, ribe in velika zaloga konzerv
Gabriel Vouk. sloveaskl krojač
v Chicagi; naznanja slav. občinstvu, da je prevzel obrt od g. M. Erklauca, ter nakupil raznega blaga v izdelovanje novih in popravo starih oblek po zmerno nizkih cenah. Se priporoča
Gabriel Vouk, 624 S. Centre Ave.
CHICAGO, ILL.
VACLAV DONAT
izdeluje neopojne pijače, so-dovico in mineralno vodo.
756 W, U St. Tel, Canal 6296
Ittt 17 JEWELED
RAILROAD WATCH
Patentiran navijalnik, za možke aliženske iBk SOLID GOLD filled z lepo okrašenim dvojnim pokrovom, derži vedno korektni čas. primerne deln vcem na železnicah.
AMČENA ZA 20 let. Za prihodnjih 60 dni pošljemo to uro na vsak naslov po C. O. D. za $5,75 in vozne troške, na pregled, in ako ni, kot
__	se tu reprpzetira NE
PLAČAJ NITI EN CENT. Pomisli pa, da lahko plačaš $35.00 za ravno takšno uro ako 1o kupiš od domačega zlatarja. Posebno dobro 1 4k pozlačen verižico in p»**yezek darujemo z vsako uro
EXCELSIOR WATCH Co
SOS ATHEN/EUM B'LO'G, Chicago
Organizacija je moč, n ktero računajo vaši delodajalci.
W. SZYMANSKI
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM 624 5i 6 Bine Island Avenue, Chicago
TELEFON CANAL 955
Moja trgovina pohištva je ena največjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zedovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
ttasparjeva Državna Banka,
--------vogal Blue Island Ave. & 19. ul. —---
VLOGE $2S500,000.00 GLAVNICA . 8200.000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prvo in edino češko državno bnnkn v Chicagi. Plačuje po 3% od
vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. Pošiljamo denar na vse dele sveta; prodajamo šifkarte in posojujemo denar na posastva in zavarovalne police.
on je mož za to, in čas je sedaj, da podarite sorodnikom in prijateljem lepe slike po nizki ceni.
391-393 Blue Island Ave., vogal 14. Plače
Ustanovljena l. 1883	— CHICAGO — Phone Canal 287
SEDAJ JE CAS.
Zakaj ne date svojim prijateljem DOBRE SLIKE za božično darilo. Sedaj je čas,da si jih date narediti pri
Izlsi-uLšen-ern. fotografu
RAZNO IN DRUGO.
No. 1005. - Guaranteed under the Food and Drugs Act, June 30, 1906.
Preprečenje kašlja
se najhitreje nared , ako se rabi ZA PLJUVA. Prepreči vnetje, vnete prostore.
SEVEROV BALSAM vstavi kašelj in ozdravi
M
I m
jOĆOSiOĆ J* pf*. CEST.,
Severov
Balsam za pljuča
je zdravilo na ktero se je zanesti, da bode najbolje delovalo zoper kašelj, prehlajenje, bolečine v grli} in vnetje pljuč. Po pametni rabi tega zdravila si je mnogo ljudi že olajšalo bolečine in so bili popolnoma ezdravljeni.
».Ma»*"’*
ta *8 «!*•»»«* *
' %
Um, «
»Si. ifc
t**y ****** prteuroor»»*, Croup, S«ev»	_ «
pHrCE'eO_££NTS
rt»«**** y eto«	’
Gosp. John Težak. Wardner, Idaho, piše:	Jaz se sem prehladil pri delu v
rudniku, ker sem delal na nekem mokrem prostoru. Čutil sem krče v grlu in bolečine, pa bil sem ozdravljen po Vašem balzamu za pljuča, kateri res zasluši vse pohvale.” Cena 25 In 50 centov.
NAPRODAJ V VSEH LEKARNAH. ZDRAVNIŠKI NASVET POŠLJEMO ZAS1 ( N J
KATAR V ŽELODCU
je trda bolezen in je jako težko ozdravljena, ako se zastari. Ako se pa že zgodaj z očne zdraviti z dobrim zdravilom, se vendar preže-. ne. Najbolše zdravilo za to pa je
SEVEROV
ŽELODČNI GRENČEC.
Ta izvrstna tonika uredi vse prebavne organe in ozdra ;enje prav kmalu pride. To je navadna: ti lna tonika. Cena 50c ln $1*00
VNETJE
Brightova bolezen, napake na jetrih, bolečine jeter, otrpnela jetra, vnetje jeter, kamen v ledvicah, kamen v žolču in vse druge bolezni ozdravi
Severovo zdravilo ZA OBISTI IN JETRA.
Dolgost rabljenja tega zdravila in tisočerniki ki so bili ozdravljeni priporočajo to zdravilo, vsakomur. To je najbolše zdravilo zoper hrb-tobol in težko puščanje vode.
Cena SO centov in $1.00
Severov Uh 9 Slovenski Almanah je pripravljen za razdelitov. Vprašajte po njem pri vaših drugistih. Dobite ga zastonj.
Slovenci pozor!
Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in izdelujem nove
8®“	- -po^-.--	"^=
Jt najnovejši modi in nizki ceni. j.
JURIJ MAMEK, 581 S. Centre Ave.
blizo 18. ulice Chicago, 111.

f
Nekatere prodajalne trde, da
cena tega ali onega je za polovico.
nižja. Mi tega ne storimo. Temveč pridite in oglejte si naše blago. V zalogi imamo najlepšo vrsto OBLEK, SLAMNIKOV, KLOBUKOV, OVHATNIC, SRAJC SPODNJE OBLEKE itd. Pridite in oglejte si naše vzorce za moške obleke.
Oglejte si našo zalogo OBUČE.“S5fi
TEL. CANAL
oo
Kloboučnid a obchodnid zboamvypravnÿm
ZAKÁZKOVÉ PRAČI VHNDJE SE	508-600
* ZVUŠTltf POZORNOST	BLUE ISLAND AVENUE
Pozor rojaki!
Potujočim rojakom po Združenih državah, onim v Chicagi in drugim po okolici, naznanjam, da točim v svojem ravnoku-pljenem
saloonn “Triglav”
vedno sveže “Atlas” pivo in vsakovrstne likerje. Uniiske smodke na razpolago. V zabavo vam služi popravljeno kegljišče in “pool” miza.- Zagotavljam solidno postrežbo in se priporočam za obilen obisk.
John Mladič
611 So. Center Ave.,
blizu 19. ceste, CHICAGO, ILU.
NESREČA v RUDNIKU RAD-B0D PRI HAMMU (VESTFALSKO).
Med ponesrečenci je 5 Bovčanov.
Eksplozija plinov v premiogokto-pui “Radbold” pri Hamimai (Vestfalsko) je zahtevala 339 žrtev.
Odi 380 mož, kateri so ,se nahajali pri nočnem idelu, se je moglo le 29 precej poškodovanih in 6 nepoškodovanih rešiti. Mrtvih je do sedaj na dlneviu 39, med tem ko se je moralo ostale rudarje, 302 po številu, radi razgrajajočega, plamena ^elpuistiti (usodi. Da bi se udušil ogenj, se je uredilo, da so se uhodi v rudnik zazidali.
Med ponesrečenima rudarji je, žal, nad 20 Slovencev.
Štirje bratje Andrej, Tomaž, Anton in Ivan Kravanja iz Soče hiš. št. 140 pri Bovcu so tudi med ponesrečenci. H krate je izgubil 70 let stari oče vse svioje odrasle sinove. Prvi trije so zapustili vdove z otroki. Ponesrečil se je tudi Jožef ¡Cuder Iz ¡Soče ipri Bovcu.
Ostali Slovenci so večinoma Štajerci.
Uboj. 25. septembra t. 1. je prišel železniški delavec Pero Heči-movič, ki je delal pri železnici v Beljaku, navzkriž s preddelavcem Milom Obučimo. Obučim je HSeči-mlovič prepočasi delal, «ato je dobil le po 30 v od' ure mesto po 36 v. To ga. je razjezilo. Zvečer je počakal Obučimo in ga po kratkem: (prerekanju zabodel v hrbet, da je umri drugi (dan vsled izkrvavi jenja. Ubijalec je zbežal na Jesenice, kjer so ga prijeli. Pred celovškimi porotniki je bil ■obsojen, na 2l/2 leti ječe, poostrene s postom vsakih 14 dini.
tu v Istri živi krnet Ivan Karič, ki je premeten tič. Pred kratkim je
la.. Umrla je meld strašnim mukami.
Velika nesreča se je pripetila v italijanski provinciji Modena. — Avtomobilih i omnibus provincijalne oblasti je v Apeninah padel s veste v prepad. Vsi potniki so ali mrtvi ali pa težko ranjeni.
Poklonstvena deputacija bosanskih katolikov. Nadškof dr. (Stadler, ki je odpotoval s posebno deputacijo katolikov na Dunaj, da se poklonijo cesarju, je dobil pred odhodom brzojavko, od prestol©-naslednika Prana Ferdinanda, ki pravi, da ga neizmerno veseli,, ker bo mogel deputateijo na Dunaju sprejeti.
Sodnik uradnik — slepar. V
Monafcovem so, zaprli, 45letnega sodnega uradnika, ki je že 10 let izvrševal majpredrzmejše sleparije z ženitvami. Osleparil je nebroj ¡žensk za vse premoženje. Zadnja njegova žrtev, ¡kateri je izvabil 9000 mark, se je usmrtila,, in tako se je zvedelo za sleparja.
Princ v ječi. Sodišče v San Remu je obsodilo princa Leva Rad-ziwilla<, ki je z avtomobilom povozil mlado dekle, v enomesečno1 ječo.
Delavci kupili tvornico. Moravsko ©straiVsko delavstvo je kupilo radvamsko pivovarn,®. S tem nakupom hoče praktično demonstrirati proti .moravskemu kartelu, 'ki je letos zvišal cene pivu. Pivovarno bodo povečali.
Clemenceau kot zdravnik.
Znano je, da ie bil francoski ministrski, predsednik Clemenceau zdravnik predno je politično polje nastopil. Kot zdravnik je bil nekoliko odurnega in malobesedne-ga značaja in vsled te lastnosti je marsdkterega v zadrego spravil.
Originalen slepar. V Št. Vinčen-' Ko je kandidatom postavljen bil,
se je v dotičnem volilnem okraju začasno nastanil in ljudem brez-
Neko jutro se mu neznan človek /oredsta.vi, a Clemenceau mu brez obotavljenja veli: “Slecite srajco.” “Sleči?” ga vpraša prišljec. “Ja, toda brzo, miman časa.” Potem, ga je natančno preiskal, jezik, utrip, oči in srce. “Vse prav dobro in v redu,” reče poznejši ministrski predsednik, “kaj pa vendar hočete?” “Jaz bi prosil za kakšno službo pri pošti,” je bil bojazljiv odgovor. Mož je dobil, kar je prosil.
ANTON LINHARD $ SON — Pogrebnika —
Kočije za dobiti za ,vse priložnosti 471 W. 19th Street Chicago, IU
Edward Pauch
----- gostilničar--
663 Blue Island Avenue CHICAGO.?
GOSTILNA
SLOVENSKI DOM
NA NOVEM PROSTORU 583 S. Centre Ave. vogal 18 St.
Slovenci in drugi bratje Slovani, kateri hočejo izvanredno dobro postreženi biti, naj pridejo da se prepričajo osebno. Za kar vabi s poštonvanjem
Mohor Mladič
Odprto pismo Slovencem!
Cenjeni rojaki: —:	i
Ako potrebujete zdravniške pomoči v kakoršni koli bolezni, obrnite se na zdravnika od Collins N. Y. Medical Instituta v New Yorku. Jaz sem se sam prepričal, da je on res učen in iskušen zdravnik; sam© enkrat sem prejel od njega zdravila, pa sem: popolnoma ozdravil od želodčne bolezni, za kar se mu prav srčno zahvaljujem, ter ga vsakemu priporočam. John Mazgon
Box 82,	Silverbell, Ariz.
nesel v mesto dVa zajca naprodaj,, Plačno zdravniške svete dajal. Ponudil jih je nekemu krčmarju,
•ki je zajca tehtal v roki ter sta mu dopadla, ker sta bila težka, češ, to bo zaslužek iin dobra pečenka. Krčmar je kupil ,zajca in kmet je odšel: zadovoljen. Ali ko so razparali zajca, so našli v njih več težjih kamenov, katere je prefri-ganee ratlačiDva nja. Krčmar je bil sedaj na jasnem, zakaj sta bila 'zajca tako lepo težka.
Drama v bolnišnici. V Rimu je 631etni uradnik Carbut zapeljal lbletno mioidiatinjo Pan celii:ni. —
Med tern je Carbut zbolel. V polikliniki' ga je obiskalo zapeljano dekle ter mu zasadilo bodalo v pleča. Carbut je bodalo izdrl iz rane ter prebod,el ž njim dekle?
Važna iznajdba. Dva italijanska častnika sta iznašla pripravo, s katero je mogoče dati brezžični telegrafiji določeno smer.
Jubilej tobaka. 350 let je poteklo leto«, odkar je prinesel iz A-meriike v Evropo tobak Španec 'Oousalvo Femandez. S poč etikoma se je ¡tobak širil slabo, ali dandanašnji, ko puši šturo in mlado, moško in žensko,, bogato in siromašno, se ga rabi mnogo. Bogatini ■"ušijo, ker preveč jedo, siromaki ipa da «i umirijo lačen želodec.
Iz tretjega nadstropja je padel, pa se mu ni nič zgodilo. Smrt je hotel najti s skokom iz tretjega nadstropja, Letel je po zraku nizdol, ali»oj čudo, udi našel smrti, ampak padel je tako lepo na noge, da si ni prizadjal nobene posebne bolečine, le na delsni, nogi je malo oošfcodiovan. Revež je na nekoliko zmešam ‘ter trpi na maniji preganjanja. Piše pa. se Angel Fortumat.
Ni čuda potem, da se mm ni nič zgodilo pri padcu! “Gorica”.
Tri deklice je povila žena Leopolda Brodhetti v Bleggio Supe-riiore na julžnem Tirolskem. Da se spozna, kako so prišle deklice na svet, je dala babica okoli vratu urvi bel, drugi rdteč, tretji zelen trak.
Samomor v plamenu. V Ruders-dorfu pri: Berolmu je žena boga-tega mlinarja Langa ,znosila v sebi m kup poročne obleke svojih dveh hčera, ki sta se hoteli poročiti. jih polila s petimi litri petroleja, se1 ulegla na (kup ter ulžga-
Vino v preteklih časih.
Že od nekdaj se je rabilo vin o kot zdravilo za bolehne, telesno slabost in neprebavnosit. New yof-ški umetniki Mr. E. V. Natheimv je izdelal jako lep načrt- predistav-Ojajoč mladi par v uradu nekega «tarega zdravnika. To podobo je kupil Jo«. Triner, i zdelo, vatel j a-raeriškega zdravilnega grenkega tima im posnetek te podobe, predstavlja njegov stenski, koledar za leto 1909. Etni izvod koledarja pošljemo po prejemu znamk za lOe. Jos. Triner, 61©—622 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Ženitev!
(Podpisani želim se1 oženiti s Slovenko, bodisi dekle ali vdova brez ,otrok v starosti od 24 d©, 32 let. Jaz sem «tar 31 let ih' imam, 2 mala ©tyo'fela, žena mi je letos umrla, radi tega potrebujem gospodinjo in pa miaiter otrokom. Delam v prefmogobopu in še precej dobro zaslužim. Ktero veseli, naj se pismeno, pri meni javi.
John BaJhčič,
Box 33,	Cumberland, Wyo.
INDIANAPOLIS, INDIANA.
Prosim za malo prostora v naška pne ljubljenim delavskem listu “■Grlas Svobode”, d!a nekoliko spo role im fcalkio se zavedamo Slovenci tu v Indianapolisu, Ind. Kar se tiče1 dela, je tukaj (kakor drugod v Zdr. državah. Ne preslabo, ;a tudi ■ne preveč dobro; pa hočem nadaljevati, ko ja vnsaik zavedni delavec v.e, kje ga čevelj žuli. Največ Slovencev nas je vposljenih pri Nlatffioinal Malleable Oasting Co. Nadalje Vam hočem sporočiti, kako so se vršile katoliške volitve za leto 1909. Naš Rev, g. Lavrič ali po domače, kakor miu pravijo, laični vampeic”, je dne 22. m. m. povedal’ verriim oiviSi'cam v cerkvi sv. Trojice, d;a ise bojo vršile cerkvene volitve dhe 25. nov. zvečer ob 8. uri; v g. Jbs. Hačnikovi dvorani. In res, ovčice so se pravočasno seštel na določemelm kraju. Nemarem reči. da so pnšli tja samo farski podrepniki, temveč prišlo je tndi veliko napredn jakov, ki se ne dlajo premotiti za kozarec pive. Točaj ne vem., po kaj so bili prišli; morebiti so se maldijali kake službe. No, nO pravi L., celo za predsednika bii1 bi® meflddia rad, ali naš gosp. “nune’’’ mi hotel predsedni-štvo izročiti, ter je rekel, da mora sata on predsedovati, in stvar naprej voditi — kakor mravlja črva, dbkler ne pride kokoš, da pogoltne črva Ju mravljo 'da ni potem ne sluha ne duha o tem. Tako bode tuldi naš debeli Lavrič vozil, da. bo naposled izginil on in cerkev sv. Trojice.
(GrOisIp. Lavrič je “pogrunta!” nekake nove pravila, katere je baje od nekega škofa dobil, a sumniči isei pa splošno, da jih je on .sam napravil. — Jaz Ju moj prijatelj R. sva skupaj sedela in poslušala, kaj ida bo nune lepega povedal, in tu vam hočem navesti nekoliko Lavričevih “zapovedi”: I. Oženjenimi po dva sedeža staneta za celo leto $10, im, vsaki mesec po $2.00 to je skupaj $31.00; samski to je fantje iim dekleta imajo plačat old sedeža po 50a. na mesec. Reveži, če prav nič nimajo, so vendar dolžni cerkvi prispevati vsaki mesec po 25c. (!) Kdor teh pravil ne izpolnuje, je sicer katoličan, toda nima pravice do cerkve, ter je kot navaden očiten grešnik!
IBrasim Vi g. nune, koliko pa site Vi darovali za cerkev sv. Trojice, ki iimalte tako mastno plačo? Mislim da miti enega centa. Vi kakor duhovnik ali kristusa namestnik in predsednik cerkvenega odbora,, Vi bi morali faranom izgled dajati, ne da se Vas vedno“ua-/trkaineiga” ali pijanega dobi; kadar Vtfe pride kdo za kak svet ali kalj druizega vprašat, kakor se je 1. nov. t. 1. zgodilo.
(Prosim ves cerkveni odbor, ki je izvoljen za 1. 1909, da bo 'nekoliko bolj pazil na predsednika, da ne bo le ta čez polnoči po salonih lazil kakor lisjak okoli kokošnjaka.
Vi g. Lavrič, Vam še to povem, da Vi iizpolmujte tiste Vaše pravila in dajte jih Vašim podrepnikom v izgled, potem boste še kakšnega vlovili v Vaš brloig.
Nasvidenje.
Tajilor, V/ašh, 27. nov. 1908.
Kakor se mi dozidava, še do sedaj ni bilo nobenega dopisa iz našega ikralja v tem. nam zelo priljubljenem listu. ’Prosim torej da mi odmerite za par vrstic prostora. (Prav rhdi. Op. ur.) Dasiravno leži ta 'Vrltec nebeški, obdan namreč od1 samih višin, visoko nad morsko gladino in popolnoma o-samljen od drugih krajev, vendar nismo občutili krize skozi celo leto. (Da nismo brali' v časnikih o krizi,, 'bi skoro ne vetdeHi kako slaba da je predla delavskemu sloju skozi celo leto. Ali sedaj odkar ja iz vodi jen za prezidenta W. H. Taft, republikanec, se že piše po uekteriih listih o velikanski prosperiteti. Kedo pa je bil za prezidenta -pred' Taftom? Ali je bil morda socijalist? A, beži no! 'Bil je republikanec imt vendar ni bilo prosperitete, Kaboršen eden, takšen drugi. Za delavca ,pa ni in ne
bode odrešenja dokler bodo na krmliilu taikšnii vranovi, ki njegovo kri pijejo. Edino v socializmu je rešitev.
Kar. se pa drugih (delavskih prijateljev tiče, namreč farjev, pred tistimi smo pa hvala bogu dn farjem, varni. Minulo j.e (že leto, da nisem nobenega videl. Pač pa nas bodrijo “ pat emoštrovke ”	(“u-
smiljcne” sestre,) in gosp. suiper-iutendent in “boss” jim prav pridno pomagata “ eolleetat”. Ali kaj, ko je mas nekaj tabo 'trdovratnih, da se za nikogar ne zmenimo.
K sklepu pa pozdravljam rojake širom Amerike, tebi ‘ ‘ Glas 'Svobode” pa obilo naročnikov.
Aurelius.
(Op. ur. Pričakujemo stvarni dopis, kakor omenjate. Zdravi!)
Pheblo, Colo. 30. nov. 1908.
NaZmanit imiam čitateljem “Gl. Svobode” nekaj ot .ameriškem ‘ * svetku, ’ ’ katerega imenu je j o “Thanksgiving’is day”, ali po naše “zahivalni dan”. Nekaj dni, pr edino je prišel ta puranov dan, je .pisal’ tukajšnji ameriški list, da bodo vse cerkve, ali boljše rečeno “polpi” priredili vsaki v svoji cer-’ kvi velike pojedine za svoje farane. Radoveden., kakšne pojedine bojo (to, se odpravita z mojim prijateljem, da vidimo te stvari, In glej ga spaka, niso mas varali. Ko pridamo v tukajšno cerkev Bab-tistov, vidimo polne mize vse vrste jestvin, fcafcoršnib si le more človek izmisliti, im ljudstvo je dokaj pridno basalo svoje želodce. Ko ogledamo vse maitanko', se napotimo df ligam. Tu je druga cer-
’ čulda, tukaj najdemo ravno tako, , kakor v prvi:. Tako smo pregledali • skoraj, da vse a fconečno smo se napotili tudi k slovenski katoliški cerkvi, katera se nahaja v tako imen,oranim “Gr-dve”. Ko stopimo v cerkev, vidim; gosp. Cirila, kr se vrti, pred aitarjem., kakor kaikšna- maškara, im ko se razgledamo ma olkolu vidimo cerkvenega “mežnarja” ali boljše rečeno prodajalca čifut,škili nogavic, kateri kaj pridho potrga cin, cin in. milodare v cerkvi pobira .do zadn jega nikla, od1 Cirilovih backov in bac. 'Glej hudimama si mislim; tam .po onih cerkvah popi varujejo svoje farane, a tukaj jim pa •oobirajo in izželmiajo zadnji cent. Tudi katoliški1 popi učijo telesna dela usmiljenja, koje pravijo: lačnega hranit; toda kaj bočmo; u-čiti im dati je malo preveč; kaaaj Ciril?
To (ja vse to, še ni bilo našemu presvetemu .očetu Zadosti. Oznanil je, da bo drugi dan nekakšna “štirldesetdanska milost”; kaj da je to zai ena žival, mi ni znano, a v idil solni kako so backi im, bace ■pridno korakali k Cirilovi milosti. Med drugim' sem tudi .opazil. “Žaba-berta” in njegovo boljšo polovico, ko sta jo, za robo se deržeč. mahala po “milost”. Kje sta pustila svojo mlado haeo, ne vem.
'Nemorem si1 kaj, da n,e bi še o-menrid, 'da se tukajšni rojaki 'kaj prodno — štrCljejo in kolego. Nič manj kot pet kriminalnih obravnav bojo Slovenci imeli drugi me<-see. Katoliška izobrazba !
Srčni pozdrav visim čitateljem tega lista in vesele .božične praznike.	Opazovalec.
Ya,le, Kans. 1. dec. 1908.
Določite malo prostora za žalostno novico,, fctero imam za sporočiti. Umrl nam je dn;e 24. nov. br. Frank Johan,, doma iz Topla Reber pri Novem mestu na Kranjskem. Nesreča ga je dohitela na proštom, kjer bi mislil da je na varnem. Ker pa nesreča nikoli ne molčiva, tako je bil tudi v tem slučaju ran jki žrtev lovske puške j ki se mu je v ‘levi roki sprožila iln tako opasno ranila, da sploh ni bilo nipainja več in ne pomoči'; ter je moral umreti čez tri (tedne po nesreči. '
'Preživel je' vse te dni v groznih mukah, in dhe 26. notvembra smo ga spremili k večnemu počitku.
Pokojni je bil član dveh dru-
štev in sicer “Bratstvo Naprej” št. 9. S. N. P. J. v Yale, Kans. in Avst. Sl. B. P. D. v Frontenac, Kans. Priredili smo miu lep 'pogreb ter sta obeidva predsednika in 'duhovnik govorili oib gomili,
(On. je bil tudi prvi1 našega društva ki ga je naša krasna društvena zastava S. N. P. J. v Kansasu, spremila v naročje matere črne zemlje.
IV miru1 naj počiva, — v ptugi zemlji, Prah smo bili, — v prah se zopet spremenimo.
Bratski pozdrav vSem članom
S.	N. P. J. in A. S. 'B. P. D.
Jos. Alič.
Pen Argyi, Pa., 1. dec. 1908.
Zoipet prosim za malo prostora, da rojakom sporočim o tem kraju, kjer sem edini Slovenec. Dela je tukaj sredin je; po nekteroih vaseh so sami cement mlini, a tukaj v tem mestu se pa samo Silejt kare; dela veliko ljudstva pri tem poslu a plače imajo od $1.50 do $2.25. Jaz ne opravljam to delo, marveč sem na železnici že 2 leti zmieirOm pri ebiem in tistem “IbO-šu” in sem prav zadovoljen; “stapanje” ne poznamo.
V začetku sem sc res težko (privadil tega dela, ker doma sem' 13 let le kamenje klesal in v kamnolomih delal, sem pa mislil, da bodem tudi tukaj,, pa je prišlo drugače. Toda sedaj ki sem se privadil, mi gre tudi na 'železnici dobro, koja sega 'do Betlehema. Tu blizo se dela tudi raefca nova železnica in velik most čez reko pri Laekavaua, meri '28 am. milj. 3 leta bo dela; plače so res majhne: navadni delavec ima po $1.40. Naroda je veliko a sami Slovaki, Italijani pa kakšen Madžar. Slovenca ni ne enega pri tem delu. Salmo jaz sem semkaj zablodil, pa se ne kesam,. Kraj je prav zdrav in zvež zrak.
Dragi' rojaki, posebnih novic tukaj ni, vreme imamo toplo, če ne prinese sv. Miklavž kaj snega. Kadar ho kaj novega, se zopet oglasim1. i
(Pozdravim vse čitatelje tega vrlega lista in voščim srečno vesele Draiznlbe in novo loto, tebi vrli “Glas Svobode” pa želim veliko vspeha in zmerom več novih naročnikov ie predplačnikov.
Leopold Makuc.
Manor, Pa.. 4. dec. 1908.
P rosi im’ prostora za par vrstic, da naznanim žalostno osodo rojaka Martin. Tlliugarja, doma iz Štajerskega. Dne 2!7. novembra ge šel na delo ob 5. uri zarauo in u-hitel ga je 'železniški stroj, odtrgal mu nogo in močno poškodoval po ‘glalvi. Poslan je bil v bolnišni-lco v Greensburg, a ni bilo nobene pomoči, zatisnil' je olči ob 2 uri ponoči za večno. Bill je pokojnik komaj 27 let star. splošno priljubljen, član S. N. P. Jedhote in društveni' zapisnikar. 30. nov. je bil pogreb katerega se je udeležilo mnogo rojakov in vsi bratje tu-kšjšneiga društva “Delavska 'Zveza” št, 78. S. N. P. J. Tukaj je zapustil enega brata v domovini pa Staaše. *
Toraj r.ojaki' ne odlašajte ter pristopajte k društva,n, naj si bode k tem ali drugemu, ker človek ne ve trenutka, kedaj bo poklican s tega sveta.
Konečuo se zahvalim v imenu našesra društva vsiim onim, ki so se pogreba za Martinom Tilinigar-jem ud'eležili in mu zadnjo ealst izkazali.
Tebi' “Glas Svobode” želim mnogo dobrih naročnikov in ored-plačnikov, kajti vreden si vse podpore. Braitški pozdrav
Josip Hrovat.
Milijone akrov državne zemlje zastonj.
Vsakdo dobi “homestead”, 160 akrov kmetijske zemlje zastonj Kupiti za mo res do 320 akrov izvrstne šolske zemlje v Texasu po $2.00 aker, na 40 letno plačilo. Obsežna slovenska knjiga, M o-pisuje vso to zemljo, te poduči kako jo dobiti, stane le 75 centov po Money Order. Opisuje kmetijstvo in vsebuje načrt in opis namera-
vane slovenske naselbine Slovenija. Knjiga ne govori o nekaj negotovim; ž njo dobiš zastonj farmo, vredna najmanj $1600. Knjig izšlo 1000, polovica je prodanih; požuri se, v par dneh bodo pošle.
Prodajem farme v Minnesoti, kjer kmet bogati. Preskrbim “homestead”, irigirano zemljo, farmo, vinograd, in gozd v kateri ■državi hočeš. V Texas je zemlja od $10.00 naprej.
WM. BRUNSHMID,
708 So. 10. St., Minneapolis, Minn.
piša v omeng'emeim listu iz Clevelanda, O.
Jaz odločno zanikujem, da bi bil dopisovalec sploh kakega dopisa in svarim, da se mene toza-devtao pusti pri miru, sicer si bom sodimim potom zadoščenje poiskal.
Cleveland, O. dne 7. dec. 1908.
Ivam Kralj, slov. brivec.
Pri nakupovanju priporočamo čitateljem pregled oglasov v našem listu.
POZOR ROJAKI!
POSLANO.
V “Glas Svobodi’” št, 48 me je trikajšni “Blovenški Sokol” napadel, kot dopisovalca nekega dio-
Opozarjamo rojake, da nam bode kniga “Opatov Praporščak” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 211 strani in stane le 35c. poštnine prosta.
Jesenske obleke so doSle, oglejte si jih na oknu in v prodajalni. Obleke in suknje najnovejšega kroja po primerno niskih cenah vpoštevaje kakovost blaga. Od.................
se dobi najboljše. Kupite pri nas si prihranite denar.
Sincerity
Olothes
Copyright,
577-579 BLUE ISLAND AVE
TRAPE MARK
Zimska razprodaja možkih oblek in sukenj
Najboljše blago po najnižjih ========= cenach =======
Možke suknje po Možke suknje po Možke suknje po Možke suknje po Suknje za dečke po
$ 7.50 do $10.oo
12.00	do 15.00
18.00	do 20.oo
25.00	do 30.oo 3.50 do 10.oo
BLUE ISLAND AVE. vogal 14. cesta
ATLAS BREWING CO.
sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
LAQER | MAGNET \ GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraji
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do nas, mi te bodemo zadovoljili.