It baja vssk daa «M* «»Mí ta praznik«* issued daily ,4 A. PROSVETA ,ETO—YEAS XXIV. GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ■ i la—MSM^awÉca)^—á—SM—s^ UrrdatAkl la apeavalâki prostori MIT R Lo wo dois An fj Uffic* of Pubücauss MIT South Uwodalo Avo Tolophons Rockwell t SS «t Mmk I. UT». I00VEII UJE POLH ■arkansasu j brž ne verjame poročilom o stradanju farmi*Jev<—Sdaat se nagibi je h koaq>romiau. Dva člana komisijo si sile potrjena Wsshington, D. C. — Prodnik Hoover menda ne verja-I>oročiloni o tragičnem polo-ju farmarjev v Misisipiški do-, zato je goslal svoja dva pre-I ovalca v Arkansas z navodi-m, da si ogiedaU situacijo na mesta in mu poročata. Od-lanca sta vojaška častnika. Medtem je potegnila druga pa v senatu in vse kaže.«da ao mokratje, ki so doslej poma-| progresivcem v vojni s Hoo-rjem za vladno pomoč strada-im, pripravljeni na kompro-8 s prezidentom — samo salda ne bo izrednega zasedanja Viharna socialistična konvencija DMBU*rjl zmagali te sprejeli re-solucijo proti sovjetski vlsdl New York. — (FP) — Vzlic svarilu, ki ga Je izrekel Norman Thomas, "da se Stalinu ne bodo Roifclla kolena, če se bodo desničarji z glasovanjem izrekli pro-ti sovjetski vladi in da bodo s Uko taktiko podprli ameriške militarists ki hujsjcaJo proti sovjetski Rusiji»;, so delegatje na konvenciji socialistične stranke v New Yorku sprejeli resolucijo, s katero so obsodili sovjetsko vlado, s 88 proti ai glasovom. Konvencija je bila zelo burna in letele so ostre besede in pri-imlki z obeh strani; Desničsrji fo oanačdli levičarje sa komuniste, ki nimajo mesta v socialistični stranki. '^Obsojamo zanikanje elementarnih civilnih pravic, vlsdni terorizem in bresdbsirno preganjanje in persekucije oeeb, ki se ne etrkijajo s Vladno politiko," se glasi resolucija proti sovje-tom. Ta resolucija tudi obsoja _ CMcjfo, 111., petek, 6. februarja (Februry 6), 1931. Aeeoptanco foTiIaUin; at »pocial rate of poatay provBETfST^octioa Uli, At^TSTTTinlT Subscription ŠTEV.—NUMBER 31 ega kongresa na spomlad, nje dni so trgovske zborni-^^^ borze in druge kapiUlistične „vjetskih produktov v Združene države, ki je sedaj v teku. Algernon Lee, Jamee Oneal in Morris Hillquit eo bili voditelji desničarjev na konvenciji, dočim sta manjšino levičarjev zastopala MoAlister Coleman in Louls SUnley. James Onemi je bil nominlran kot kandldit za kongresnika pri izrednih volitvah, ki se bodo vršile 17. februarjs. v Bivši kozak obsojoa v zapor darji v Pennsylvenljl ga ime-dobro v spomina rsdi brutalnosti v teko stavke Priporoča posojila broz- Odpomočal kamltej ss brezposelne pravi, da nekateri .raje stradajo, kot ds bi prosili zs podporo ' < na strani premogovniških ban i j in preganjal rudsrje. [■svoje brutalnosti je bil |*> vsej državi, načilno pri Um je dejstvo, njegovi dohodki bili naj-V teku sUvke. V dveh letih znašali več kot $80,000. Nje-1'lača. ki jo je prejemal od E^je bila $3,000 na leto. en o oli brezposelnost v Franciji narašča Fu. 5. febr. — Minister za J« včeraj poročal, da Je šte-1 '< zposelnih delavcev v nsrastlo ns 860,000 in milijon je le deloma upo-m- Poročilo se dalje glasi, J* 'Mej I« 30,000 brezposelna državni podpori »n od Uh 20.000 v Psriiu in okolici. So-(J»ti v zbornici zahtevajo, ds takoj dovoli eto milijonov " > iz državne blagajne ze I «ije l>ede brezposelnih. in*ka vlada sspHe vee univerze (' '1. 5. febr. — Španska Jo včeraj s posebnim krenil» dekretom zaprla vee u-pv^paR^l ss msaec dni s • tKim. ds ustavi revolucio-»sitacijo med dijaki, «i »«učiliščai študentje so ' injtjiikandt in selo l»wtl monartilJL Pkiledelphle, Pa. — (FP) — Mestni komi U j za odpomoč brez. poeelnim je predložil načrt glede posojil breeposelnim, ki se nahajajo v stiskah. KomiUj naglaša, da je v Phi-ladetphiji na tisoče družin brezposelnih delavcev, ki se sramujejo prositi podporo in raje stradajo. Horstio Gates Jonee, načelnik komtteja, je k Umu dostavil, da so posojila v prvi vrsti namenjena Um družinam. Pogajanja glede posojil se bodo vršila tajno. Prošnje sa posojila se bodo vlagale pismeno In potom pošte. Ameriška federacija nogavi-čarektti delavcev odobrava načrt v posebnem piamu, ki ga je poslala mestni vladi in v katerem jo urgira, naj se bolj resno pobriga za rešitev problema brezposelnosti. "Nikdo bi rad ne vi-del, da se iz sltuecije izdmljo izgredi, ker bi U dovedlo še do večjega trpljenja in. oviralo gibanje, da se položaj izboljša", Je rečeno v pismu "Glavna potreba sedsj je, določitev sklada v vsoti več milijonov dolarjev za na-sičevanjc lačnih in ublažiUv trpljenja. "Resno naglašamo, ds bomo kmslu imeli oprsviti s tenkimi socialnimi posledicami, če se bodo avtoritete — mestne, državne In federalne — še nadalje u-plrale odpomočnim meram, ki l-majo namen Ublažiti trHjenje. ki gs Je prinesle brezposelnost in indrustrijska depresija". ČEZ TISOČ II TVIH V SOVI ZELANDIJI Novi potresni sunki rušijo raz vallns in ubijajo ranjence. O-genj uničuje mrliče in ranjene ljudi. Ljudstvo Je brca moči. Angleške bojne ladje prišle na pomoč Auekland, N. Z., 5. febr.—Dane» so ae pojavili novi potresni sunki, ki eo povečali paniko meti nesrečnimi ljudmi in število mrtvih. Napol podrU'poslopja eo se sesula In ubitih je bilo mnogo ranjencev, ki so ležali Umkaj od zadnjega torka. Uradniki Rdečega križa do-mnevsjo, da je ŠUvilo mrtvih prekoračilo tisoč hi veliko več je ranjenih. Na tisoče ton razvalin še ni bilo preiskanih in nihče ne ve, koliko je Um mrtvih in kolikor ranjenih, ki umirajo prepuščeni aami sebi. Skods samo v Napierju se ceni na deset milijonov dolarjev. Veliko mrličev in ranjencev je zgorelo v razvalinah, lz kate-rih bruha plamen. Gašenje je nemogoče, ker nI vode vsled uničenih vodovodov, ln požar se nemoteno razširja na vse strani. Reševalne posadke so danes začele razstreljevsti s dinamitom pokonci etoječ hiše, da na ta način usUvijo ogenje. Dve sngleški križarkj sU danes doepeli pred Napier in moštvo se je Ukoj pridružilo pomožni akciji. Bojni ladji sU privedli preoej zdravilskegs materiala in drugih potrebščin. »■Httr1 » pravi New York. — 'iiisUrijs glede trgovine s Sovjetsko unijo pojenju je," je dejal dr. George S. Counts, profesor na uniyerzi Columbija, pred člani Ekonomskega kluba v New Yorku. "Naša naloga je, da se učimo it eksperimentov, ki so v teku v Rusiji, kajti vpitje prod sovjetski trgovini nam ne more pomagati." H. N. Brailaford, angleški delavski urednik, je pa sugestiral, naj Američani primerjajo položaj ruskega delavca pod sedanjo vlado ftn pod carizmom. Dejal Js, ds ni bilo nobene zshteve zs prepoved uvozs ruskih produktov, ko je še vlsdal car, akoprav js bilo znano, da so Jih Izdelovali tlačeni. Clkaška islspsrots rsveltlra Chicago. — Izredna veleporo-ta, ki fte mesec dni preiskuje zadevo korupcije v policijskem de-pertmentu. Je v aredo izjevlle v časopisih, da še ni dobila nobenih poštenih dokazov. Govoric in klepetanja Je dosti, tods nihče noče dati evidence, ki bi kaj drtele* vsi oni. ki so prej Imeli potns u-sta. so stisnili rep med noge in ss poskrili. VeleporoU pozlvs reformi*itae organizacij*, ki v časopisih "pobijajo" zločine in pottdjsko korupcijo, naj pridejo na dan f dokazi. Odobrava zavarovaaje proti brezpoMelnOHt i Grami Raplds, Mich. — Lee E. Bierce, Ujnik tukajšnje trgovinske zbornice, je ne Zborovanju sUvblnake unije izjavil, da popolnoma soglaša s načrtom glede državnega zavarovanja zoper breaposelnoet. Nsdelje je Izjavil, da eo delodajalci v Ml-chlganu pripravljeni sodelovati z delavskimi unijami pri sesUv* ljanju predloge, ki naj se i totem pošlje državni legisleturi v uveževanje. Bierce se Je tudi Izrekel v prilog petdnevniku in proti zniževanju mesd. Clksški davkoplačevalci grozijo a stavke Chicago. — Voditelji zvszs davkoplačevalcev, večinoma hišnih poseetnlkov, so ns zborovanju v sredo zagrozili z legalno sUvko, to Je, da ne bodo plečali davka za leto 1929 na podlagi sedenje ocenitve. To nameravajo doseči t injunkcljami ns držav-nih ln federslnih aodlščih. Vodi-Ulji organizecije sshUvsjo, ds ae vae pritožbe — katerih Je čes ftO.OOO — glede neprsvllne ocenitve rešijo s ponovno ocenitvijo. Krvav konflikt es grikoMgsr-skf sseji Atene. i. febr. — Grške ia bol-gerske obmejne «trste so se včeraj spopadle na oesmljenem delu meje potem, ko Je bolgarski I vojsk uMl Orks. Odprava industrijske policije v Penni Governsr Js pripravljen dovoliti magnetom pravico, da , lahko lateU oborožene čuvaje, katere pa naj sami vzdržujejo mmmmm+m s Harrisbarg, Pa. — (FP) — Agitacija proti državnim koaa kom, ki se je posebno pojačila potem, ko je pgeinogovna in Železarska policija , Ubile rudarja John Barkoakija, je dobila eedaj nov pogon, ko Je governer Pin-chot izjavil, da se ne bo več sprejemalo kandidatov v industrij ako policijsko sltÉbo. t> V UJ aluübi Jo sedaj 1,100 mož, toda njih ^ službena dobe poteče 30. junija, Sistem industrijske policije , je bil vpeljal, da prevzame mato premogovne in Železsrske polije, Id je po-stala notorična radi evojih bru-talnoeti v rudarski sUvkl leU 1927-28 in drugih. Governer je nadalje Izjavil, da je pripravljen dovoliti, da fevdalni baroni, ki laetujejo premogovnike in jeklarne, obdržijo državne policaje, toda plačevati jih morajo eaml, kadar so v njihovi službi. Država bo imela nad njimi kontrolo in jih sprejemala v službo. Poslanec M. A. Musmanno iz okraja Alkgfceay, kH je predložil osnuUk, de industrijska policija nadomesti prenkogovno in Žele zarsko, je mnenja, da bi to dalo preveč moči kotapanijam Irt se strinja, da se ji»'dovoli prsvics, ds samo uposhijsjo svoje straš nike.\ Socialistična mpreaenUnU v državni zbornici sasprotujeU o-boroženi sili rooi v službi kom-psnij In zahtevaU državno kontrolo nad imenovanjem okrajnih Šerifov, da mora vssk bivati najmanj eno leto v okraju, prodno more biti imenovan aa šerifa in da ne sme biti imenovana nobena oseba v U urad, ki je bila kdsj kaznovana radi večjega zločina. To bi v šerifovem uradu odpravilo tipe IJudL kpt sU W. J. Lyster in H. B. Watts, bivša člana želesamke in premogovne policije, ki sU bila obtožena uboja, ker sU preteple rudarja Barko-skija, da Je na posledicah poškodb umrl. Socialistična poslanca nadalje sahUvaU, da ae vea kompanijake mesU in vssi ln-korporirajo. * V teh naaeR)inah prevladujejo razmero, ki spominjajo ns fevdalno dobo. —ii-i-ii —i—n— pnjaiMj «svroijoa i Jerič v Novi Gradlškl žrtev kro-gle. AteaUtor Js Zsgrskt Jegoslavljs, 6. febr.— Andrej BeriČ, župen Nove Grs-dlške, Je bil včersj ustreljen v vssi Trveos. Nspsdalec Je ušel. BeriČ Je bil eden Izmed vodi-Uljev hrvaške kmeUke stranke in prijatelj SUpsna Radiča, ki je bil ubit v belgradskem parlamentu leU 192M. Županska cirkuška kampanja v Cklcag« (Jhicago. — 2upan Thompson, ki kandidira ta četrti župenskl Urmln, Je U teden otvoril pvojo volilno ksmpenjo v obliki tflrku-aa. Od meetne hiše do gledališča Apolo, kjer eo njegovi opoldanski volilni shodi, se vrši parada s dvema osličkoma In enim konjičkom. Vse tri žlvsll potem stoje ns gledeJišksm odru ln žu-psn razlaga, da ao U njegovi (»rotlkandMatJ«-. ki Jih jahajo "poaebni Interesi " Ves čas svo-jegs govora drži župan v rokah komat in idej trn zdaj poudari, da je on aemavoja stranka, ki ne nosi komate na vratu. Gledalcev cirkusa In smehs JO dosti. . NIZKE MEZDE POVZROČILE DEPRESIJO Tako Izjavlja John P. Frey, UJ nik kovinarskega departmeaU Ameriške delavske federacije Sollja, ft. f*r.—ftuskl prs-vosUvni nedškof Tsefeti, begun ne Bolgarskem, ki Js bU sa časa rarje vlsoks cerkvene glava v Prtrogradu je U dal sbleznel la ' zsprli eo ge v norišnico. Washington, D. C. — (FP) — "Nizke meede so glavni vzrok e-konoimki depresiji, ki je vrgls na milijone ameriških delavcev v brezdelje", je tajavil John P. Frey na konferenci v Washingtons kl je raapravljala o načrtih aa odpravo bresposelnoetl Kot rsmeduro je Frey priporočal visoke meado in skrajšanje do-lovnllcs v vseh industrijah. "SUtiettka glede vrednoatl produkcije v primeri s izplačanimi mesdaml pokaiuJe, da je glavni vzrok sedanji depresiji iskati v kratkovidnosti ljudi, kl 1 majo kontrolo nad induatrijami, ker ne morejo aH nočejo rsau meti preprostih ekonomeklh dej etev," Je dejal Frey. "Organist rano ameriško delavetvo je prepričano, da je edino v zvišanju meed in skrajšanju delovnlka mogoča rehabilitacija industrij" Frey je komentiral dejstvo» da Je strojna produkoija v petih letih eliminirala več kot tri mi lljone delavcev is industrij, toda vzlfc temu Je produkcija dobrin stalno naraščala in lastniki industrij so bili deležni ogrom nih dividend. Sltusclja Js ssdaj Uka, da čimbolj narsšča produ k jija a pomočjo strojsv in čimbolj ee veča bogastvo privilegiranega sloja, tem večje je ŠUvl lo delavcev, ki ee snaJi se shko preprečilo, če bi bili de-level bolj varčni In hranili denar, ki bi jim prišel prsv v slabih časlhr Kako naj delevei varčujejo pri nizkih mesdah, tega Taylor nI pojasnil. Pollcijs navalile aa Newark, N. J. — Policija ns konjih Je navslMs na pohod brez-poselnlh. med katerimi Je bilo tudi mnogo ženak in otrok, ki eo zehtevel! odpomoč od mestne vlsds. Večje število demonstran tov Je bOo pretepenih In aretl- ranflt. Vanderbiltpotrjuje Butlerjevo storijo Toda potrjuje le deloma. O detajlih ko govoril, ko pride pravi čas. — Heflln zahteva Javne obravnavo ln ilgoss Mus-solinija PhoenU, A ris. — (Comelius Vanderbilt, žurnallst In bivši poročsvalec v evropskih dešelah, je v sredo potrdil, kar je general Butler povedal o Mussol lilije vem uboju otroka s avtom, toda le deloma. Veega, kar Je Butler govoril, ni potrdil. "Storlja o uboju otroka je reanlčna," je rokel Vanderbilt. Daljo je rekel, da je Butler nekoliko popačil etvar,, ki Je bHa zaupna, on pa Je prelomil beeedo. O sadevl bo potanko govoril, ko pride pravi Čae, najbrž pri obravnavi proti ButlerJu, ako bo poklican sa pričo. Wsahiagtoa, D. C. — Oflclsl-na procedura razprave proti generalu Butlerju jo še vedno sa-vlU v mistorij. dsnss nI znano, po kaUrem paragrafu so gs obtošill in če bo rssprava Javns sil Ujna. Senator Heflln is Alabame, znani kukluksar, Je v sredo stra-hovlto napadsl MuaaoHnIJs v senatni sbornicl. Imenoval Js dlkUtorja "blaznega monarha," ki bi rad vss svet vlsksl sa nos Hsflln Jo ishUval, da mora biti obravnava proti Butlsrju Javna, da bo vss Amsrlka videla ln sli šala, sakaJ gre. ■uJdA la »aLas 1 maji pnao iz aooaii pravi taadl mtíltia Pet Indijskih voditeljev zaprtih, ker ao delsll BombaJ, Indija, 0, febr.—Pet odbornikov vseincUjskoga kongresa, ki eo bili pred nekaj dnevi Izpuščeni is sapora, je bilo včeraj ponovno aretiranih, ko eo vodili nacionalleU v novi kampanji sa naposUvno lsdelovanjs •oil. Obsnom Je ošivsta kampanja proti alkoholnim pijačam, toda nscionalistlšnl vodlUIJl eo spre« menili taktiko. Opustili so piks-tlranje pivnic, nsmeeto tega pa eo ee oborožili s sekirami In ža-gsml hi sačsll so podirati nasade palm, ksterlh sok se rsbl za ls-delovsnje pijače "todl." V enem okrožju eo Že posekali na eUtlne Uh drevee. [ Allahabad, Indija, 0. febr. — 'Svetnik" Gandi, napol nag in aedeč prekriženih nog na odru, Je včeraj govoril množici 100,000 oeeb, ki Je prišla počastit "sve-Ugs možs." Gsndl Je ns J prvo pozval množico, naj moli za "veliko požrtvovanjs ljudstvs" In silna mass ss Js priklsnlela kakor avtomat. Prizor Js bil podoben misijonskemu shodu v Ameriki, kadar Billy Sunday pena svojs skupine, NsU Js Gsndl dsjsl, ds Je zmaga Indije zsslgursns. Zmaga Je zapisana v nebesih t Rekel Je: "V boju, v kaUrem so potrebne puške, so eUrčkl, šene In o-trocl Isvsstl, toda v naš*m svetem boju je lahko v »s kdo zraven. Bog je s nami In naša zmaga Je cspiesns v nsbsalh In mora priti ns zemljo, če bomo sledili reenlcl in pasivnemu odporu." Devet angleških ietsieev «tonile Umdon. ft. fsb/-r-Veliko angleško Istmio "Iris" js véersj psdio v morje pri Plymouth u ia v vodi ^kaplodirslo. Devet mož posadke Js utoaflo in trije leže v bolnišnici težko poškodovani. governer Jev Albany, N. Y. — Na konferen-d v Albany, kaUre so ss udeležili governerJI sedmih industri-J sinih difnv, Js bile tudi raa-prsvs o leverovsnju proti bres-faswlnostl, sUrnetni |a»lu»Jninl In drugi ooclelni sskomxiaK. Rkle-njeno js bilo, da se vrši še več sličnih konferone v prihodnjem Ne-eno tsh eU Mla po-Uo Woknan, člsn ek-odbora Amalgamated riothing Worksrs unije. In Paul II. Douglas, profesor na M-krški univerzi. vebljenks \au seluitlvHeiši PILSUDSKI VLADA Z ŽELEZNO MKO •mimb Posebna prolsksva ugotovila, da sa povsotl o preganjanju la mučenju ukrajinskega prebivalstva resnične Waahlngton, D. C—(FP) — Mednarodna ženska 11 ga za mir ln svobodo, ki je poelala evoje zaetopnlke li Ženeve v Ukrajino v evrho preiskave, Je ugotovila, da eo bile voetl v evropskem in ameriškem čaeoplsju glede kruUgs preganjanja In trpinčenja prebivalstva resnične, Preiskava Je nsdsljs potrdila resničnost barbarekega postopanja naprsm člsnom poljskega pstiamsnU, ki jih Js Pil-Kudskl vrgel v ječo pred volitvami. .Poročno govori, da so vojaški čaetnlkl na dlkUtorJev ukaa nretepall «sprte poslance ln el Ivmlšljall razne načine mučenja. TCn način Je bil, da eo poelanee prignali v paeefene prostore, jim «evetall oči.In jih poeUvRI ob *teno. Nato eo tačell streljati i revolverji tako. da Je vsak Jetnik mlalil, da Jo v Uku maena "ksekuclja (n da bo on nsslednja žrtev. Tako so jih držali vsč ur In ko so J1h šepet gnali v njihove osliee, Je marsikaUri zblaznel velod preetanega etrshu. Te bruUlnostl so ss livajale na direkten ukas dlkUtorja. Vojaški častniki so mu morali redno vsak dan poročati o mu-čsnju possmssnlh jetnikov. Ko eo ee pričele širiti vesti o mučenju Jetnikov, Je prevzela grosa prebivalce v Varšavi ln dRMfifa poljskih mestlk. Splošna govorica js bila, da Js Pllsudski najbrutalnejši dlkUtor v Ivro-pi, kateremu as bres pogoj no pokorijo vojaški častniki In Uko ustrszajo njegovi ssdletlčnl naravi. Toda če ee Je Varšava igra- S Šala nsd postopanjem proti političnim nasprotnikom dlkUUr-ja, Je morala biti Uho, ko )e Pllsudski pošiljal maščevalne eks-pedlcije proti preblvaletvu v U-krajini v severnem delu Poljeko, Poročilo prslskovalne komisije «Arorl, ds so vojski pošlgall vasi, preUpsll moško In otroks ter onočsščsll ženske. Rasdejsll so ssdruge ln knjiftnlos, uprizarjali ropo ter mučili ljudi nr rasne načine, dael eo vedeli, da nieo naprevlli nobenega zločine. Vss U grozodsjstvs so ss vr-ŠIls po naročilu dlkUtorja In se jih ne moro pripisovati podrejenim vojsšldm častnikom. NsUn-čno ŠUvilo dslsvcev ki kmetov, ki so posUU žrtve bestljalnostl, preiskovalna komisija nI mogla dognsti, tods sodi se. ds Jih Jo bilo vsč tisoč. KonHslJs primsrjs grozovitostl s onimi, ki so Jih Izvsjsll Turki proti drugorod-rem v svojih Uritorljih v devetnajstem stoletju. Kuhs pot rebe je seelalae reve* ladje ' New York. — Kuba pot rebule Vevoludjo, da ee Isndbt dlk-Utorja, js mnenjs Enrique C. Aguirra, profesorja ns drUvnl mehiški unlveril. Ts revolucije pa more biti socialna ln ekonomska. kakršna Js bila pred leti v Mehiki. Aguirra Je napovedal Icons*» finančnemu Imperlallamu v od noša tih Zdrušenth drtev s republikami v Južni Ameriki. KtsvkarJI aretirani Philadelphia, Pa. — Trije sUvkarjl, ki ao plksttrali tovor-no Sehlsttsr Hosiery Co., so bill srH Irani, ksr ss nlao Ukoj odstranili od vhoda tovarne na u« kes policije |>el»ovea Izvršil ssmsmsr devešaad, O.—Rev. Brinley A»)lx#t, dft-letnl župnik St. John's episkopelns cerkvs, ki Je prod nekaj dnevi reslgnlral, js 4 t m. it vršil samomor s strupom • v. « U _PETEK, 6. FEBRUARJA Prostitucija in proletariat (Po Rahle, "Kultur and Slttengeachichte J Proletariata" —elj.) ^ Proatitucija ali kupljiva ljubezen Je pojj razredne družbe. Njen nastanek pojasniujJ dve dejatvi: privatna lastnina in .monoguS laka«, Iaključna in za vse življei^e veljaj navezanost dveh zakoncev je nujna v rindS ki ¿j je privatna lastnina gospodarska Mijjfl Taka zakonska zveza hoče zagotoviti družil Civatno-gospodarske interese. To je zdr3 v dveh ljudi bolj fe socialnih nego iz spola] nagibov. Spolnost je le sredstvo za nam, j Odločilen za značaj zakona je njegov social smoter. Spolno občevanje izven zakona ni d J voljeno. Nezakonaka mati trpi v družbi, iinj ba pa zaničuje in kaznuje tudi žensko, ki] spolnega občevanja dela svojo obrt. I Ce pogledamo samo zunanji mehanizj pri zakonu in prostituciji, je med obema rj lika samo v stopnjevanju, ne načelna. V z3 komi se poslužuje mož ženine spolnosti za v3 življenje in samo zase ter ji daje zato traj2 materialno proti uslugo. Mož plača vso spol nost v celoti. V prostituciji ae poslužuje mol ¿ki ženske spolnosti posamič in da vaakoknl materialno odikodnino. I Osnovno različen v obeh slučajih p* je mJ sini namen. Zakon jo mogočen steber za gol spodarako in rodovno ohranitev vladajoče d rud be. Zato zakon varujejo in cerkev ga progld za sv« zakrament Proatitucija pa ne izvr&tjl socialnega namena zakona. Bloškemu ne n3 laga nobene materialne obveznosti, nudi ml užitek brez spolna odgovornosti, ogroža plodil tev človeštva in spodkopava sigurnost privatJ lastnine, ker ne pozna zakona o podedovan» Zato jo družba zavrača. 1 Radi goapodarskih in socialnih razmer J more vsak moški hraniti družine. Zato se mnJ go moških ne poroči (nekateri seveda tudi il drugih razlogov ne, toda ti naa tu ne brigajo] Drugi ae poroča, ko so že precej stari. Dot j J pa njihova spolnost ni mogla mirovati. I Mnogo žensk ostane neporočenih, ker jih jI veš nego moških. Te Ženske so po vladajofal spolnem kodeksu za vse življenje izločene i spolnega uživanja. V vseh teh slučajih j Človek navezan na spolno življenje izven z» konju , Toda tudi v zakonu aamem se človek spol no ne zadovolji vedno. To je v zvezi z znata jem zakona, ki je socialna, toda ne biološk združitev. Kot korektura preostaja ženi le k čitev, možu pa poleg ločitve prostitucija. Tsko je prišlo do tega atanja: zakon j sicer posvečen — toda spolno ne izpolnjuj vsega. Prostitucija je sicer prokleta, toda ob stoja za spolno zadovoljitev izven zakona. Dri od drugega zavisita, drug pola» drugega obali jata in drug z drugim se borita. Dokler ostane zakon socialna pogodba i varstvo gospodarskih interesov, toliko časa i ostala prostitucija kot taka: nadomestek a dopolnitev zakonake spolnosti, pribežališče i za vi rane ali nezadovoljene spolne potrebe. Moški, ki ai poišče prostitutko radi apa nega užitka, ki ga nima, ker je neporočen ker g» ne najde v zakonu, loči spolnost od pk ditve in ljubezen od spolnoeti. Gre mu zgolj i apolnoat in vidi v prostitutki le spolno bit) predmet avojg spolne pohote. Nobeno ljubši no razmerje in noben socialni namen ga ne v« z njo. Proetitutka mu je utelešen spolni uf tek. To je zavedlo moškega v zmoto, da ; istovetil tvojo apolnoat in apolnoat prostitutk Misli, da so prostitutke dekleta, ki jih je zau del na stranpot» nenavadno močan spolni n gon sli pomanjkljivo obvladanje spolnega | želenja. Tod* v načinu, obaegu in moči avoj spolnih potreb ae prostitutke ne ločijo od p vprečnega človeka. So več ali manj razdrt Ijive, bolj ali manj seksualne, kakor se psč tem razlikujejo ljudje med seboj. Vse razlil so zastopane med njimi, niso noben poseba tip. Le da ae pri večini prostitutk čez nek čaaa Izgubi normalna ali povečana spolnost, jo nadomesti spolna apatija (neobčutljive! da celo gnus nad spolnim občevanjem Et Kern je povprašala o tem 86 bordelskih dekM večina je odgovorila, da zanjo spolno obče« nje ni več vabljivo. Spolnost je zanje le obr zaslužek. Seveda so med proatitutkami deklice, niso imele moralne discipline, previdnosti kontrole nad samimi seboj ter so radi tegs i šle na napačna pota, ki bi se jim sicer labj izognile. Lahkoftivoet zapelje marsikako dckl Mnogo bordebklh deklet je pa uživalo v a« mladosti dobro moralno vzgojo in vendar zabredla v prostitucijo. Tu ne moremo nt nobenega splošno veljavnega zakona, pd ^ rem bi določili nagnenje k prostituciji. Vl kakor pa pri prostitutkah nimamo opraviM mo s popolnoma pregrešnimi bitji. V i um mnogo altačajih vidimo, da so prostitutke prvi vrsti žrtve socialne bede. Lakota, ntf plača, slabo postopanje v službi, stanovsaj* beda, bresponelnoet — vse to vodi ali naravna v prostitucijo ali pa sčasoma ustvari v dekU duševno stanje, ki ne pozna več odpors p* zapeljevanju. Služkinja v gospodarje«« stanovanju, delavka v obratu, tipkaries vf sami. Igralka v garderobi so najbolj «P**1 ogroiene. Po statistiki dunajske policije » 19S6 je bilo med 1017 prostitutkami * ktnj. m delavk, ItT šivilj, skupaj 70'i; « so tvorile dame Is buffetov, Msgai"4^ Igralke I. p., ostalih 11% ae je rasdellln tu r* ae druge poldlee. Kakor je prestitnrii«** lea pojav razredne družbe ia moških pr*»F vie, take je pot v prostitucijo proces, ki mM na splošno ne more ločfti od proŠKank' ^ <*•— letri) Ljudstvo nima vlade! Prczident Hoover odločno vztraja, da z ezna vlada ne sme pomagati bednim in stra-dajočlm, ki so brez zaslužka in sredstev sa eksistenco. Ponovno pravi, da vlada sme pomagati šele v "skrajni sili", šele potem, ko je privatna pomoč (v tem slučaju Rdeči križ) popol-noma odpovedala, ne prej. Predsednik pravi dalje, da je vladna pomoč proti "principu demokracije". Ljudstvo ai mora samo pomagati! To je princip ameriške demokracije! Nato citira bivšega demokratskega predsednika Clevetanda, ki je nekoč rekel, da "vlada ne podpira ljudatva, temveč ljudatvo podpira vlado." Zdaj vemo I Princip demokracija, kakršno posna Hoover, je, da ai ljudatvo aamo pomaga. Vlada ne sme pomagati, ker a tem bi bi) princip kršeni V luči tega principa Je vlada nekaj vzvišenega, »«kaj ločenega od ljudatva, celo nekaj nadnaravnega kakor Bog nad oblaki; ki po naukih nekih ljudi "pomaga le onim, ki ai aami pomagajo" 1 Mar ameriška vlada ne izvira iz ljudatva? Teoretično da. Lincoln jo je označil za "vlado ljudatva, po ljudstvu In za ljfidatvo". Ce je torej ljudatvo postavilo vlado in federalno blagajno, katero napolnjuje, ame tudi zahtevati <*l svoje vlade, da mu aiuži v vseh ozirih. Čemu pa bo ljudstvu vlada, ako nima od nje nobene koristi? Vlada, ki hoče biti demokratična, ne ame biti nad ljudstvom marveč spo-redno s ljudstvom. Tako je^r teoriji, toda v pra-kal je drugače. Politična organizacija ameriške Unije je taka, da je ljudstvo le pečat za sklepe, ki jih naredi majhna manjšina. Po mnenju političnih inženirjev a la Hoover al mora ljudstvo samo pomagati, kakor da nima vlade. In res je nima! Ne ljudatvo. Kolikor ae ljudakih Interesov tiče, je federalna vlada v Waahlngtonu še davno bankrotirala. Hoover to potrjuje; cela vrata predaednikov pred njim je to potrdila. Ameriški kapitallati imajo vlado. 8aj jim tudi pomaga a visokimi carinakimi tarifi, a krediti za bankirje, s odje-mnnjcm pšenice, če ao žitni špekulantj* v krizi In na vse druge mogtiče načine pomaga. Kapitalisti imajo dobro vlado, ljudatvo je nima. Nikdar v zgodovini Združenih driav ae ni aktualni položaj ljudatva tako očitno razgalil pr«d vsem svetom kakot ae Je v aedanjl krisl. Vlad« *amu ga je razgalila! Ameriško ljudstvo si mora samu pomagati, ker nima vlade, da bi ec brigala zunj. Vlada se briga za denarne mogotce, briga se za Industrijske barone in kuuju«, brlgu se sa farmarske kneze (velike farmski- korporuclje), aamo za ljudstvo delav-/ ccv in malih farmarjev se ne briga. To ljudatvo nima avoje vlade! In to ljudstvo Je v večini! Lesen plug v dobi elektrike Dr. Magnua Hirschfeld, znameniti nemški eekenlog, ki ae mudi v Ameriki, Je zadnje dni v razgovoru v New Yorku kritiziral ameriško pravoaodje In kodeks etike, kolikor se oboje nanaša na obravnavanje spolnih zadev in vprašanj. Med drugim je rekel tole: "Naši zakoni se še danes ravnajo po tradicijah Ig primitivnih čaaov, ko ao najprej postaviti predpise In potem so zahtevali, da ae človeška natura spremeni v smislu predpisov. Danaa nam more biti jasno, da ¿lovnška nature ae ne da prilagoditi zakonom, pač pa je treba prilagoditi zakone potrebam človeške nature. "Predpisi omejevanja, ki ao mogoče bili dobri pred dvatisoč leti, ko an se ljudje šenlll a šentnajetim ali oaamnaJeUm letom, ne morejo veljati danea. ko vladajo popolnoma druge res-mere. v katerih ae ftealtev odlaga — redi eko-nomakih vzrokov — daleč v srednjo starost. "Naši kanom obnašanja in postave, ki ba-airejo na istih, nikakor ne soglašajo « novim pološsjem spolnega življenja, ki Jc nastal t no. rimi socialnimi In ekonomskimi razmerami. Te razmere le treba priznati. Problem moderni ga nu'iu in »»«»derre **ne se ne m^re rešiti v M ra#«-r, kakršna m b. bt 9fojs*aa in Krieta. Zakoni nisi nesmotljlvi In nedotakljivi. "ProhibleUa v ecksuatnih stvareh je enak^ brezuspešna kakor v zadevah alkoholnih pijač, lsobrssha, ne eiia. vodi v napredek In sdrev razvoj." J. U., Park h ill. Pe.:-Va*e stvar je proti zakonom la pravilom, asto ae nori Iti v list. PSTSK. FEBRUARJA PROSVETÄ Vesti iz Jugoslavije^ (Poročevalski Ur» AMERIKA, AVTORSKO PRA-vTlN SLOV. ČASOPISI Amerika je pristopita k bernski konvenciji is so s tsm v Ameriki zaščitena vaa deU evrep-nkih držav, ki so podpisale konvencije in tako so zaščite na tudi dels slovenskih svtor. j«v _J Ljubljana, 1«. jan. 19S1. Tukajšnji listi poročajo, da je Amerika podpisala bernako konvencijo glede avtorskih zaščit. Celih osem let so v Ameriki pri-prsvijsii zakon o zaščiti avtor skih pravic, sestavili so mnogo osnutkov, sestavili iz osnutkov noveilo zakona, ki je bila sredi januarja sprejeta v kongresu. Zakon določa, da pristopa Amerika k bernski 'konvenciji iz leta 1886 in k vsem kesnejšim konvencijam, ki se nanašajo na zaščito avtorskih pravic. S tem so dela avtorjev onih držav, ki so prav tako kot Amerika Članice bem&ke konvenlije, v Ameriki avtomatično zaščitena. To se pravi: ameriški založniki in izdajatelji revij in časopi sov ne smejo brez dovoljenja k dajati kakršnihkoli, prevodov a-11 priob&vatJ ponatisov del pisateljev, pesnikov in drugih avtorjev iz države, ki je prav tako z zakonom pristopila k bernski konvenciji. Dokler Amerika ni pristopila cij zaprosile zveso komponistov, k bernski konvenciji, ni mogel evropski avtor zahtevati pravno nikakih odškodnin, v kolikor niso bila posamezna tiskovna podjetja vezana s svojimi medsebojnimi pogodbami. V bodoče pa bo treba za vsak ponatis in prevod, za reprodukcijo slikarskih umetnin, izvajanje ' glasbenih del itd. prositi za dovoljenje avtorja ali založnika. Ta dovoljenja pa se ponavadi dajo le proti plačilu dogovorjenih nagrad. Co natisnejo brez dovoljenja, jih avtor lahko pravno prime za odškodnino oz. honorar. Kako je zdaj a slovsimkimi u-metniškimi deli? S pristopom Jugoslavije k bernski konvenciji (lani) in s sedanjim pristopom Amerike so tudi dels srbskih, hrvatskih in Slovanskih svtor-jev zaščitena v Ameriki. To ae pravi: slovenski časopisi in slovenski založniki knjig v Ameriki ne bodo smeli ksr brez dovoljenja ponatiskovati ali zelo izdajati v knjigah dela naših pisste-I jev, priobčevat! reprodukcije «lik naših slikarjev, prepevati javno kompozicije naših komponistov — skratka, če ae vzame zakon strogo: naši ameriški rojaki ne bi smeli brez dovoljenja ponatiskovati, priobčevati, re-producirati, izvajati javno nobeno delo slovenskih tukajšnjih av. torjev, ako nimajo zato izrečne-ks dovoljenja avtorjev os. založnikov. Po drugi strani pa spet tukaj-«njim hI o venskim časopisom ni dovoljeno ponatiskovati ali izvajati ali reproducirati del slovenskih avtorjev v Ameriki, kakor tudi nt- prevajati in tiskati prevodov d«l ameriških avtorjev sploh. T<»da tako natančno z vaem ne bo moglo iti. Da bi vsako pevsko društvo ali vsak časopis ¡»»r&l pisariti v Evropo po dovoljuje za izvajanje os. tisksnje *leh«'mega majhnega delca — ^Ka najbrf nihče ne bo zahteval, W MU avtorji povaem upravni. Ce bi hoteli strogo izvajati določbe tega zakona, bi o-¡J" na*i ameriški dnevniki '"«r.ni katerega gradiva In upuitfvatl je treba pri vsem tem [Milko med ameriškimi in staro, krajnkimi ¿aaopial v pogledu vjdrtevanja ter — mimo lahko yemo — vatisitl smer. slov. tiska. Eno ps je gotero: po Amerike v krog drtav, kjer ^ zaščiteni, bo posatlake... 2 "'•"•naklh večjih lepeslomlh y * podlistkih al čsssplsui m 11 mi...... ^tečne kak ameriški slovsnski priobčevsti v podlistku ■ak roman nioveneksga avtorja «vtor pravico zahtevati od-in t skrajnem primeru S*"J*1 detelja lieta. Za ,"7 rr*s»ere ee| morale pač _ t m ta bo 4SI bsdM preti hsa» i v JecMlevtJi.) rsrju aH pa bo dovolil ponatis bres kakih pogojev. Semkaj spadajo tudi tuji romani, ki so jih tukajšnji pisatelji samo preved-li v naš jedki Kar pa ae tiče ponatisov manj Ših novel, člankov, esejev, pesmi itd. pa naj bi se redakcije obrnile po pavšalno dovoljenje na redakcije publikacij, viz katerih največ ponatiskujejo. , Vendar ae ta zakon o zaščiti avtorskih pravic nikoli docela strogo ne izvršuje. Tudi tukajšnji starokrajski dnevniki bi pri strogem izvajanju tega zakona morali plačevati velike vsote za prevode kratkih feljtonov, ki jih priobčujejo, ali pa bi morali feljton — v katerem izhaja povečini tuje blago — opustiti. Toda kljub avtorskemu zakonu pri-občujejo tukajšnji dnevniki novele tujih avtorjev, ki zanje go tovo niso plačali nikakega honorarja avtorju, marveč samo pre vajalou. Zato pa tudi izhajajo nekateri feljtoni kar brez pod piea avtorja. S tem se menda o-gnejo kontroli. Toliko v pojasnilo glede ponatisov leposlovnih del. Kar pa se tiče predvajanja dramskih de) In izvajanja slovenskih kompozicij na javnih nastopih — tu pa stvar tudi menda ne bo mnogo težja. Pri nas so mnoga prosvetna društva ter centrale kulturnih organiza- da smejo brez odškodnine izvaja ti njihove kompozicijo, kar so jim tudi ugodili. In tako so enkrat za smerom rešeni plačevanja taks komponistom. In še mnogo bolj bodo avtorji vsekakor obzirni do ameriških družtev in publikacij. Na prosvetno in kulturno življenje a-meriških roj Ako v — ki ga vodijo malone brez vsake večje opore sami s svojo ameriško podjetnostjo — moramo biti samo ponosni, ne ps da bi jim radi tega nalagali tdkde za vsako vrsto in vsako peseni Tega ae bodo tu kot tamkaj zavedali. Zato ni strahu, da bi pristop Amerike k bernski konvenciji usodno vplival na slovenski tisk v Ameriki, ki bo radi svoje odtrganosti od centra slovenskega kulturnega ustvarjanja moral tudi poslej marsikaj črpati iz slovenskih publikacij v starem kraju. Vodja bivših demokratov dr. Kramer—praški poslanik Na predkgr zunanjega ministra in v soglasju s predsednikom vlade generalom Zivkovi-čem je kralj imenoval dr. Alberta Kramer j a za izrednega poslanika in opolnomočnega ministra kraljevskega poslaništva v Pragi. Dr. Albert Kramer je bivši minister in sedanji člun Vrhovnega zakonodajnega sveta in banskega sosveta. Po poklicu je dr. Kramer novinar in sicer direktor konzorcija "Jutro", ki izdaja Jutro, Slovenski Narod, Življenje in svet ter Našo dobo. 8 tem imenovanjem je skupina bivše demokratske stranke doeegla prvi večji uspeh odkar I-mamo sedanjo vlado. Demokratska stranka, ki je bila tik do nastopa novega režima v opoziciji ricupno z Radi Če vc i, je bila kakor vae druge stranke razpušče-na. Toda ljudje, ki ao bili poprej njeni glavni vodje v Sloveniji, so postali najglasnejši zagovorniki novega režima v državi ter se trudijo ves čas. da si pridobe v Beogradu ugled in zsalombo. Z imenovanjem dr. Kramerja zs praškega poslanika so dosegli prvi večji uspeh. Po treh tedalh obdukcije. — Pred tremi ledni so nsili vrb GolobinjaJta na Dolenjskem mrtvega 20-letnega fanta Antone Jarcs z Malega vrha pri Mirni peči. Mislili so tedsj, ds je fant radi prevelike mere vil tega alkohola in radi mraza zmrznil, so gs dali starši pokopati brez obdukcije. Začeli pa ao tuši jati, da fant Bi umrl kar tako In ds je W1 nad njim is vršen zločin. Radi teh go-voric je odredilo novomeško dr-lavno pravdnlštvo efcshumacijo, da pregledajo zdravniki truplo ter ugotove morebitne znak« na-•iljs. Komlsijs je truplo preglr dala ter ugotovila, da j« dobil redek rije1 pokoj ni udarec s topim predtrn-tom po desni oHfnid e tako si-dovoljenje, ki I* da je i-* iia l<ž>a«,js v do».m prsll haaa-i« cm, kar js povzročilo notranjo krvavitev in takojšnjo smrt. Zdaj orožništvo zasleduje storil- ca. Ml Pet let težke ječe radi uboja! — Novembra smo poročali o a-boju. ki se je izvršil v Slovenskih goricah. 22«letni delavec France Klobasa iz Oseka je med pretepom v pijanosti tako težko udarH posestnika Franca Vogri-na, da je ta kmalu podlegel poškodbam. Pri Vogrinu so mladeniči stiskali sadje in seveda tudi pridno pilL Zjutraj krog 3. so se fantje stepli in posestnik Vogrin jih je zato nagnsl iz hiše. Fantje pa so se vrnili. Pri tem je Klobasa počakal" Vogrina v zasedi ter ga udaril tako močno s nekim topim predmetom po glavi, da je Vogrinu počila lobanja in je izdihnil. Dne 14. jan. je stal Klobasa pred mariborskim sodnim senatom ter je bil obsojen na pet let težke ječe. Odrezana prašičja glava odgriznila mesarju prst. — Ljubljanski mesarji ae »mejo in zabavajo nad dogodkom, ki se je dogodil v klavnici. Pomočnik Albin Podboršek je zaklal prašiča; ko je zaklanemu prašiču še odtekla kri in je umolknil, mu jo pomočnik odrezal glavo ter jo dvignil a pri tem se je glava nekam zasukala in nenadoma je pomočnika zabolel prst, ds je glavo ispustH na tla. Pret mu je krvavel Glava mu je odkriznlia kos prsta in ves prst zmsčka'a. Seja ministrov. — Ministrski svet se večkrat sestane na seje, ki so vsekakor važne in bi jih javnost rada poznala. Toda poro. čila o teh sejah so vedno kratica in javljajo samo, da ae je vriila seja in da so razpravljali o važnih zadevah. Tako se glasi zadnje poročilo o ministrski seji takole: "Beograd, 14. jan. — Danes od 17. do ld. je bila seja ministrskega sveta pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in notranjega ministra generala Petra 2ivkoviča. Na seji so bili vsi gg. ministri raaen ministra zunanjih zadev dr. Voji-slava Marinkoviča, ki se mudi v inozemstvu. Na aeji so razpravljali o tekočih poslih." Krščanski boljše vik dr. A. Go-sar je po razpustu parlamenta prenehal biti* poslanec klerikalno stranko, pa je šel na ljubljansko tehniko kot profesor sociologije. Zdaj prodava akademikom in javnosti. Mnogo svojih predavanj namreč govori na univerzi javno, tako da poleg študentov prisostvujejo lahko tudi neakademiki. Njegova javna predavanja oglašajo po časopisih in vsi meščanski časopisi jih priobčujejo v kratkih ali daljših izvlečkih. Zakaj? Zato ker govori dr. Gosar zelo dobro. Vedno se namreč spravi na predavanja, v katerih trga socializem in vso marsiksi-stično filozofijo. Prav tako je predaval pred par dnevi o gospodarskih osnovah mariesizma In njegovih zmotah. V tem — radi ol>*ežnosti problema marksizms — kratkem predavanju je naštel n po svojem utemeljil tri ali štl-•i glavne zmote marksizma ter ga dal v nič. O tisočih zmotah današnjega družabnega reda ni črhnil niti besede. Zato so njegova predavanja javna, zato jih prinašajo v eksoarptih katoliški n nekatollški dnevniki in zato policija njegovih predavanj ne prepove. Saj se razumemo, saj xonamo te krščanske boljše vila. Zvočni filmi v LJubljani "OCE" KINEMATOGRAFIJE V mestu Laeds na Angleškem so pred kratkim odkrili spomenik možu, ki ga lahko imenujemo "očeta kinematografije". Ta mož je bil Louis de Prinos. Bil je sin francoskega častnika. Svq|e prve poskuse s kino-matografijo je delal v mladih letih in sicer je napravil po 12 slik na sekundo. Te slike je potem "metal" aH projiciral na zid s pomočjo dbločnlce. Ko je bil s svojimi poskusi že precej daleč, je odpotoval v Francijo, da bi tam izvršil evoje načrte. 16. septembra 1. 1890 so ga videli vstopiti v vlak Pariz— Bourges, od tedaj dalje pa al bOo več slišati o njem. 2 njim vred pe je Izginila tudi njegova prtljaga in vsi njegovi poslov-nI papirji. Takrat so domnevali, da je postal žrtev kakšnega (ločina. njegova vdova pa je sumila, ds so ga spravili s poti, ds bi ae polastili njegove, nove, mnogo obetajoče iznajdbe. V resnici js tako tudi UkN kajti čeprav je imel patente. Pretežno nemški operetni filmi. Filmske svočae drame je malo. —Greta Garbe je iapregovorila v Ljubljani v nemščini Leto dni poteka, kar je Ljubljana deležna poslušati in gledati zvočne filme. Leto dni, kar ni platno vač nemo, marveč govore z njega slike, fotografske slike. Toda kljub temu Iptu, kljub dvema letoma aktivne zvočno-filmske produkcije nismo videli še filma, ki bi bil vzoren, filma, ki bi naiel soglasje med zvokom, vsebino in fotografijo. Kakor hitro je filmska produkcija uspela proizvajati zvočne filme, so lovili filmi vse mogoče šume |n dirimlaje ter jih vjeli v svoje avočne filme ter razposlali širom Evrope .Nemčija, ki je v Evropi vodila v film-ski produkciji — namreč po Gcvantiteti, a umetniško le deloma—je začela proizvajati zvočne filme kar na debelo, lovila vanje vae mogoče ¿ume, šale in neulcusne dovtjipe, angažirala o-peretne komponiste in pevoe, si zasigurala glavne operetne šla-gorje ter — pljunila v roke. Tekom enega leta je filmska produkcija Nemčije vrgla v svet pol. no zvočnih filmov, ki tečejo po vseh državah in kriče s platen svojo reproducirano nemščino, zajeto v šansone in kuplete ter kaj pogosto silno bedaste vice. Ko so začeli proizvajati zvočne filme, so gotovo pomislili za hip: kakšno vsebino bomo upo-' rahljali za zvočne filme? Pomislili so samo za hip — kupčij« ne dovoli , časa — ter sklenili: Ker je zmčnl film glasen in lahko reproducirano v njem besede in petje in glasbo in naravne šume, bomo pač filmirali operete. In ao izdelali polno filmskih operet A ker as je v vseh venomer ponavljalo posnemanje Istih gls*w, so vendarle MČeli misliti: Kaj — če bi tudi drame zvočno-f Umirali? In so Nemci «poizkusili. Izgo- ni i n. pr, film francoske juatič ne » zmote < "D*ey f uss". Toda spoznali so, da aa zvočne filme še niso našli oblike, v kateri bi dajali drame. Nema filmska produkcija je doeegla v zadnjih letih res tako popolnost, da je bil marsikateri film na višku ia da smo lahko govorili o filmski umetnosti. Za zvočni film pa še niso našli prave vsebine, ki naj bi jo filmirali, niti prave obliko. Verjetno pa je in gotovo, da bo tudi v tej smeri zvočni film napredoval. (Skoda, da pri nas ne bomo smeli videti fluna "Na zapedu nič novega", morda bi to bil prvi popolni zVočnl film.) In tako je Ljubljana imela vse to leto priliko, poslušati v veliki meri samo nemške filmske operete in pogosto brez vsake cene, včasi celo brez cene ¿najslabše kabaretno operete. V operetah je Nemčija tudi nsdoeegljivs. 0-pereta je menda prav doma na Dunaju In v Berlinu, operetni komponisti so povečini Nemci in nekaj teh ae je menda kar angažiralo za stalno filmski produkciji. Amerika je včasi s svojimi filmi, prevladovala v Evropi, odkar pa imamo zvočne filme, je Evrope oz. bolj natančno rečeno, Nemčija potolkla Amerika V produciranju filmskih o-peret, v glasbi, zlasti lahki, o-peretni in kabaretni, v produciranju "viž" (tako zvanih šiager. jev, napovov, ki jih slišiš danes prvič s platna, jutri pa jih ana-jo kavelirj! in čevljarski vajenci od Zvezde do Udmata) jih A-meričani gotovo ne bodo došll. Poleg tega je zdaj odločilnega pomena pri zvočnem filmu tudi jezik, v katerem je film izdelan. In v tem oalru je ves Sradnjs K v ropa mnogo bolj dostopna za nemške kot anglsške filme — pevci ali pevke, ki zadovoHjo^to-dalce s petjem. Nemške zvočne filme izdeluje predvsem "UFA" firma. In dve vneti filmov sta posebno dobro zapisani pri naših gledalcih: filmske operete, ki jim je glasbe. nI avtor nemški operetni komponist Robert Stolts, ter fihni, v katerih nastopa znani nemški tenorist Richard Tauber. I Filmske operete kompanist a Roberta Stolss so prave opere. Čez nivo operet na yiše res ne gre, toda nikoli se ne spoaabl, da bi htastai po umazanih uspehih. V njegovih operetah tudi nastopajo dobri operetni |»vei in pevke, ki niso kakšni komorni pevci in svetovne veličine, toda imajo prijeten glas in prav nekako primeren za "fotografiranje". V vseh njegovih filmih nastopa kot glavni igralec in pevec Willy Forst, dober pevec, spreten prednašalec operetnih kup letov in šlagerjev, dober igralec In komik — pravi "junak" za operete. In Stolz a Forstom vedno uspe. Z* prvi njun film "Dve srci v tričetrtinakem taktu" je dosegel lep uspeh, ki se je stopnjeval s "Tangom ljubezni" ter s filmom "Konec peaml". To so tri. je zvočni filmi, ki veljajo v filmski produkciji za zdaj nekak vsor, kakšne naj bodo filmske operete. Stobevl nape v i so dobra operetna glasba, lahke in prijetne, saj jih po jo in igrajo povsod, kamorkoli stopiš. TaUberjevl filmi ao odlični radi Tauberjevoga petja. Tauber velja za najboljšega nemškega tenoriata operetnih gledališč, a je prav tako odličen komorni po-vec. Toda v filmu ae mnogo njo-gove pevske lepote in moči izgubi. Zakaj aparat je nazadnje le aparat in reprodukcija je lo reprodukcija, pa naj bo to gramofon ali prima zvočna filmska a-parat ura. Raaen teh filmov pa ao drugi povečini povprečno blago. Hla- ______________________ stajo za raznimi efekti, ki Jim tovili so nekaj ¿¡vari, med njl-tjih nudi zvočno-fllmska produk cija, s pri tem kaj pogosto grabijo v prazno in zoprno. Vse mogoče šume In ropote so že vjeli v filme, od svtomobilov in vetra do cvrčanja pečenk in žage. Toda vso to je tako natrpano od zunaj v film, da je preveč očitno to hlastaaje. (Da bi nam v zvočnem filmu predstavili n. pr. zvoke fabrik ln strojev, tegs se menda še niso domislili. AH pa n« marajo. Krik fabrik je treba prikrivati. Film-ska produkcija Že ve, kaj lahko in česa ne sme.) Videli smo torej v teh sadnjlh "zvočnih" časih le nekaj dobrih filmskih operet, pogrešali ps smo vaš čas drame. Utapljali pa smo Se v rsanovrstni nemški in ameriški filmski šmiri, ki Je bres vsake cene. Te dni pa Je izprsgovorils s platna Greta Gaifco, ki je veljala v svetu nemega filma za najvišjo zvezdo na firmamentu. Pognali smo Jo ne le radi njenih oči, ki so filmu vedno hladno poete-klenele In izzivale, marveč radi njenega res ddbrega igranja. Da. la je nekaj filmov, ki veljajo aa višek filmske igre. Kolikor Jo bilo njenih filmov, ki so pogosto na tej aH oni zmoti hirali, bržkone ni bila igralka Garbo kriva, marveč ona Gaibo, ki ima kontrakt a podjetjem In ki ga mora slušati. Dekletom Jo veljala Garbo za najvišjo sanjo, moškim (m za "demonsko" žensko, Stala je visoko v časteh. Zdaj Je izpregovorila. V nemš. ki kopiji filma "Anna Christie" B| drami O'Neills. Zs to nemš-kopijo je Hollywood poklical nemikega pesnika in dramatika Ifanenrleverja na pomoč. Anno je Igrala In govorila Gmta Gar-bo, očeta pa Hans Junkermsnn. Rili smo razočarani. Ne — film je prvi resni dramski zvočni odtod tudi dejetvo. da Igrajo pri if|,m m t* M gimn pr* nas največ nemških zvočnih f H več strogo do njega. Toda ra-mov. Ljubljančani razumejo ^ j« zvočna Greta nemščino malone vsi do zsdnje- Gw4k, Kd ^ ¿spregovorila prvo gs. pri smeriških filmih ps je ^^^ "Wlaky!" v svojem altu. treba že tekat», prevajati in piss. pMt*ls Garbo ksr hipno ne-t| preko slik, ds rasumemo. Za- „dja svesds, kakor ps to vrtijo pri nss ssmo one sme ^^ M jen glas pristojs as iz-rtške filme, kjer nastopajo rl «ubljsno In dobre Anno, toda h 1 jGef«>4 ne prišteje- In ker radi na ai vedela, kaj naj ž njimi i>o- Wočnoetl filma, radi reprodoci-čas. Sedem let fiosaeje ps, ko je ranWl bmmd odpsds trnu*« mi-veljavnost psU ntov minila, ss je Wik0t j, Gsrbo tudi Ifrslsko po- sikatere svoje vrline, a dodals svoj glas, ki so se mu vsi čudili. Greta Garbo bi biLa storila mno-«o bolje, da ni ¿spregovorila tin celo v težki nemJčini). Zvočni film naj nikar ne ruši filmskih zvead a neba, kamor jih je Hol* lywood sam yoetavil. Zelo dober pa Je bil oče Hans Junkermann in njegov primer kaže, da bomo prejeli tudi še svo. čno filmsko dramo. Ne da bi z gornjimi beaedami hoteli reči, da je Greta Garbo filmu zmanjšala vrednost tako se-lo. da bi mogli reči: film je slab. Film "Anna Chrieti" je prva do-bra filmaka drama, ki smo jo videli (saj nastopa tudi preteš-no le troje igralcev) in ki nam dokazuje pravilnost trditve, da se bo zvočni film raavil do late višine, na kakršni je bil nemi film. Le reprodudrani nizki glas visoke zveade Garbe jo presenetil, presenetil neugodno. Ce odštejemo to ln nekaj pristnih a-merikanizmov, ki jih jo zagrešila nad 0'Neillevo dramo avtori-ca filmskega manuskripta, Je film dobra tantilmaka drama! Ruska filmska produkcija, k{ al je s nemimi zagotovila neoporečno visoko mesto, je sklonila prav tako, da začno a Izvajanjem lak 1 j učno zvočnih filmov. Napravila je že velik načrt. Od nje pri-Čakujemo tudi, da nam da prve zvočne filmske drame, saj jo Rusija domovina visoke dramske u-motnosti. < Toda Jugoslovanom, ki nam nI dano videti niti filma "Na sapa-du nič novaga", menda tie bo dano, videti in eitšat! ruske filme. Pri nas se tako rad udejstvuje rdeči svinčnik censure. RAZNI vrni Diskusija o politični situaciji v Chtcagu Chicago. — Zamotana politična situacija v Chicagu bo predmet javni diakuniji, ki so bo vršila pod avspfaljo Ligo za Indu-strijako demokracijo v prostorih mestnega kluba v soboto zvečer, 7. februarja. Med drugimi bodo govorili Charles Merriam, profesor politične znanosti na čikaš. ki univerzi In bivši županski kandidat; Harold L. Ickes In Heibert J. Friedamn, uradnika Municlpalne lige vollloev. Tistirikt ABtfctlota Slavni igralec Talma je sedel nelNS* dne ob nekem jteeru v Hretagni la lovil ribe. Nenadoma je pristopil mož postave laza Krma ter zarenčal: "S kakšno pravico pa lovite tu ribo, ar Igralec ga je pogledal od vrha do tal ter dejal patetično: "S pravico vzvišenega genijal-nega duha nad nizko, itlrahopet-no kreaturo." Stratnlk je vstrepetal in vljudno odgovoril: "Oprostita mi, prosim, ampak človek pač no more poznati takoj vseh novih sakonov." Voltaire je nekega večera pri« aostvoval predstavi v teatru. Predeta va pa ga jo zelo dolgočasila. Pa ga vpraša nukdo po predstavi: "Kako pa da potem takem niste ŽvMfali ?" Voltaire nato: "Ce zehaš, ne moreš švišgati." • Mlad pesnik jo oddal Intendan-tu Lesslngovoga teatra Oskarju Blumenthalu svojo tragedijo na vpogled, ali Jo dobra za vprlaorl-tev, Blumenthal jo jo vrnil s bo- Ratfukclja New York. — Alexander Smith Carpet Co Je t« dni pod* pisala j)Ogodbo, da bo opremila novi Waldorf-Aettoria hotel In je takoj potem anlšala meada svojim delavcem za deset odstotkov. Mtavbinska iadmdrija v M chusettsu / Boston, Msss, — Poročilo dr* žavnega delavskega departments pokasuje, da so stavbinsks ak-tlvnostl v decembru prešlega le« ta padle za MM% v primeri t Istim mesecem 1, 1689. pojavilo silno dosti tekmecev, ki se Imeli že boljše spsrste. Včasi je IRHI Ipava- 0 Hnsjo drugi denar, on aatl te, kar pove adaj s boooda mi. Zate je sursis opustili mar pustila. Iter js s svojim i Ait mr^/iti 1'rcMtrsšll se js « ,, , V oddelku drugegs razrsds sta se peljala mož in žena s br-zo v lakom proti Dunaju. Oba sta bila že precej priletna; ona Je bU la precej dobelulasta, on pa vi-w*k in suh. "Ali ao še spominjaš", Js zsče-la ona, "da sva pred lati med že-leaaiško vožnjo doživela nekaj romantičiMtfa J" "Kaj? Nekaj romantičnega?" "Da — in tisti dogodek Je bil vzrok, ds svs se vzele t" "O tem mi nisi pa še nikdar nič povedala T "Je žs mogoče. Ampak tegs se ps gotovo Še epomlnjsš, ds sem U dals pred SO Isti za bošiš lepo v «sume copste. To Je bilo moja zadnje Isižlčno darila za tabo pred poreko. Tskrst še niti poročens nisva bila, In aH so spominjaš, kako Je bila mers pravil, na? Takrat, vsŠ, sva ss vozils revno tako kot danes po šeleaal-ci. Tikala ss tudi še ntsvs, s m-pek svs se viksls. TI eo Imel v trgovini silno doetfr dela In si bil truden, ps si položil nogo po dol-grm ns klop In si zadremaj, nisi opazil, kako asm ti Jas nogo z merila. Ce ti ne M blls dale tak-rat copat, morebiti danes ns M bila mož In šsas." Nssprotl obema sakonosma pa js etttei v vagonu mlad par, Id je le poveet nehote poslušal. Ko pa )«• isneks svoje pripoved končala, js hitre izognil svojo nogo a klopi » 0 • "Nikar naj človsk no sprejema od svojih soljudi samo slabih stvari? e Pri direktorju berlinskega Me. tnapol-teatra Maksu Schultzu ae jo potegovala nsks plesalka za solistko v plesu. Morala jo zaplesati nekaj za poakužnjo. Ko ao je naaadnje Schul ta obotavljal, da bi ji Izrekel negativno sodbo, je zakričala mlada dama: 'ttospod direktor, vi ns vidite svojo koristi, jas nosim premoŽenje v svojih nogah." "Rad verjamem," Js rokol dl-"toda v ponarejenem donarju." o Nekdo je prišel, mlad lltorat Je bil, k slavnemu angleškemu pisatelju Hhawu ter mu začel prebirati svojo dramo a prošnjo, naj Shaw Izreče avojo ooono o drami. Ko jo mladenič nekaj časa bral, Ja stopil Shaw k oknu ter ga odprl. Literat Je vprašal: "Zakaj pa odpirate okno." . "Jaz spim vedno pri odprtem oknu," Je dejal Shaw, PRKDAVANJK O OKUL-TIZMU V češkem mostu Kraljičinem Gradcu Živi zamorec O'Brien, ki ao je po dolgoletnem bivanju mod Cehi naučil češki in ai I«-, bral CeškoslovaAko kot svojb domovino. Moš aa peča s okultnimi vedami, hodi po vaseh ter predava o zagrobnem šivi jen Ju In o skrivnostnih dušsvnih pojavih. Nedavno jo napovedal pprodavanje v Zeleticah na juš-nem Meravskem. Za prireditev so se zanimale trume ljudi, radovedne, kaj da jim bo povedal črni mož o onstran »k življenju. Ob vhodu v dvorano ps js črnec |)oetavll mlsloo In hotel pobirati vstopnino. Skopnemu občinstvu to nI šlo v glsvo in ns-kateri so začeli ugovarjati tej nameri. Deloma eo totsll poslušati prede vanje zastonj, deloma ps so hoteli pisčsti vstopnino kasneje ako bo predavanje za kaj. Cmi predavatelj pa jo spreglede! zsstonjkarske težnje obiskovalcev ln Jim Je zabmnil vhod v dvorano. Začel se Je prepir, Is preptrs prerivsnje in asposi«1 je po nsrsvnih zakonih nastal Is smsšnjavs pravi pravesti pre-top. V teku pretepa Jo siloviti zs-morec pograbil najbolj sitnega kmsts okoli pssu, ga vadigntl ln treščil po tleh, da Je naslednik ksr qbležsl. Predavsnja seveda nI bib in O'Brien Jo ogorčen zs-pustll nekulturni kraj. DrugI dan pa ga Js orožništvo dohitelo In mu nsananilo, da Je dotičnl kmet ponoči umrl zavoljo notranjih poškodb. Ok uit lata so seveda zaprli In ss ha moral zagovarjati za svojo nasilnost. bpil K«Mar S. N. P. J. lopa v tras plains keleder; knjižica strani, neksj sslo rečllo jlk hitre, ksr Pešljtte priložite tte v la Nsslsvlle m mi M. I* wads le Avs„ Cktcege, 10. P PR08VETA TW Cafar: * (ljubezenska pisma delavca in delavke Ce bi me pa • čim nepričakovano udarilo, bi se zlomljena zrušila, kajti Ae drugim zmanjka moči, zato Jo tem preje ubogemu dekletu. Saj nisem naila ne minute zadovoljitve, ne miru in iarka svetlobe. Tema me Je zagrinja-la, mi zastirala solne« in me tiščala v svojih sponah . •. Zsme je bilo vse mrtvo. - v Le enkrat Je od nekje posvetilo, me razvedrilo v na j tišji radost i Ur oživelo za skromen trenutek. Tretjo nož sam po mučnem bdenju vendarle zaspala. Poslušaj, Janko, sa-njalo se mi Je med tistim spanjem, sanjalo nekaj tako lepega, da bi za take sanje večno spala. 8 Teboj in mamo smo se ob naši peči tam na vasi prijetno pomenkovali, kramljali med samo in kakor nekoč prebili skupno prijeten večer. Zdi se ml, da sem v tistih sanjah izpils zgoščeno kapljo sreče, izpila zato, da sem po prebujenju svojo nesrečo še živeje občutila. Kruto Je takšno prebujenje, po pričarani prijetnosti vrte svoje blato in najdraije iztrga iz rok. Se Tebe Je Utrgalo, čeprav si živel. Šele mnogo pozneje si mi bil vrnjen. Vr-' njen živ, da ni bila zgolj sanja. Pred mano si stal, me naglo spraieval, na moja vprašanja odgovarjal in se potem iztrgal mojim očem; meni se pa nisi in upam, da sa tudi ne boš. Saj obljubljaš, da se spet nsjdava, da si spet po-gledava v oči, si na srce poveva, kar na srcu leti, kar si napisati ne mortva. Preden svoje pozdrave napišem, naj ponovim opozorilo radi tovarna. Glej, da se boi varoval, da boš kar najbolj opresen, kajti, če si ml vrnjen, Te železarna ne sme ukrasti. Preveč upov Je povezanih s Teboj, braz Tabe Žame ničesar ni, zato ns dopustim, da bi se TI le praska prizadejala. Zdrav moraš biti, a mnogo od Tebe savisi, da boš. Ca si radi sebe brezbrižen in se ne meniš mnogo sa opasnosti, se radi mene zmeni. Ljubim Te, a kdor koga ljubi, U tudi čuti zanj. Neprestano Ti to pripovedujem, prepričan bodi, da Je ras, sicer bi molčala. In ker je to tako selo res, da le sama vem kako, bom še pršil svidenjem povadala vsa, kar moram povedati. To je nujna potreba moje notranjosti, zato me boš poslušal. Uslugo ml s tem storiš, veliko in odločilno uslugo. Da. odločal boš in prosim, da brez hlimbe. Morda mi daš pravega miru, tako potrebnega moji duši... 9. Peto njegovo pismo • Pravkar sem sa vrnil s poti, ki je Tebi sna-ns In Jo v pismu omenjaš. V lekarni sem bil, pa ne zase. TI si v svojem nesrečnem podstrešju imela vesele ljudi pod sabo, ljudi, ki so Igrali in peli. Jas Imata vedno delavsko družino s Jetlčnim očetom. Bolnika Je nocoj hudo napadlo, da Ja moral priti zdavnik, čeprav nerad. Ker se ta teden vračam t dela zvečer, so me dobili na hodniku ln zaprosili sa pot. Daai počitka željam, sem rad ustregel. Vsi, ki imajo s bolnikom opravka, so dodobra Izčrpani, pa tudi venomer so po* trebnl sa strežbo, kar pač Ti sama najbolje vaš. Na poti sem Tvoje pismo premišljeval, pa me Je prevzelo, da sem še zdaj potrt NI bila dobra moja odsotnost, sdaj jo glodam šala v pravi luči, zdaj, ko al mi svoj trpeči obraz odkrila, ko si odgrnila zaveso ln mi s živimi črtami izkazala vso krutost Vajinega podstrešja. Da ae me je mama spomnlls, ml daje sladkost in grenčico. Sladkost zato, ker Je mislila na- me, ker njeno spominjanje ni vsebovalo upravičenega srda, fač pa le obžalovanje moje odsotnosti. Ds je pa tudi grenčica zraven, se docela razume, saj bi Ti ne mogla niti besede več spregovoriti z mano, ko bi s Tabo vred ne za- , trpel ter ne spoznal bridkosti, ki jo je s Teboj tudi njen grob ustvaril. Dragica ljubljena, prodrl sem v globine Tvojih misli, zavedam se, da na ¿opetno srečanje gledaš s čisto posebnim pogledom, da vidiš v njem več, kar bi kdo drugi videl. Res ni kar tako, saj na kaj takega oba že dolgo nisva mislila. Kakor na smrt obsojeni komaj verjame v pomlloščenjc, tako midva še nekako dvomiva, dasi za dvome ni prav nikakega povoda več. Lahko Te prevzema otožnost, kajti v sreči se ne sme jemo kot dvorni norci, največkrat se zamislimo, sa zatopimo v kaj in dajemo samo z očmi izraza temu, kar je v nas. Nekaj čudnega je pri1 ljudeh in sploh na zemlji, da v najbolj vročo pijačo vedno kanejo mrzle kaplje, da se v popolno srečo ie nekaj vlije, kar opozarja, da svet ni lunin svit, pač pa prostor, kjer se mora vse priboriti, da ima ceno. In tako ostaja vse človeško, vse le zemeljsko, nič ne gre za vedno nad nas, kar ne more Iti. Tudi sreča ne. Ta prav sa prav še najmanj, ker se le med ljudmi lahko zrcali. Le tam nekaj pomeni, kjer ja redkost. Nama zato toliko pomeni, ker sva že zdavnaj obupala nad njo, ji dala slovo in živela brez njena miline. Ce Ti ob tej priliki vežeš mamino smrt in moj prihod, samo potrjuješ nekdaj iz srca v srca povedano in v pismih izraženo. Mame Ti ne bom nadomestil, hočem pa biti zares domač, da be bo razočaranj, vsaj takih ne, ki jih lahko preprečim. Mamina smrt je bil globoko sekajoč mejnik, če ga vidiš tudi v svidenju, potem je Tvoj trud, da bi svoja čustva v vsej obsežnosti jasno izrazila, brezuspešen, saj zanje ni dovolj besed. Reciva si, da drug drugega poznava, da sva si vajena, da nama je hudo, ker sva vsaksebi, a da nič lepšega ne bo, ko bova skupaj, pa ja najglavnejše povedano. Majda moja, najglavnejše pravim, tisto, ki tisočera drobce povezuje v celoto, ki z nekaj besedami označuje bistvo in obseg. O tolikih rečeh bi pisal, saJ se kar tro pred očmi, toda o vsem ne moram, ker napdsled nima smisla. In to ja tudi, da mnogo stvari kar bije v obraz ter zahteva, da sa ob njih ustavim. Od spodaj prihaja, kailjanje nesrečnega očeta, ki letošnje pomladi ne bo dočakal. Njegova muka me opoiarja na resnost življenja.. Po povratku ia lekarne, po razglabljanju Tvoje usode, Tvojega teftkega stanja tedaj, ko si hodila v lekarno ln šolala maminega idravja, po moji mrzli poti za neznane ljudi, sem .vstopil v njihovo stanovanja, jim dal sdravll, s zraven bi se najraje raa-Jokal. V borno Izbo stisnjena družinica ml Ja dala zadosti misli. Nagloma sem vse pojmoval, morda celo tisto, kar še sami ne vedo, ln bodo šele zvedeli, ko ae zgodi. Da jim bo oče umrl, je gotova stvar, Čeprav še ne verjamejo in tudi nJemu samemu nI povsem jasno. Tudi on goji svojevrstno upanje. Ni mu ga gameriti, življenje Ja vendarle sa življenje, vsakomur je drago, zato ae tuAl on upira In hoče zmagati. Pa ne bo. Je Že predaleč, da bi se rešil. V nJem nI dovolj kljubovalne moči, tekom let jo je tovarni raadal, Jo sa družino rastrosil. (DsUa prihodnjič.) Aleaandre Duma»: "In nt ot ni kova zgodba?*' vprašam starčka. "Ah, stotnik; naj bo! Bilo Je na jutro bitke, dne 29. septembra : spominjam ae jo, kakor da bi ae bila vršila včeraj, in vendar Je že itiri In trideset let od tegs. Kako hitro mineva časi lisi aem se bil ošenll. Imel aem v najemu hišo, ki Je danes moja last. Prenočil aem v Ibachu, ko pa sem zapustil gostilno, ao mi* mtavili štirje grenadirjl. Peljali ao me pred generala; nič nisem \edel, kaj ao hoteli s menoj. "Govoriš francosko?" mi reče. "To je moj maternl Jezik.'* "Ali si že dolgo v tej deželi?" "Pet let." *in Jo poznašf' * Mislim dar "Prav! Stotnik," Je nadalje-val general ter ae obrnil k častniku, ki je čakal na njegova povelja, "evo vam mola, ki ga potrebujeta. Ako ae bo obnašal do-l»ro, odAtejta mu nagrado, če vas pa iada. dajte ustreliti." "Ali al slišal T me Je vpraial stotnik. "Sem. gospod taatnlk " * "No. pravi "Kam?" "Takoj izveš A vendar--J "Ajmo! Ne ustavljaj se, če ne, te ubijem." Kaj sem hotel? Sel sem. Krenili smo v dolino, in ko smo prekoračili Schonembuch, kjer so bile francoeke p red straže, mi Je pogledal stotnik v obraz ln rekel: "Sedaj pa gre za ras. Kreniti moramo na levo ali na desno in ti nas mopai voditi nad vasjo MuotJ^r kjer imamo nekaj o* praviti. Pazi, da ne naletimo na sovražen oddelek; zakaj o-pozarjam te, da te usmrtim, kakor hitro pade prvi sovražni strel." In vael Je puško is rok najbližjega vojaka, ki Je Imel dve, Jo zavihtel kot palčico ln pustil pasti puškino kopito dv^ palca od moja glave. "Toda. saj ne bi bUo moja krivda, če ..." "Posvaril aem te, ravnaj se po tem la molči! Naprej P Zaukasal je Mam t trho*. Krenili smo v hribovje; ker sem moral naš pohod prikriti Ru-som, ki »o stali v Muotti. aem šel k onim cm rekam, ki Jih vidite tam In ki ¿e razprostirajo ravno do moje hiše. Ko smo prišli blisu mojega doma, sem se obrnil k stotniku: "Goepod častnik, ali ml dovolite, da obvestim svojo ženo?" "Kaj. ti lopov P ase nahruli ter me udari a puškinim kopi-Naprej, stopaj r tom v hrbet, "iadatl naa hočei!" "Jas. goepod čaatnlk? O . . Molči ia hodi naprej |M v Kakor vidita, alsem mogel kaj reči. Samo petdeset korakov smo šli mimo hiše, ne da bi mo^l si-niti le besedico moji ubogi mladi šeni. Besen sem bil, da se Bog usmili. Končno amo zagledali akozi jaso Muotto; polusal sem mu jo s prstom, ker se nisem več upal govoriti. Videli _____T.___ ki so se pomikali po oesti naprej. "Prav," je rekel stotnik. "8e-daj ps glej, da nas popelješ ne-opidkmo čim bliže ko mogoče k onlm-le fantom." "Prav lahko," sem dejal, "na nekem meatu ae pomakhe gozd do petdeact korakov k ceatl." •Tukaj T "Ne, na drugem mestu; med obema Je sicer goljsva, a drugi gosd prepreči, da bi nas sovražnik videl, ko sapustimo prvega." "Popelji nas na tisti kraj In pasi. ds nas ne opazijo, zakaj pri prvem sovražnem gibanju te ustrelim." Sli amo po istem potu nazaj. Želel sem poskrbeti sa varnoet kar najbolj mogoč«, da naa Rusi ne bi sagledali. saj sem bil prepričan, da bi prokleti stotnik svojo grošnjo uresničil. Po šp-trt ari smo prišli na goadnl rob: primižno osmin ko milje je bilo od enega gosda do drugega. O-koli naa ee Je «delo vee mimo. Krenili «mo ven Do aam je šlo vee dobro; a glej. ko amo ee pri-blišati drugemu gozdu na dvaj-aet korakov, ae je začelo divje streljanje. •Jej!" rečem stotniku. "adi ae, da ao Rusi imeli isto namero ko mi." r-* r Pa nisem imel čaaa izgovoriti več. Zdelo ae mi je, da se je u-sula na mojo glavo gorar bilo je puškino kopito stotnika. Videl sam ogenj in kri, potom pa nisem videl ničesar več In sem padel. H • Ko sem se zavedal, je bila noč; nisem vedel, kje sem, nisem znal, kaj se mi Je pripetilo, ni-česar se nisem spominjal, le glava mi je bil} strašno težka. Otipal sem jo z roko; čutil sem, kako ae lasje prijemajo mojega čela; videl sem srajco vso krvavo, okoli mene pa so letala mrtva trupla. Tedaj sem se spomnil na vsa . . . Hotel sem vstati; pa se mi Je zdelo, da pleše zemlja, in primo-ran aem bil, da sem se najprej opiral na komolce, dokler se mi ni zavest nekoliko povrnila. Spomnil sam se, da izvira nekaj korakov od mesta, kjer sem bil, studenec. Vlekel sem se tja na kolenih, si izrail rano in pogoltnil nekaj požirkov vode, kar mi je dobro delo. Tedaj sem se spomnil svoje žene in kako mora biti vznemirjena. To mi je vrnilo pogum, ogledal sem se, in dasi sam se še opotekal, sem se odpravil na pot. Očividno se je četa, kateri sem bil služil za vodnika, umikala po istem potu, na katerem sem jo bil vodil; zakaj vzdolž cele poti aem našel mrtvece, katerih Število se je pa tembolj redčilo, &m dalje sem šel naprej. Končno je prišel trenutek, ko jih nišam našel nič več, bodisi da je mala kolona spremenila smer, bodisi da je prišla na kraj, kjer je bil prenehal sovražnik s preganjanjem. 2e sem hodil četrt ure, ko sem slednjič zagledal hišo: med gozdom in njo je bil prazen proetor, kjer se je pasla naša živina. Tu sem pri luninem svitu zapazil ležečega Človeka, pa sem šel proti njemtf. Bil je vojak, videl sem svetlikati se, njegove epolete, sklonil sem ee proti nJemu — bil Je moj stotnik! Tedaj sem zaklical, kakor sem imel navado, kadar sem se vračal, da nasnanlm »• oddaleč svojo vrnitev. - 2ena je spoznata moj glas in stopila iz hiše. Stekel sam k nji; napol mrtva ml je padla v naročje j ves dan je bila prebila v strahu ln razburjenju. V okolici hiša so se bili; ves dan je slišala streljanje, katero je nadvladoval top, ki je grmel v dolini. Prekinit som jo, da ji poka žem stotnlkovo truplo. "Ali je mrtev T' Je zakričala. "Mrtev ali ne," sem odgovoril, "treba ga je zanesti v hišo. Ako Še živi, ae nam mogoče posreči ga rešiti; če je pa mrtev, pošljemo njegovemu polku njegove listine, ki so morebiti važne, pa njegova epolete, ki eo nekaj vredne; pripravi postelj." Rosa je stekla v hišo, jas pa sem vzdignil stotnika v naročje in ga nesel v hišo ter sem pri tem moral večkrat počivati; sam namreč še nlaem bil dovolj čvrst. Slednjič sem le prispel. Slekla sva stotnika; trikrat je bil *saboden v prsa s bajonetom, vendar pa nI bil mrtev. Presneto! Dovolj sem bil v škripcih, saj nisem zdravnik; pa aam mislil, da vino, ki dobro stori notranjoati, na more storiti slabo zunanjosti. Nalil sem torej steklenico najboljšega v skledo sa Juho, namakal se nI not» tri obkladkc in sem mu jih polagal na rane. Medtem j* moja žena, ki je kot vee aaljakinje naših planin poanala gotove dobro učinkujoče rastline, šla U hiše, da Jih pri luninem svitu kaj natrga. Saj imajo baje baš ob te j uri največjo moč. Očividno ao moji obkladki stotniku dobro deli, sakaj po desetih minutah je saatokal. po četrt uri pa ja odpri ačl. Ce bi mi kdo dal polno sobo sla ta. ne bi bil bolj zadovoljen. Končno so njegovi pogledi oživili in potem. ko so begali okoli po sobi. ao se ustavili na meni: videl sem. da me Ja, očividno v sadn gi. a pot na 1 "KJ. goepod stotnik." mu rečem vee vesel, "kaj pa. ko bi me vi bili sares ustrelili r e ' "Dva tedna nato." je nadaljeval starček. "Jo stotnik dohitel svoj polk; naslednji dan ml Je prinesel pobočaik pet sto fran kov od generala M a ase na Te-daj ieai kupil hišo, ki se« Jo petek, 6. Februarja imel v najemu, kakor tudi pašnik. Id je okoli." in kako sa je imenoval stotnik?" "Ga nisem vprašal."_______ Tako ^e torej ta starček rešil življenje onemu človeku, ki ga je bil akoro ubil. In vendar je bil v svojem srcu tako malo maščevalen in tako malo ponosen na svoje dobro delo, da niti nI povprašal po njegovem imenu! Prev. L. S. MIh, Zoščenko: ČEVLJI Oče Trofimov, naš sostanovalec v mestni hiši, j« šel hčerki kupit čevlje. Ima namreč hčerko Njuško, nodoletnega zaostalega otroka. Zrastla mu je kakor konoplja. sicer pa šteje le sedem let. Čevlje je nujno rabila. Zima je huida in noče je biti konca, a otrok je ostal skoro bos. Naš oče Trofimov je zaškripal torej z zobmi — že zopet novi izdatki! — prijel svojo Njuško aa rokav in šel nakupovat. Vstopila sta oba — oče in hči — v trgovino. Oče je gledal blago in je hčerki pomeril čevlje. Dobri so bili: prave velikosti in Iz dobrega usnja. Ampak Trofimovu vendar niso povsem ugajali. Cena, po pravici povedano, se mu nikakor zdela primerna. Cena' je znašala, naravnost povedano, dvanajst rabljev! Trofimov, pa bi rad lcupll stične otroške čav lje cenejše, recimo za dva aH tri rublje. Zdelo se mu j«, da njjo več vredni, in tudi donar se mu jo smilfl. Tako je odšel Trofimov proč in v drugo trgovino, daai se je otrqji hudo kremžil in sjrtóh nerad sezul novo čevlje. V drugi trgovini so -«ah te val i—dervonec. V tretji so povedali isto ceno— červonec. KratkomaJo ee je povsod ponovila, kamorkoli sta prišla, vedno ena in ista zgodba: čevlji so bHi dobri, ne preveliki ln ne pretesni; tudi usnje Je u gajalo. A cena je stalno ostala nad vse nepripravna, in se je morala naposled Njuška v vsaki trgovini naglaa jokati. Na ta način ja pomerila Njuška tudi v peti trgovini čevlje, In so bili prav dobri. Trofimov je vprašal po ceni: devet rabljev so stali, in so imeli v tej trgovini le fiksno cene .. * Kljub temu je pričal Trofimov milo prositi, da bi popustili vsaj tri aH štiri rublje. Medtem se je naveličala njegova Njuška tega romanja: pametna je bila in imela je obute nove Čevlje—pa ja kar odšla ia trgovine. Oče Trafimov je hotel takoj skočiti aa otrokom, a prodajalec ga je ustavil: "Poprej morate plačati, tovariš," mu ja rekel, "ln potem lahko greste, kamor hočeta." Trofimov je pričel prositi, naj ne bo prodajalec tako neizprosen. "Saj mora otrok priti kmalu na- zaj," je zatrjeval. "Res ne morem vzeti teh čevljev, ker so predragi zame. Otrok se je naveličal čakati, malo se bo sprehodil pa ae zopet vrnil." A Njuške ni bito nazaj* Kaj pomaga: Trofimov je plačal, kolikor ao zahtevali za čevlje in je šel domov. Njuška pa je že bila doma in veselo stopicala v novih čevljih. Oče ji je aicer malo zavil ušesa, a čevlja je vendar obdržala. Po tem dogodku, kakor ste morebiti opazili, dovolijo po moskovskih državnih prodajalnah kupcu pomeriti samo levi čevelj. Desni radi previdnosti spravljajo na varno ali pa ga stiska prodajalec sam mod koleni in za nič ga ne da iz rok. No, in današnji mladi rod seveda je prav samostojen. Res ni videti, da bi mu btti katerikoli ofcziri na poti, če kaj zahteva! Varajte otroke bolno grlo jo SEST Dll PREKO OCEAlft toftfaKt, T.IÉ.-28* (UA.II.) „TJ PARIS, 20. M. -14, mm FRENCN UNE Sit N. Mldüfsa j Ml N «j Varajta Jih bn« Ut. Severa HITRO OZDRAVLJENJE revmatizma Kat«ri -trpi na revmatiimu.lS naroči PRRAU UN1MENT nftkar bo popolnoma osdravil v ta pur dni. To so sdravila, ki vea itr, v«n potegnejo. Ozdraviti morata k vsako pr«hlaj«nje, najsi bo ia fl, pljučnico. Zatorej naj ai jih vuk i roči in se bosam prepričal, da M resnici ozdravljiva aa v«e te bok Cena steklenici |2J0. Vsa rarrf naj ae poiijejo na John Deželak,; Lincoln St, Nokomis, 111.—(Adv. ANTISEPSOL Najzanesljivejše dnevne delavske veeti ao v dnevniku "Proaveti". Ali jih «tate vsak dan? VENSKA NARODNA PC PORNA JRDNOTAI publikarije la __ , _ fránjala za ksrii Ur potrebna agHadJe društev ia člaaatva in sa gando svojih Idej. Nikakor aa sa propagando dragih p potnih orgaabadj. Vsaka < raalzadja Ima običajno sn flaaila. Torej agttatorični dap In namsall* dragih podpri te njih društev? NMOÓITE 81 DNEVNIK "PMSVETA' Caajaal krst (sastra) S. N. P. Jadsotsl * hseewlle ee eaisl lahka aaiaCI aa «al Prssv* PrišUf« «isa, dva a tri Clsae la «aa dražbe la b aaaga aaaleva k i Ust IVasrata ataae aa vse «neka ss Cba» aH ......«Ml is plačajo prf te priRele k asraČabL Ml prUtaJaaa« i aal asraČabL Tsraj aada) nI drag es Osas 8. N. P. J. Ust Praaveta 1« v vsaki " ' m Ordar v »bara b al naraRU Pra«v«t«. lat, U Je vab PvJaaaOo:—Vselej kakor Idtre kateri tak članov aH «s as preseli prat od dražb» b ko sshbval aa moral tisti llaa b datUae dražlaat ki Je tak« Proeveta, to takoj aasnsatti npravnUtru Usta, b vssto Usta Proevaia. Ake tega ae štora, tedaj BRPJ, »SAT la. Levaisb Ave* Naabv .Drbva__ Nee naročnik. .Star earsleb Usbvtte pripMIi« k arafl SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPABAJOtA BELA Tiski vabila sa veselice In shode, visitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, deškem, nemškem, angleškem jezflra in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8JLPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ia pojasnila daje vodstvo tbkaraa. Cene smerne, unijsko dalo prve vrata. Pišbspo S. N. P. J. PRINTERY MS74# Ba. Ltwadak Aiaa chicago, ill. TAS SI DOBE NA leljo TUDI VSA USTSBNA POJASNILA