Leto 1.
Posamezna štev. Din 2* —
Ljubljano, 18. avgusta 1930.
P&mo TOŽILSTVO v LJUBUAR
plšlo 1&VIIMK30
Službeno glasilo Eimsko-Sportnega Saveza in Kolesarskega pododbora
I
Izhaja vsak ponedeljek opoldne.
Naročnina: četrtletno Din 20'—, polletno Din 40'- , celoletno Din 80' — Naročnina se plačuje vnaprej.
Naslov uredništva in uprave: Ciril Kemperle, Tiskarna „Slovenija“, Ljubljana, Wolfova ul. 1. — Izdajatelj: za konzorcij „Športnega lista* Friedl Leo. Odgovorni uiednik Kemperle Ciril, Ljubljana, Gradišče 17/1. — Tiskarna „Slovenija“ Predstavnik fl. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61
Jadran (Spiši) državnš prvak w senmrskem plavanju in prvak v celokupnem prvenstvu. — Pregled luniorskega drž. prvenstva. — Tekme za pokal JNS. —
Visokošolska olimpijada v Darmstadtu itd.
Kam jadramo?
V našem nogometnem sportu že dolgo časa nekaj gnije. Da bo pa ta gniloba dosegla tako visoko stopnjo, ni nihče pričakoval.
Nogomet je loterija, uspehi so menjajoči, enkrat se pokaže moštvo na višku, drugič pa pade, je to pač posledica nesolidnosti v znanju. Glavni in najvažnejši namen sporta je graditi in vstvarjati kremenite značaje, ki postavijo v življenju svojega moža ob vsaki priliki. Vsak aktiven športnik ima vesele in žalostne dneve, kot posledice zmage, oziroma poraza. Trden značaj bo znal vse te stvari prenesti: veselje nad zmago je vsekakor na mestu, tudi potrtost radi Poraza je dobra, ker priča, da si je dotični stvar vzel k srcu. Iskal bo vzroke na sebi in skušal napake popraviti.-Tako dela vsak resen športnik.
Zgleda, da pri nas ni tako. Zadnje izjave igralcev Primorja so žalostna Thiča, da se pri nas sport ne pojmuje Povsod pravilno. Zakaj je treba pošiljati v časopise razne izjave, ki iščejo krivdo na porazu na nepravem mestu in skušajo na ta način zakriti neizpodbitno dejstvo? Ni to prvi slučaj, že preje enkrat, ko je doživelo moštvo dokaze v Splitu, so se pokazale časopisne izjave, katerim je, radi netočnosti sledil popravek Hajduka. In sedaj radi poraza v Mariboru zopet isto. Zopet je bil kriv sodnik, nasprotnik in še bogvekaj. Tudi drugi naši klubi so že utrpeli poraze, vendar nikomur ni padlo na um, da bi radi tega pošiljal v časopise izjave in opravičila. V sportu pač niso mogoče same zmage, pridejo tudi Porazi in te je treba moško prenesti. Kam bi prišli, če bi igralci dajali po Porazu razne izjave v časopise — izjav sploh ne bi bilo nikdar konec.
Gospoda tako ne gre, kdor sporta Pravilno ne pojmuje, naj ga ne goji.
Pri tej priliki se spominjamo čudnega poročanja nekega ljubljanskega dopisnika v zagreškem »Športnem listu« ob priliki državnega prvenstva, ho je Concordija porazila Ilirijo. Omenjeni dopisnik je napisal, da je Ilirija pač slabo zastopala slovenski nogomet in da bi bilo povsem drugače, ako bi igralo Primorje, ki je zgubilo prvenstvo le zaradi nekaterih nenaklonjenih sodnikov. Tako pisanje se maščuje samo posebi. Primorju sicer ni bila dana prilika, da tekmuje v državnem prvenstvu, pokazal Pa je lahko svoje znanje v tekmi za savezni pokal. Tukaj je bila najlepša Prilika, da dokaže Primorje, da je Po krivici zgubilo prvenstvo. In zgodilo se je. Ni bilo treba zagrebškega Pasprotnika, zadostoval je domači Pasprotnlk, ki je z enakim rezultatom odpravil Primorje, kot je Concordija Porazila Ilirijo.
Povsem neutemeljeno je pisanje ? »mačehovski piščalki«, in da so 'bralci prisiljeni, da akceptirajo njim ^simpatične sodnike. Vsak klub ima Pred pričetkom prvenstva pravico,
sporoči pristojnemu forumu svoje 2elje glede sodnikov. Zakaj se Pri-?l0rje te pravice ne posluži? Kdo jim
Prav za prav simpatičen? Ali je
I simpatičen le tisti sodnik, ki dovoli nekorektnosti in ne kaznuje prestopkov pravil?
Naravnost smešna je- trditev, da morajo ubogi igralci trpeti nesimpatične sodnike, in jih ne morejo odkloniti. Isto bi lahko dejali sodniki. Kam bi prišli, ako bi n. pr. delegirani sodnik, v momentu, ko mu izročita kapetana postavo moštev dejal: spremenite moštvo, ta postava mi ni simpatična. Moglo bi se tudi zgoditi, da bi kak klub pred pričetkom tekme izjavil, da ne igra, ako njegov na-
sprotnik ne spremeni postave moštva, ker so mu nekateri igralci nesimpatični. Hvala Bogu, da nismo še tako daleč. Tudi v življenju moramo dostikrat izvršiti delo, ki nam ni simpatično; borba za vsakdanji kruh pač zahteva, da izvršujemo tudi nam neljube stvari.
V časopisni izjavi je bilo tudi omenjeno, da sodniška sekcija do skiajnosti izrablja praznine v pravilih in pravilnikih Zbora nog. sodnikov JNS-a. Gospodje igralci naj se glede tega obrnejo na delegate svo-
jega kluba, ki že toliko let posečajo glavne skupščine saveza, kjer imajo vendar priliko, da stavijo predloge glede spremembe, ozir. dopolnitve pravil. Zakaj se tega ne poslužijo?
Prepričani smo, da bodo sodniki, ki so izpostavljeni takim neosnovanim napadom, storili svoje in odklonili sojenje tekem kjer igra Primorje, ki si bo potem lahko poklical zunanjega sodnika in to na svoj račun, kajti klub ki je zadovoljen z domačim sodnikom, vsekakor ne bo hotel nositi stroškov za zunanjega sodnika.
drž. prvenstva
nato 6 ali 8 po času najboljših v finale.
Isto je pri skokih. Zakaj nepotrebna predtekmovanja? Zgodilo se je. da je skakala samo ena tekmovalka v enem predtekmovanju, v drugem pa dve, za 3 temovalke pač tega ni treba. Ako je veliko skakačev je še kolikortoliko na mestu predtekmovanje — že zaradi gledalcev, ki gleda v finalu res le cvet skakačev in ne figur, ki padajo na vse mogoče in nemogoče načine v vodo. Klasifikacija je tudi tu pogrešna. Veljati bi moralo pri poedinih skakačih najvišje število točk, pa naj jih je dosegel v predtekmovanju ali pa v finalu. Tako je tudi v lahki atletiki: ako se je n. pr. tekmovalec v metu diska plasiral v finale z najboljšim metom 40 m in doseže v finalu le 38 m, mu šteje rezultat 40 m, t. j. najboljši njegov met. Ta način bi moral biti tudi pri vodnih skokih in je tudi najbolj pravičen.
Kljub navedenim nedostatkom in dejstvu, da so bili skoro vsi tekmovalci izmučeni, so bili doseženi uspehi, ki nam jamčijo, da čaka naš plavalni sport velika bodočnost.
V primeru z lanskim prvenstvom, beleži letošnje velikanski napredek v vseh ozirih — kvantitativno in kvalitativno. Letošnji rezultati niso samo boljši od lanskih juniorskih, oni presegajo tudi daleko rezultate seniorjev. V večini točk bi letošnji četrtoplasirani zasedel lani prvo mesto. Napredek je očividen tudi v stilu plavačev. Lani smo se vsi čudili, ko smo videli pri pomorskih klubih ju-niorke, ozir. seniorke, da plavajo crawl. Tudi mi smo sicer imeli posa-
Prava koiinska cikorija
KOLINSKA
TVORNICA (IKORIJC W
LJUBLJANA
Kritimi pregled Juniorskega
Jupiter Pluvius se je letos pokazal dokaj neusmiljenega; razven v nedeljo je lilo oba dneva prireditve kot za stavo, kar pa ni moglo ubraniti našim vrlim tekmovalcem, da so rušili rekord za rekordom. Letošnje prvenstvo nam bo še dolgo v spominu. Tako napetozanimivih bojev se ne vidi vsak dan — razven nekaterih posameznikov, ki so bili skoro' sigurni favoriti, je bil na drugih toč-kah končni izid popolnoma negotov.
Tekmovalci so pokazali izredno klubsko zavednost in so se nekateri dobesedno žrtvovali. Tekmovali so skoro na vseh progah, kar je bilo z ozirom na številna predtekmovanja izredno naporno in je moglo vse te napore izdržati samo res dobro trenirano telo.
Pokazalo pa se je še nekaj: razdelitev državnega prvenstva na juniorskega in seniorskega ima svoje dobre in slabe strani. Dobro je v toliko, da se prepreči mladim pla-: vačem, ki še niso telesno dovolj raz-I viti, da plavajo in tekmujejo s seniorji na seniorskih progah, kar je škodljivo za mladi organizem. Druga važna točka je, da so klubi prisiljeni, da posvetijo več pažnje naraščaju, ki je podlaga večjemu razmahu in bodočnosti našemu plavalnemu sportu.
Jasno pa se je opazila tudi senčna plat delitve. V vsakem prvenstvu gre predvsem za točke; klubi, ki nimajo dovolj plavačev, pošiljajo iste pla-vače na več točk in pri tem prav nič ne vpoštevajo, da je to velik greh napram mlademu razvijajočemu se organizmu. Vrstni red tekmovanja je bil sicer razvrščen tako, da so imeli tekmovalci dovolj časa, da se odpočijejo za naslednjo točko, med posamezne točke so bili vpleteni daljši odmori, vendar vse to ni pomagalo. Ob zaključku tekmovanja so bili nekateri tekmovalci popolnoma izčrpani, kar gotovo ni namen sporta. Tekmovanje se da spremeniti.
En način bi bil, da se tekmovanje raztegne na več dni, kar pa je, radi mnogo večjih denarnih bremen za naše razmere skoro neizvedljivo. Temu bi se dalo odpomoči na način, da bi dotično mesto, oziroma banovina prispevala z večjimi zneski, kakor je to v drugih državah. Druga rešitev bi bila, da se določi in fiksira, na kolikih točkah sme posamezni tekmovalec startati, kakor je to na primer že določeno pri drugih panogah sporta. Ta rešitev bi imela še to prednost, da bi se na posameznih
I panogah dosegli boljši rezultati, ker bi bilo treba več specijalistov, ki bi se posvetili* samo svoji panogi.
Vzemimo samo slučaj Birimiše j (Jadran). Ta, sicer prav dobro raz-viti plavač, je plaval skoro v vseh točkah: 50 m prosto, 100 m prsno, 4X50 m, 3X100 m, mešano, skupno s predteki, Semifinali in finali je nastopil nič manj ko 11 krat, ne vštev-ši water-polo tekem. Preplaval je (v tekmovanju!) v treh dnevih brez water-polo tekem, skupno progo 800 m in to vedno z naporom vseh sil. To mora imeti na organizem sčasoma zle posledice. Ni pa to edini primer, bilo je več takih — tudi pri juniorkah.
Vsekakor je v interesu sporta, da se v bodoče take stvari preprečijo: ako že nimajo klubi sami toliko razumevanja, mora to storiti najvišjji forum, t. j. savez, katerega sveta dolžnost je, da bdi in pazi, da se ne bodo na tak način uničevali mladi, še nerazviti organizmi. Ustreženo bo s tem tudi tistim klubskim matematikom, ki so se mnogokrat v presojanju šanc tega ali onega znatno vračunali, ker niso vpoštevali, da je človek vendarle samo človek in ne avtomat ali stroj.
Tretja rešitev bi bila, da se vrši juniorsko in seniorsko prvenstvo istočasno v istem kraju. Na ta način bi se najbrže moralo raztegniti prvenstvo na več dni, vendar bi tekmovalci imeli mnogo več časa za odmor, 'hudi v finančnem oziru bi ta rešitev ustrezala tako klubom kot savezu, ker ne bi bilo treba dvakrat potovati in delati nepotrebnih stroškov.
Sam način tekmovanja ni dober, dostikrat so se vršili predteki, ki bi radi malega števila tekmovalcev, lahko popolnoma odpadli. Zakaj morajo n. pr. plavati trije ali štirje tekmovalci, ki že tako pridejo vsi v naslednje tekmovanje. Sicer je res, da jim ni treba napeti vseh sil, vendar je tudi še tako malenkosten napor odveč. Morebitni ugovor glede žreba, ki daje kakemu slabšemu plavaču šanse, da se plasira v finale, prav gotovo ne drži. Ako bi se tekmovalo po času, bi slabejši pač izpadli, kar se zgodi tudi sedaj, če ne preje, pa v finalu. Radi takega načina se zgodi dostikrat, da izpadejo dobre moči, medtem ko se slabši radi ugodnejšega žreba plasirajo. Idealna rešitev bi bila, da bi se vsakega posameznika štopalo v predtekmovanju in bi prišlo
meznike, ki so obvladali ta način, toda razlika med našimi in pomorjani je bila velikanska. Kako pomanjkljiv je bil crawl pri pomorskih damah, ako smemo rabiti ta izraz, kaže naj-očitnejše dejstvo, da so naše plava-čice s prsnim stilom dosegle enake ali še celo boljše čase.
Letos je bila stvar povsem druga. »Crawlanja« so se priučile tudi naše juniorke in mirne duše lahko trdimo, da so ravno juniorke naredile letošnje prvenstvo izredno zanimivim. Tu so bile sile mnogo bolj izenačene, kot pri moških, kjer je bil skoro za vsako točko kak siguren favorit. Posebno v štafetah je bil Jadran že vnaprej aboniran na 1. mesto in je tudi zmagal brez kake večje borbe. Pri juniorkah pa so bile ravno štafete najzanimivejše — nikdar se ni vedelo kdo bo zmagal, ali Victoria ali Ilirija. Prav gotovo je še vsem živo v spominu gigantska borba Victoriji-ne in Ilirijine štafete 4X50 m prosto in 3X50 m mešano. Samo desetinka sekunde je ločila obe štafeti; do konca se ni vedelo, kdo bo zmagal, šele zadnji udarec tik pred ciljem je odločil. Ali ni to dovolj? Bila je to desetkratna odškodnina za marsikateri nahod ali prehlajenje kot posledice mrzlega deževnega vremena.
Še nekaj smo opazili pri tekmovanju. Vsi naši tekmovalci brez izjeme so se v stilu razlikovali od pomorskih kolegov. Zastopniki Ljubljane so plavali z istim stilom na 50 in na 100 m, pri Dalmatincih smo videli razliko. Na najkrajši progi je bilo delo rok mnogo hitrejše, kot pa na 100 meterski progi, kjer so roke delovale počasneje, zato pa izdatneje in z večjo silo. To je tudi pravilno. Naši plavači, specielno Ilirijani in sicer obojega spola, so plavali s stilom, ki je primeren za daljše proge, kar je pač posledica o načinu treninga. Crawl so se morali šele učiti in so radi izdržljivosti trenirali daljše proge, kar je seveda dalo pečat t. j. podlago njihovemu stilu. S tem nočemo reči, da je bil način treninga nepravilen — začetnika se pač drugače ne da navaditi in bi bilo tudi preuranjeno, ker bi obstojala nevarnost, da si stil popolnoma pokvarijo. Zaenkrat moramo biti zadovoljni, da naši plavači sploh obvladajo crawl, saj ni še dolgo od tega, ko pri nas niti moški tega niso znali.
Danes smo že preko prvega začetka in gremo lahko korak naprej. Treba bo prilagoditi stil dolžini proge. Za začetnike pa je slejkoprej najpametnejše, da se najpreje temeljito nauče crawlanja.
Toliko o tehnični strani — poglejmo si malo statistično plat.
Vzemimo samo čisto plavanje. Pri juniorjih so dosegli: Jadran 121 točk, Victoria 50, Primorje 41, Jug 22, Ilirija 11, Beograd 9, Gradjanski 2.
V	plavanju juniork: Victoria 119, Ilirija 81, Jadran 35, Primorje 21.
Iz navedenega je razvidno, da ima Jadran najboljše juniorje, dočim drugi klubi daleč zaostajajo. Od 41 točk Primorja, jih je Wilfan sam pridobil 39. V juniorkah sta Victoria in Ilirija mnogo pred ostalimi, Victoria je zasedla prva mesta, Ilirija pa večino drugih in tretjih. Dosti je bilo točk, ko sta edino ta dva imela besedo.
V	juniorskih skokih so dosegli Ilirija 36, Jadran 16; v seniorskih: Ilirija 65, KSU 22, Primorje in Jadr. po 5.
Ako seštejemo vse juniorske konkurence skupaj, dobimo: Jadran 188, Victoria 173, Ilirija 128. Primorje 62, Jug 48, Bob 10. Beograd 9, Gradjanski 2, Concordia in KSU 0.
Ako računamo tudi seniorske skoke, se slika znatno spremeni: Ilirija in Jadran 193, Victoria 175. Primorje 67, Jug 48, KSU 22, ostali isto.
Letošnje prvenstvo je bilo rekordno v ' pravem pomenu besede. Juniorke so postavile 5, juniorji 4 rekorde — skupno 9 od 12 mogočih. Juniorke 50m prosto: 54:9 (preje (35:8), 100 m prosto: 1:23.8 (1:27), 100 m hrbtno: 1:38.5 (1:44.8), 4X50 m prosto : 2 :35.5 (2:49), 3X50 m mešano: 2:08.2,: juniorji; 100 m prosto: 1:06.9 (1:14). 100 m hrbtno : 1:18.2 (1:23), 4X50 metrov prosto : 2:03.2 (2:05.5) iti 3X100m mešano: 4:04. Obe mešani štafeti sta se letos prvič
vršili in veljata dosežena časa kot nova rekorda.
Letos je bilo obilo rekordov pri juniorjih, pri seniorjih jih sigurno ne bo toliko. Ako bo napredoval naš plavalni sport v tem pravcu, bo prihodnje leto tabela rekordov zopet znatno spremenjena.
Napredek našega plavalnega sporta.
Že lansko leto na državnem prvenstvu smo občudovali plavalno virtuoznost Jugovcev in Jadranašev in v srcu strogo ugotavljali, kje smo še mi. Ali jih bo sploh mogoče doseči? Kar je bilo lani še materij, je letos realnost. Naši juniorji so v enem letu toliko napredovali, da z dalmatinskimi fanti in dekleti lahko uspešno tekmujejo in da jili v marsikaterih disciplinah celo prekašajo.
Da bo lepše viden letošnji napredek, navajam rezultate, ki so bili doseženi na lanskem podsaveznem prvenstvu. Lanski rezultati so v oklepaju :
4X50 m prosto juniorji, 2.11.8 Primorje (2.22.2 Ilirija),
400 m prosto senijorji, 6.40.2 Turnšek (6.46.6 Jenko),
4X50 m prosto juniorke, 2.51.2 Ilirija (3.16.6 Primorje),
100 m prosto seniorke, 1.50.7 Pre-kuh (1.41.8 Wohlfart),
50 m prosto juniorji, 28.9 Wilfan (32.4 Wilfan),
50 m prosto juniorke, 38.4 Lampret (43.4 Jenko),
1500-m prosto seniorji, 27.20.8 Otru-ba (29.22.6 Gaberšček),
200 m prsno seniorke, 4.00.3 Prekuh (3.40.6 Wohlfart),
110 m prsno juniorji, 1.35.5 Šturm (1.38 Payer),
100 m prsno juniorke, 1.41.2 Prekuh (1.44.4 Treo),
100 m hrbtno seniorji, 1.31.8 Medved (1.38.4 Payer),
4X100 m prosto seniorke, 7.53 Primorje (7.16.8 Ilirija),
100 m prosto seniorji, 1.12.7 Jenko (1.14 Jenko),
100 m hrbtno juniorke, 1.41.8 Prekuh (1.52 Prekuh),
200 m prsno seniorji, 3.27. Grilc (3.20.8 Sever),
100 m hrbtno seniorke, 1.53.6 Jenko (1.40 Wohlfart),
100 m hrbtno juniorji, 1.18.6 Wilfan (1.33 Šturm),
400 m prosto seniorke, 8.38.8 Ogrin (7.56 Wohlfart),
4X200 m prosto seniorji, 12.14.6 Ilirija (12.14.8 Ilirija).
Iz statistike je razviden lep napredek naših plavačev. Vidi se pa tudi kurijoziteta, da so seniorke prav v vseh točkah od lanskega leta nazadovale, pa so kljub temu pripomogle Primorju do seniorskega prvenstva. Iz tega je jasno razvidno, koliko je vreden v športnem oziru boj za točke. V vseh drugih točkah je velik napredek; edino izjemo tvori 200 m prsno seniorji, kjer je malo nazadovanje, kar je pripisati temu, da ni startal Sever, ki je na orožnih vajah. Za razmerje moči med športnima rivaloma Ilirijo in Primorjem naj služi še naslednja statistika:
I.	mesto:
Ilirija 18—16, Primorje 7—14.
II.	mesto:
Ilirija 10—20, Primorje 15—9.
III.	mesto:
Ilirija 14—19, Primorje 11—10. (Prva številka znači lansko, druga letošnje leto.)
Iz statistike je razviden velik napredek Ilirije. Primorje je sicer podvojilo število prvih mest, toda v športnem oziru to ni tak plus kot na prvi pogled izgleda. Med temi 14 mesti je kar 5 športno negativnih mest seniork, pet mest je priboril klubu fenomenalni Wilfan, tako da ostanejo za ostalo članstvo le 4 prva mesta. Pri drugih in tretjih mestih je pa očitno nazadovanje.
Vendar moramo Primorju priznati veliko požrtvovalnosti in di-I scipliiie. Kljub neurejenemu plavalnemu prostoru vendar toliko volje in ; truda.
Lep primer discipline in klubske zavednosti so pokazale seniorke, česar pri Iliriji ne moremo trditi. Iliriji manjka predvsem popolnejše organizacije in duha, borbenosti. V tem
pogledu Ilirija kar ne more izgubiti tiste stare kranjske komodnosti, ki danes že zdavnaj ni več originalna. Za zmago ni potrebno samo tehnično znanje, temveč tudi borbenost.
Če reasumiramo! Ilirija absolutno dominira v seniorjih; pokazala je od lani velik naredek, dočim so pri-morjanski seniorji ostali na isti višini; seniork Ilirija sploh nima, dočim jih Primorje ima, ki pa pridejo le v boju za točke v poštev. V juniorkah ima Ilirija kolosalen material, tehnično dober ter tudi marljiv. Primorje razveu Prekuhove zaenkrat nima juniork večjega formata. Dunajčanka Hockova, o kateri so se slišale bajne stvari, je v primeri z Ilirijankami pokazala bore malo.
Juniorje imata oba kluba dobre; dočim so ilirijanske moči izenačene, ima Primorje talentiranega Wilfana, ki daleko prednjači vsem ostalim. Je to prva slovenska plavalna zvezda, katera naj še visoko zasveti. Wilfa-nu je treba omogočiti reden tudi zimski trening, kajti drugače je njegov napredek ogrožen! Priporočam ga upravi ilirjanskega kopališča, da mu omogoči poset letnega kot tudi zimskega kopališča. Ker je uprava že z izgraditvijo kopališča samega pokazala edinstveni interes za plavalni sport, upam, da tudi tej prošnji ne bo odrekla.
Napredek je v plavalnem sportu velik in če pojde razvoj v tem pravcu dalje, ni več daleč čas, ko bomo lahko uspešno tekmovali z ostalimi evropskimi narodi.
Velikanske zasluge za tako krasen razvoj ima trener g. Deutz. S svojo osemletno prakso, velikim strokovnim znanjem (sam je izboren skakač kot tudi plavač) in energičnim nastopom je storil našemu plavalnemu sportu velikanske usluge.
SENIORSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V PLAVANJU.
Jadran prvak v plavanju, Jug v water-polu.
Dubrovnik, 17. avg. Tekmovanje za seniorsko državno prvenstvo v plavanju, ki se je vršilo od 15. do 17. t. m. v Dubrovniku, se je daues zaključilo. Zmagal je z veliko premočjo »Jadran« Split ter je dobil krasni Pe-trinovičev pokal. V water-polu je bil dosedanji prvak »Jug« Dubrovnik razred zase in je sigurno zmagal ter si je priboril prehodni pokal »Politike«, preh. pokal M. Miodragoviča in pokal Uroševiča. Olga Roje (Ja--dran) je dobila kot najboljša plavači-ca srebrno statueto »Jadrana«.
Po točkah so dosegli:	Jadran
273.5. Jug 124, Victoria 55, Beograd 32, Ilirija 23.5, Primorje 16, Concordia 13.
Water-polo: 1. Jug, 2. Jadran, 3. Primorje, 4. Victoria.
Radi oomanjkanja prostora prinašamo le rezultate finalnih tekem.
1500 m prosto, moški: 1. Bouačič (Jadr.) 24.03, 2. Roje (Jd.), 3. Panj-ković (V), 4. Cilič (Jug), 5. Otruba (I), 6. Turnšek (I). — 3X100 m mešano, moški: 1. Jug I 3:56.5, 2. Jadran I 3:57.1, 3. Victoria I, 4. Jug II, 5. Jadran II, 6. Ilirija. — 3X100 m mešano, dame: 1. Jadran II, 4:47.4, 2. Jug, 3. Victoria II, 4. Ilirija, 5. Jadran II. — 100 m hrbtno, moški: 1. Grbić (Jug) 1:20.4. 2. Drobnič (Jug),
3.	Mini (V). 4. mesto si delita Žirovnik (I) in Mirkovič (Jd.), 6. Butko-vić (V). — 100 m hrbtno, dame: 1. Rulat N, (Beogr.) 1:35.9 jug. rek., 2. Prekuh (Prim.) 1:38.7, 3. Kalin (Jd.),
4.	Wohlfart (I), 5. Šurič (Jd.), 6.
Orig. amerikansko nalivno peroEagl e je dosti boljše in kljub temu dosti cenej š e.
„	^	____Ljubljana
Marij in trg 8
Oglejte si našo izbiro ali telefonirajte na 3-4-5-6 , da Vas obiščemo.
Za vsako roko dobite primerno Eagle nalivno pero.
Paumgartner (1). — 400 m prosto, moški:	1. Senjanovič (Jd.) 5:34.6,
2.	Marovič (Jd.), 3. Dabrovič (Jug), 4. Roje, 5. Bonačih, 6. Ivaniševič (vsi Jd.). — 400 m prosto, dame: 1. Roje (Jd.) 6:28, 2. Godina (Jd.), 3. N. Bu-lat (B), 4. Wohlfart (I), 5. Šurič (Jd.),
6. Sever Z. (I). V semifinalu je Ro-jetova postavila s 6:25.8 nov jug. rekord. — 100 m prosto, moški: 1. Matič (Jug) 1:03.3 jug. rek., 2. Senjanovič (Jd.) 1:03.8, 3. Marovič (Jd.)
! :05, 4. Kasari (V), 5. Dabrovič (Jug),
6. Radovan (Jug). - 200 m prsno, dame: 1. Kaliterna (Jd.) 3:34.8, 2. Prekuh (P) 3:36.2, 3. Mrkušič (Jd), 4. Bulat (B). — 200 m prsno, moški: 1. Brajkovič (Cone.) 3:09, 2. Midžor (Jd), 3. Fabris (Jug), 4. Nikolajevič (B), 5. Jelič (Jug), 6. Brozičevič (Jd.).
— 4X100 m prosto, dame: 1. Jadran 1 5:51.7 jug. rek., 2. Jug I. 3. Jadran II, 4. Victoria, 5. Jadran III. — 4X 200 m prosto, moški: 1. Jadran I, (Bonačih, Roje, Marovič, Senjanovič) 10:20 6 jug. rek., 2. Victoria, 3. Jadran II, 4. Jug I, 5. Jadran III, 6. Jug II._____________________________
Svetovno prvenstvo visokošolcev v Darmstadtu
Mednarodno udruženje visokošolcev (Confederation Internacionale des Etudiants) obsega 37 držav. Prvič je GIDE izvedla svetovno prvenstvo i. 1924 v Varšavi, kateremu je sledilo drugo 1. 1927 v Rimu in nato 1. 1928 v Parizu. Letos so se vršile 4. svetovne igre visokošolcev in sicer v Darmstadtu pod pokroviteljstvom državnega predsedniku Hindenburga. Udeležba je bila, sijajna, visokošolci 30 tih držav so se srečali v viteškem medsebojnem boju za palmo zmage.
Neznatno, komaj 90.000 duš broječe mesto Darmstadt v Porenju je bilo nekaj dni pozorišče svetovnega prvenstva visokošolcev. Marsikomu se bo zdelo čudno, zakaj se je izbralo baš Darmstadt, ki je vendar provincijalno mestece. Izbira ni prav nič nenavadna. Malo mestece razpolaga s stadionom, ki je eden najlepših in najmodernejših v Nemčiji, kar vsekakor veliko pomeni, ko ima vendar že skoro vsako večje mesto v Nemčiji svoj stadion, ki se lahko kosa z vsemi enakimi napravami v Evropi, Pa še nekaj: Nemci so hoteli počastiti Tehniško visoko šolo v Darmstadtu, ki ima neprecenljive zasluge za razmah športnega gibanja med visokošolci. L. 1922 je v Darmstadtu redno gojilo sport le kakih 50 visokošolcev in še ti večinoma pri posameznih klubih. Danes se pa od 2700 vpisanih dijakov 2000 redno in prostovoljno udejstvuje v vseh panogah sporta in kar je najvažnejše: v okviru splošnega učnega načrta na lastnih športnih prostorih Tehniške vis. šole.
Letošnjega prvenstva se je udeležilo skoro 1000 visokošolcev obojega spola iz vseh deiov sveta. Tudi Jugoslavija se je pojavila, ni se pa mogla radi finančnega vprašanja udeležiti. Prebivalstvo in oblasti Darmstadta so medsebojno tekmovali, da po mogočnosti zadovoljijo goste, kar jim je tudi uspelo. Vsi udeleženci so si edini, da je Darmstadt, kar se tiče organizacije in gostoljubja daleč prekosil vsa dosedanja tekmovanja in so se posebno vsi inozemski udeleženci po končanem prvenstvu najtopleje zahvalili merodajnim činiteljem. Škoda, da je slabo vreme vplivalo na tekme,, vendar so bile vse prireditve izredno dobro posečane — lahkoatletskim tekmam je prisostvovalo preko 12.000 gledalcev, kar ie edinstveni primer z ozirom na število prebivalcev.
Brez pretiravanja lahko rečemo, da se je v Darmstadtu zbrala športna elita vsega sveta, doseženi rezultati bi bili v čast vsaki • olimpijadi. Tekmovalo se je v nogometu, tenisu, veslanju, borenju, rugbyju, rokometu, plavanju in lahki atletiki. Celokupni ogromni program se je brezhibno izvršil od 1. do D-avgusta. Razen tenisa, ki se ie odigral v Frankfurtu ob Meni, so se vse ostale pF' reditve vršile v Darmstadtu.
Prvo prvenstvo si je priborila Italija v borenju s floretom, ki je v finalu premagala Francijo s 12:2. V boju za 3. mesto je Nemčija podlegla Belgiji s 9:7. V borenju z ra-Pirjem je bil izid: Italija, Francija, Nemčija, Švica; v sablji: Madjarska, Nemčija, Italija.
V	tenisu je zmagal v finalu italijanski Davis cup igralec Stefani s 6:1, 7:5, 6:4 nad Nemcem Kuhlmannom. V doublu je odnesel Prvenstvo nemški par Kuhlmann-Uhtmöller s 4:6, 3:6, 6:3, 9:7, 6:4 nad dvojico Stefani-Del Bono.
Prvenstvo v veslanju so si priborili: v štirici s krm. Nemčija 7:38.2, v dvojki b. k. Italija 8:44.6, v enojki Nemčija 8:43.6, v double-scullo Nemčija 8:03.8, v štirici b. k. Nemčija 8:07.8, v dvojki s k. Italija 9:19, v osmercu Italija 7:02.4.
V	nogometu je bilo končno stanje: Italija, Nemčija, Luksenburg, Francija.
Plavanje je končalo 7. avg., moški: Nemčija 82 točk, Italija 54, Madjarska 50; dame: Nemčija 48, Francija 25, Madjarska 3. Rezultati so prav dobri: 400 m prosto Gambir (Ital.) 5:24;4, 100 m hrbtno Ohlmann (Nem.) 1:16.5, 100 m hrb. dame Saldago (Franc.) 1:30.8, 100 m prosto Szekely (Madj.) 1:03.7, dame Salđago 1:20.2, 4X100 m prosto Madjarska 4:24,	3X100 m mešano Nemčija
3:45.8, 1500 m prosto Gambi (Ital.) 21:53.8. V water-polu je bilo končno stanje: 1. Nemčija, 2. Madjarska, 3. Anglija, 4. Belgija.
V	rokometu je premagala v finalu Tehn. vis. šola Darmstadt s 10:6 univerzo Berlin.
Največ so radi dežja trpele lahkoatletske prireditve, ki so zaključile program. Odlikovali so se mali Japonci, predvsem pa Finci, ki so poslali samo 3 zastopnike, ki so Pa odnesli 4 zmage..
Krogla: Darany (Madj.) 15.21 m, 80 m zapreke dame:	Friedmann (Nemč.) 13.2;
največ zmag je odnesla izvrstna Beriinčan-ka Inge Braumüller, 100m: 13.1, skok v daljavo: 5.44 m, skok v višino: 1.559 m, kar je nem. rekord; 100 m: Körnig (Nem.) 10.5, Olimp, štafeta: Nemčija 3:32, skok v dalj: Oda (Jap.) 7.30 m: 400 m: Jackson (Franc.) 49.5, 100 m zapreke: Fujita (Jap.) 15.6. 4X 100 m: Nemčija 41.9, skok v višino: Rei-nikka (Fin.) 1.90 m, disk: Vaclamo (Fin.) 45.07 m. 1500 m: Helphs (Angl.) 4:01.7. skok ob palici: Nishida (Jap.) 4.115 m, 400 m zapreke: Simpson (Angl.) 54.2, 200 m: Körnig ČNeni.) 21.5, 800m: Müller (Nem.) 1:58.2, %)0 m: Dahlström (Šved.) 15:24.3, 4X400 m: Francija 3:19.6. Naravnost sijajni so bili rezultati v metu kopja: 1. Suksi,(Fin.) 66.405 m, 2. Reinikka (Fin.) 65.11 m, 3. Weymann (Nem.) 64.28 m. V petoboju je zmagal Tola-hio, nova finska zvezda, ki kaže, da bo vreden naslednik Järvinena in Yrjölä. Dosegel ie 3986.690 točk (kopje 57.54 m, skok v dalj 1.09 m, 200 m 23, disk 35.11 m, 1500 m 4:44.6).
Svetovno prvenstvo se je zaključilo s Svečano razdelitvijo nagrad. Najpreje se je Predsednik GIDE v imenu sodelujočih zahvalil meščanstvu, nakar je govoril v ime-nu inozemcev in mednarodne federacije znani olimpijski zmagovalec Lowe. Sledila ie razdelitev nagrad.
SALDA-KONTE - ŠTRACE JOURNALE - ŠOLSKE ZVEZKE MAPE — ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI, KOPITARJEVA UL. 6 II. NADSTROPJE
LAHKOATLETSKI MEETING SK PTUJA.
Propozicije lahkoatletskega mee-'tiga, ki se vrši 14. septembra 1930, 15. uri. Prijavnina za osebo in toč-^0 Din 10 za štafeto Din 30. Vsaki očki daruje vodstvo športnega kluba Plakete prvim trem plasiranim. Pri-J.ave z vložkom je poslati najkasneje
5.	septembra na naslov športnega kluba Ptuj. Naknadne prijave se ^Prejemajo do 12. septembra proti
dvojni prijavnini na isti naslov. Tekmuje se po pravilih JLS. Tekališče je iz žlindre in meri 388 m in ima štiri lahke ovinke ter je v dobrem stanju. Ostalo orodje je po predpisih JLS. Točke so brez handikepa.
Sledeči dnevni red: Tek 100m, skok v vis z zaletom, met krogle, tek 400 m, met diska obojeročno, J skok v dalj z zaletom, tek 3000 m, j skok s palico, met kopja, štafeta 4X j 100 m. — SK Ptuj.
OTO
vse potrebščine: plošče, papirje Fotogen, Agfa, Miniosa, Ilford, Herzog, Satrap i t. d. v drogeriji
Ianitas
Ljubljana,
Dunajska cesta št. 5 in Celje
Davis cup
Letos je bilo tekmovanje za Da-i visov pokal zelo zanimivo. V evropskem pasu je iznenadil v semifinalu poraz Avstralije po Italiji, ki je v finalu porazila Japonsko — favorita za zmagovalca evropske cone. Ita-lijt je obakrat zmagala po zaslugi Morpurga s 3:2. V medconskem finalu jejiato sigurno zmagala Amerika s 4:1.
Amerika je šla v borbo z braniteljem pokala — Francijo, kot favorit. Na svetovnem prvenstvu v Wimble-donu, kjer so startali tudi Francozi, so Amerikanci zasedli vsa prva mesta. V finalih so se srečali samo Amerikanci, vsi Francozi, med njimi Borotra in svetovni prvak Cochet, so že preje izpadli. V sijajni formi je bil »Big Bill« Tilden, ki je zmagal v sin-glu gospodov.
V finalu za Davisov pokal so zastopali Ameriko: Tilden, Lott, Alli-son in Van Ryn, Francijo pa: Co-j obet, Borotra in Brugnon, manjkal je ! »četrti mušketir« Lacoste.
Prvi dan sta bili dve igri: Tilden — Borotra in Cochet — Lott. Tilden je po izredno vroči borbi zmagal z 2:6, 7:5, 6:4, 7:5. Cochet je igral zopet v stari formi ter je gladko odpravil Lotta s 6:4, 6:2, 6:2 in izenačil stanje na 1:1.
Naslednjega dne se je pred 12.000 gledalci vršil double Cochet-Brug-non: Allison-Van Ryn. Igri je priso-! stvoval tudi predsednik republike Doumergue in več ministrov. Izid je : bil presenetljiv: francoski par je porazil ameriškega, ki velja za najbolj-I šega na svetu. Cochet je igral kot še nikoli in je potegnil svojega part-! ireria za seboj. Zmagala sta s 6:3, j 7:5, 1:6 in 6:2.
Poslednji single igri sta potekli veledramatično. Posebno ogorčena je bila borba Borotra - Lott. »Leteči Bask«, kakor imenujejo Borotro je težko zmogel mladega Amerikanca s 5:7, 6:3, 2:6, 6:2, 8:6. Boj je trajal skoro tri ure! Cochet je proti Tilde-nu slabo začel, postopoma pa se je zboljševal in je posebno v tretjem setu dosegel sijajno formo. V zadnjem setu je Cochet spravil stanje na 5:1 in je postal brezskrben tako, da ie Tilden izenačil na 5:5. Končno je zmagal Francoz s 4:6. 6:3. 6:1, 7:5. Francija je zmagala s 4:1 in dosegla nov triumf.
Borba za Davisov pokal traja že 30 let. Pokal je stalno prehoden. Prvič se je vršil boj v Bostonu 1. 1910. V letih 1901 in 1910 ter med svetovno vojno se tekmovanje ni vršilo. Tabela zmagovalcev je sledeča:
1900: Amerika tolče Anglijo 3:0, 1902: Amerika tolče Anglijo 3:2, 1903: Anglija tolče Ameriko 4:1, 1904: Anglija tolče Belgijo 5:0, 1905: Anglija tolče Ameriko 5:0, 1906: Anglija tolče Ameriko 5:0, 1907: Avstralija tolče Anglijo 3:2, 1908: Avstralija tolče Ameriko 3:2,
1909: Avstralija tolče Ameriko 5:0
1911: Avstralija tolče Ameriko 5:0
1912: Anglija tolče Avstralijo 3:2 1913: Amerika tolče Anglijo 3:2 1914: Avstralija tolče Ameriko 4:1
1919: Avstralija tolče Anglijo 5:0 1920: Amerika tolče Avstralijo 5:0
1921: Amerika tolče Japonsko 3:0
1922: Amerika tolče Avstralijo 4:1
1923: Amerika tolče Avstralijo 3:2
1924: Amerika tolče Avstralijo 5:0
1925: Amerika tolče Francijo 3:2 1926: Amerika tolče Francijo 4:1 1927: Francija tolče Ameriko 3:2 1928: Francija tolče Ameriko 3:2 1929: Francija tolče Ameriko 3:2 1930: Francija tolče Ameriko 4:1 Dosedaj se je vršil Davisov pokal 25 krat, Amerika je bila 21 krat v finalu in je zmagala 10 krat.
TENIS TURNIR ZA PRVENSTVO DRAVSKE BANOVINE.
Maribor, 17. avg. 1930.
V dneh 15. do 17. avgusta je priredil ISSK Maribor tenis turnir za prvenstvo Dravske banovine, kate- | rega so se udeležili najboljši igralci Maribora, Ljubljane, Celja, Ptuja in Murske Sobote.
Prvenstvo so si priborili: v igri gospodje posamezno: dosedanji prvak Hitzel Karl, 2. Leyrer (oba Rapid, Maribor); dame posamezno: dosedanja prvakinja gdč. Hitzel Karla, 2. gdč. Ravnikar Ksenija (Atena, Ljubljana), dame in gospodje v dvoje: par Hitzel-Hitzel, 2. Gasparin-Schwighardt, gospodje posamezno, juniorji: prvak Zajc Drago (Ilirija, Ljubljana), 2. Kardoš, Murska Sobota. Gospodje v dvoje je treba še odigrati finale, kjer se srečata para Leyrer-Gasparin in Hitzel-Holzin-ger.
Turnir je dokazal, da prvači v belem sportu Maribor v Dravski banovini. Organizacija turnirja je bila brezhibna, kar je predvsem zasluga gg. Babiča, Šepeca in Mešička.
Športni
list!
Izvrstna juniorja Peruna (Maribor): desno Faninger, zmagovalec juniorske dirke: levo Rozman, zmagovalec v mednarodni dirki.
Jubilejne dirke „Save“
Kolesarsko in motocikl, društvo »Sava« v Ljubljani je praznovalo petletnico svojega obstoja in je v proslavo priredilo 15. t. m. na prostoru SK Ilirije kolesarske dirke. Prireditev je bila prav dobro obiskana in so prišli gledalci na svoj račun. Posamezne dirke so bile izredno zanimive, le škoda, da nimamo dvignjenega dirkališča, radi česar se je parkrat zgodilo, da so dirkači zavozili na ovinku pri kolodvoru proti ograji ali pa so na zavoju padli. V splošnem moramo priznati, da je bila prireditev prav posrečena. Tekmovanje se je zaključilo z razdelitvijo nagrad v hotelu Bellevue.
Tekmovanja so se poleg ljubljanskih in okoliških društev (udeležili tudi Mariborčani, Zagrebčani in B^P' grajčani. Vozilo se je po tekališču dolgem 384 m.
1.	Dirka seniorjev 35—45 let (4
krogi): 1. Lekovič (Sava) 3:20, 2. Maček (Triglav) 3:35. 3. Vodiškar (Trigl.) 3:37, od 45. leta dalje: 1. Ste-pič (Sava) 3:32, 2. Vodiškar. 3. Milavec.
2.	Damska medklub. dirka (3 kr.): 1. Slamič (Sava) 2:24, 2. Haberl (Penin) 2:29, 3. Hrastnik.
3.	Dirke za klubova prvenstva (10
krogov): »Ljubljanica«: 1. Smrekar i 7 min., 2. Gašperšič, 3. Anžič.
»Triglav«: 1. Hribar 7:06, 2. Ka-1 čar, 3. Marolt.
»Zarja«: 1. Petrovčič 7:15, 2. i Klešnik, 3. Berčič.
4.	Juniorska dirka »Save« (5 kr.): 1. Krušič 3:35, 2. Jug, 3. Jekovec.
5.	Glavna društvena dirka »Save«, (15 kr.): 1. Cihlaf 11:15.2, 2.
j Djordjevič, 3. Glušič.
6.	Medklubska juniorska dirka (10 ; krogov): L Semifinale: 1. Redenšek ! (Disk) 7:01.2. 2. Petrovčič (Zarja),
I 3. Bertič (Zarja) — 2. Semifinale: 1.
Rozman (Perun) 7:25.2, 2. Faninger (Penin). 3. Anžič (Ljubljanica); — finale: 1. Faninger, 2. Redenšek, 3.
! Anžič. Krasen finis zmagovalca.
7.	Glavna dirka pododbora Ljub-i Ijana (15 kr): 1. Erdely (Velocip.
! bataljon) 9:56.8, 2. Djordjevič (Sa-[ va) 9:57. 3. Glušič (Sava) 9:58. Naj-! zanimivejša točka dneva. Erdely je i zmagal v končnem spurtu.
8.	Glavna mednarodrJa dirka (20 ! krogov); 1. Rozman (Perun) 12:38,
Cihlaf (Sava) 12:40, 3. Erdely (Vel bat.) 12:41, 4. Anžič (Ljublj.) 12:41. Rozman si je v zadnjih krogih pridobil naskok in je sigurno zmagal.
»Savi« ob 5 letnici iskreno časti-tamo!
Sankaški sport v naši državi trpi na pomanjkanju umetnih sankališč. Naši sankači imajo na razpolago edino ceste, ki jih porabijo kot sankališča po zimi, Seveda se na teh cestah sankanje ne more razviti, zanimanja za ta sport pa je le toliko, da kljub slabim predpogojem ta sport ne preneha in ima še zelo veliko prijateljev. Savez bo skušal zainteresirati merodajne kroge za zgradbo umetnega sankališča, do takrat pa bo sankaški odsek Saveza izvedel prvenstvo na cestnih sankališčih. Vodstvo san-kaško-tehničnega odseka v Savezu je prevzel g. Černe. Klubi naj stavijo odseku primerne predloge.
Zimskošportni podsavez v Sarajevu? Sarajevski klubi, člani JZSS, so stavili Savezu predlog, da se osnuje podsavez v Sarajevu. Sarajevski klubi se nahajajo brez dvoma v središču najlepših smuških terenov Bosne ter imajo na podlagi dosedanjega razvoja gotovo veliko izgledov za uspešno delo podsaveza v Sarajevu. V Bosni se bo smuški sport naglo in močno razvijal ter se bo podsavez sčasoma znatno ojačil. Vendar je zi 3 klube ustanavljanje podsaveza le precejšna obremenitev.
Tiskovni urad za zimski sport in zimsko tnristiko. Založništvo Rudolf Rotter, izdajatelj znane revije Winter, je ustanovil tiskovni urad za zimski sport in zimsko tu-r.stiko. Objavljal bo podatke o vremenskem položaju vse Srednje Evrope, najvažnejše prireditve, frekvenca v zimskih letoviščih, sposobnost cest za avtomobilni promet in slično. Na ta presbiro. se je priključilo do-sedaj 300 dnevnikov iz Srednje Evrope. Za Jugoslavijo je prevzel JZSS oskrbovanje te agencije s podatki iz Jugoslavije Bilo bi priporočati, da se tudi naši dnevniki zainteresirajo za poročila te korespondence.
Naši smuški tekmovalci v prošli sezoni. Fri smuških tekmah v lanski sezoni je nastopilo 281 tekmovalcev, pri skakalnih tekmah 33,- pri tekmah v smuki 67, pri štafetnih 68 tekmovalcev. Mladinskih prireditev je bilo 7, na njih je nastopilo 132 tekmovalcev, ki v zgornjem številu niso všteti. Vsega je tek- . movalo v prošli sezoni 581 tekmovalcev. — Največ tekfnovalcev je imel Smučarski klub Bohinj, ki je postavil na svojem klubskem prvenstvu: 24 tekmovalcev-članov, 26 naraščajnikov od 14—18 leta, 30 tekmovalcev d :ce do 14 leta, skupno tedaj 80 tekmovalcev, vsi člani enega kluba.
Smuške tekme v prošli sezoni. V prošli sezoni smo imeli sledeče tekme: 1 vztrajnostna na 30 km, 12 smuških tekov na 10 do 18 km, 4 tekme v smuku, 3 skakalne tekme, 2 štafetni tekmi. Od tega sta izvedla Smuši klub Dovje-Mojstrana in Smuški klub L ubljana skoro polovico tega programa, in sicer: prvi 6 tekem, drugi 4.
TEKME ZA POKAL JNS.
Ilirija:Maribor 2:0 (1:0). — Kakor vsak nastop Ilirije v Mariboru, je tudi včerajšnja tekma privabila na i.vrišče mnogo občinstva — ki je tokrat pričakovalo sigurne zmage izvrstnega domačega moštva. V svesti si težke naloge pa je Ilirija od vsega početka igrala z največjo voljo in diktirala najhitrejši tempo, kateremu je Maribor le s težavo sledil. Po prvih 20 minut igre, ko sta moštvi tipali po slabih točkah nasprotnika — to »tipanje« se je stopnjevalo hitro do robustne in nevarne igre — ki je dobila Ilirija v polju najprej rahlo, potem očitnejšo premoč. Preostra igra posameznih igralcev je primorala sodnika Ochsa iz Celja, da je v 24. minuti izključil Korena I (M) in Košaka (I). Obe moštvi sta igrali nato samo s 4 napadalci. S tem je bilo pre-nešeno težišče igre na obrambne vrste, kar je vtisnilo igri predvsem značaj borbe. Da je lepota igre na tem trpela, je jasno.
Ilirija je imela v vseh delih izenačeno moštvo brez kake vidne slabe točke. Vratar Malič je interveniral večinoma proti daljšim pred-
ložkom, strelov je imel braniti le malo. V obrambi je bil nadvse zanesljiv Bergles, pa tudi novinec v moštvu Krašovec je opravil svoj posel nad vsako pričakovanje dobro in zanesljivo. Ilalfi Pogačnik-Varšek-Volkar so dobro pokrivali, pa tudi dobro podpirali napad. V napadu sta igrala dobro predvsem Knežević, strelec obeh golov, in Oman. Doberlet se je pod konec igre, preobložen z delom, izčrpal, sicer pa je bil dober. Ice je igral tokrat z voljo, čeprav še vedno ne dovolj koristno.
Mariborovo moštvo je podalo nepovezano igro. Najboljši del moštva je bila krilska vrsta s Kirbišem v sredini. Vratar Koren II je tudi v tej igri pokazal visoko klaso. Napadalna vrsta je mogla ob odločni obrambi Ilirije izvesti le malo sklenjenih in smotrenih napadov.
Sodnik Ochs je z največjim tv dom držal igro v dopustnih mejah. Ostra igra posameznih igralcev, še bolj pa deloma skrajno nešportna p: • blika sta mu delo zelo otežkočila. Ako se vpošteva te okolnosti, se more reči, da je vodil igro prav dobro. na vsak način pa objektivno.
V Skoplji! je porazil Soko (Beograd) Skopski SK s 6:2, v Subotici je SAND z 2:1 premagal Obilica (Beograd).
OSTALE NOGOMETNE TEKME:
Novo mesto: Elan:Javornik 6:3 (5:2), finalejrvenstva province LNP.
Beograd: Vienna (Dunaj) :BSK 0:0. Vienna:Jugoslavija 4:3 (2:0).
Zagreb:	Wacker (München) :
Hašk 1:1 (1:0), Gradjanski:Wacker 4:1 (4:0).
H^zena:	Vel. Kikinda:	Ilirija
.(Ljubljana) :Kosovo. 7:0 (4:0).
Rame vesti
Slab finančni rezultat pomladanskega
prvenstva v Ljubljani. — Na zadnji seji Posl. odbora LNP jc bil končno predložen obračun o pomladanskih prvenstvenih tekmah v Ljubljani. Deset prvorazrednih tekem je vrglo brutto 24.000 Din dohodkov; dve tretjini tega zneska odpade na tekmo Hi-rija-Primorje in le ena tretjina na ostalih devet tekem. Odškodnina za igrišče in ostali stroški znašajo pribl, polovico vseh dohodkov. Po odbitku 5% deleža JNS in 5% deleža LNP preostane za razdelitev med klube komaj 10.000 Din. Od tega odpade po dogovoru na zadnji skupščini na I. razred 70% in na II. razred 30%. — Tekme II. razreda izkazujejo same zase 1300 Din dohodkov in 1600 Din stroškov, torej znaša primanjkljaj pribl. 300 Din. Od dvomesečnega prvenstvenega tekmovanja dobijo torej klubi I. razreda samo pribl. 1300 Din in klubi II. razreda pribl. 600 Din. To je zelo malo. Treba bi bilo najti drug način odigravanja prvenstvenih tekem. Osnutek novih propozicij, kakor ga je nedavno izdelal LNP, ne bo prinesel izboljšanja ne v finančnem in tudi ne v športnem pogledu, temveč kvečjem poslabšanje. Ö teh propozicijah bomo o priliki še spregovorili.
Lahka atletika.
O Fincih.
Prosto po dr. W. M. — D. U.
Stari Nurmi.
Če je atlet 25 let star pravijo, da je mlad, če je prekoračil trideseto, tedaj postaja »star«. Paavo Nurmi je ubral svojo pot. S čudovitim navdušenjem se je v svoji mladosti vdal teku. Bil je asket dela, živel je le za svoje dolge proge. Nikdar ni pil alkohola, ni kadil in ne plesal, ni užival mesa — le treniral je za tri druge. Tako je postal iz navadnega človeka — Nurmi. Pri olimpijskih igrah leta 1920 je odnesel prve zmage na 10 in na 3 kilometre. Pri pariških igrah leta 1924. je odnesel že vse zlate me-dajle, ki so bile dosegljive; od teh dve istega dne. Z enournim odmorom je zmagal na 1500 in na 5000 m — uspeh, ki je edinstven v zgodovini sporta. Na olimpijadi v Amsterdamu mu ni šlo več tako gladko. Manjkala mu je sauna,* škodovalo mu je hladno in vlažno podnebje, napadel ga je revmatizem. Le eno zmago — in sicer na 5000 m — je odnesel in se je
* »sauna« je kmečka parna kopel, ki je po vsem Finskem razširjena.
potrt vrnil domu. Izgledalo je, da je izgubil svojo mladostno prožnost, da je postal star. Umaknil se je v neko kopališče, vsa vabila za starte je odklanjal. Kakor je preje neizprosno treniral, tako je sedaj zvesto počival. In Nurmi zna počivati! Eno leto ga ni bilo, sedaj se je zopet pojavil.
35 let star se je odločil, da podere rekorda na 2 in na 4 angleške milje (3223.5 m in 6447 m). 35 let star je tekel na 800 m v 1:55, na 1500 m v 3:48,5. Kar hoče bo dosegel, saj je obljubil — in Nurmi je mož, ki drži besedo.
Järvinen in žlahta.
Lahkoatletske rekorde imajo Amerikanci in Finci. Tu pa tam imajo katerega tudi Nemci, Japonci in Švedi
—	le ti so izjeme. Družina Järvinen si je priborila kar dva svetovna rekorda : Achilles ga čuva v deseteroboju, Matti pa je pred kratkim zagnal kopje 72.26 m daleč. Silen je njegov met, kadar hoče doseči najvišjo mero; tako silen, da mu krvavijo prsti, s katerimi je izstrelil kopje. Po njegovem mnenju se bo raztegnil svetovni rekord tja do 78 m, on sam pa upa, da ga bo vrgel 75 m daleč.
Zanimiva je športna dinastija Järvinen. Rodbinski oče je bil 1. 1906. prvi finski olimpijski zmagovalec. Najstarejši sin je dober metalec kopja, drugi suva kroglo čez 15 m daleč
—	in tretji je znani deseteroborec. Matti, imenovani prvak v kopju, je najmlajši. Bil je slabič in se je šele pri vojakih popravil. Sorodniki in znanci so ga pogosto dražili, ker je bil edini v rodbini, ki v sportu ni ničesar pomenil. Matti se je lotil kopja. Že pri prvih tekmah ga je vrgel 55 m daleč in kmalu na to 59. Nikdo od žlahte mu ni verjel ne besede, ne številke — in danes je svetovni prvak. Matti je mlad in je postal dober tudi v drugih panogah lahke atletike; 100 m teče v 11.5 sek., v daljavo skače brez truda 6.50 m. »Toda,« tako pravi, »deseteroborec ne bom postal, ker hočem tudi kaj drugega od življenja, kakor le sport.«
Alkohol, nikotin in sport
Njih učinek na športno udejstvovanje
Splošno je znano, da alkohol in nikotin slabo vplivata na telo športnika. V tem pogledu se ne bomo spuščali v podrobnosti, imamo dovolj primerov, ko so nadpovprečni športniki v kratki dobi dosegli sijajne rezultate, takoj nato pa je nastopila reakcija kot posledica uživanja alkohola, nikotina in razuzdanega življenja. Vzdržnost ali vsaj gotova mera, mora biti pri športniku samo-posebi razumljiv pogoj.
Zanimive tozadevne poskuse je napravil ameriški profesor Columbia univerze dr. Butler, ki je proučeval učinek obeh dražil na boksarje.
Najprvo moramo omeniti, da je dr. Butler nasprotnik prohibicije, ki, da je odveč. Z vso gorečnostjo napada kajenje, smatra da je nikotin bolj škodljiv strup kot pa zmerno vživa-nje alkohola. Dr. Butler dokazuje, da zdrže delj časa v borbi oni, ki popijejo ob priliki čašo pive, kot pa boksarji — kadilci. Navaja precejšnje število primerov in'pride do zaključka, da je alkohol, uživan zmerno, vse preje kot strup za športnika. S tem pa ne trdi, da se mora športnika, ki ne pije, navajati k uživanju alkohola. Načeloma bi se moralo vsakemu aktivnemu športniku prepovedati kajenje, kajti nikotin bistveno skrajša dobo športnega udejstvovanja.
Pri svojih raziskovanjih je dognal, da so se boksarji-kadilci, uspešn; udejstvovali največ pet let, med tem ko nekadilci, ki uživajo o priložnosti alkohol, kot n. pr. Mike Mac Tigue, Michey Walker, Jack Britton in drugi, kljub starosti 44 do 45 let, še danes uspešno nastopajo.
Izidi proučevanja po dr. Butlerju so pač originalni in naj ne zavajajo športnike k uživanju alkohola. Slej ko prej je za športnika najbolje, da se po možnosti izogiba alkohola in nikotina
PIVOVARNA
„UNION“
LJUBLJANA
Delniška družba
Brzojavi:
Pivovarna „Union“ Ljubljana Telefon 2310, 2311
Podružna pivovarna Maribor
Brzojavi:
Pivovarna „Union“ Maribor Telefon št. 23
Priporoča svoje izborne izdelke: Svetlo in črno eksportno pivo v sodcih in steklenicah - Pekovski kvas (drože) — Čisto rafinirano žganje