LETO XV. ŠTEV. 249 OKTOBER 19 4 8 *• ANO XV. No. 249 OCTUBRE DE 1948 QUINCE AnOS DE TRABAJO Sun quiiK'e afios i ■ !a lahor. Contra la indiiei-encia al principi«), con las «lilieul-tatles econdmicas 1 nego j- contra el otlio en los Ultimos afios nivo «juc luchar "La Vitla Espiritual”. Toilas !as okras liucnas tienen mas o inenos tal camino. KI muiiclo siempre aplaudi* lo mumlano, porqup es «osa suj a, pero las okras «piv quicren Vspii .tiiali/.ar al miiiilIo inclinado al materialismo, tro-jiiezan con la Inconiprensmn de nmclios. Per« siempre hay gente 1 neu” y tambien "La \ i;!«i Espiritual", liacida como im mo-deste siiplemento de un semanario, logrö pronto reunir en su derre-.lor un miniero copsideraklc (le siiuiiatizantes «piv brinda-ron tanlo anojo al P. .los*'* Kastelic «pie pud«. vencev las primoraš dificultade.s j a pocos meses, liace aliora 15 afios, ‘‘La Vida Espiritual" aparec:«i ja vigorosa. H uho duraiite vste-s afios altikajos. Segli n la situacidn «jconömi« a «le la colectivi-«lad j seg::n la orientaemn espiritual «lila gente, la Revista ha sido ««uerida J' odiada, ajilaudida v de p c uitla. . . «*giin la gente «iue no sienijnv acenta gustosa los veproclies merecido . v ius correcciones nečesa vias. Al celebrar el 10o. aniversario, "La Yi- ra ra es la gente; Creer en Dios, en el eielo y en el alma, en la Iglvsin j en ln Justicia divini- les pa reče cosa despreeiable, si bien sobran a ginnen-tos convineentes: pero no les Purere humiliante creer en la fabula del eielo «•«>-munista y en el lieroismo de los asesinos. Ni siquiera los nos de sangre que immdan el reinado rojo les pueden serenar. El dčetoioquinto ani versario eelebra ‘‘La Vida Espiritual" triunfando. Ki bien saliö de es ta batalla n n tanto malt recha, so siente vigorosa. Kus buenos amigos apro-veeharan su jubileo para respaldarla dc-bidainente, para «pie puede segnir con mäs efieaeia toda v la su sublime programa para el biva « spilit al d * sus leetores. 1 DUHOVNO ŽIVLJE Družinski tednik za slovenske izseljence 10 centa vos ESPIRITUAL Semanal A VIBA ESPIRITUAL Revista Šamana! THE SPIRITUAL LIPE Week'iy Rawlew .« ;■* BUENOS AIRES '«a 1 15 fet de [a med izsefjenci Duhovno Življenje" vrši že 15 let apostolski delo med izseljenci v Argentini. 28. maja 1933 je izšlo prvič kot priloga “Slovenskega Tednika’’ pod imenom “Moje versko življenje’’. V juniju se je najavilo že kot samostojno glasilo, č. g. Jože Kastelic je imel svoj program že izdelan. Pod imenom “Naše Duhovno življenje” je izhajal nadalje v 500 izvodih v časopisnem formatu na 4 straneh še kot priloga “Tednika”, čigar urednik je bil Jan Kacin, ki je pokazal pravo razumevanje za resnične potrebe slovenske kolonije in je tako omogočil gospodu Kastelicu prve začetke. 16. septembra 1933 pa je “Naše Duhovno življenje” izšlo že na 8 straneh kot samostojen tednik na finem papirju in bogato ilustrirano. Predstavili so se v tej številki bodoči sodelavci, med njimi posebno sedaj že rajni Dalibor (Franc Kraševec). Tako je dan 16. septembra 1933 “rojstni dan” samostojnega glasila “Nase Duhovno Življenje”. Praznujemo torej petnajstletnico naše revije. Sicer je do avgusta 1934 še izhajalo v tesni povezanosti s “Tednikom”, a vendar kot autonomno glasilo z lastnimi naročniki in upravo. 25. 8. 1934 pa pomeni velik korak naprej. Tedaj so se začele priprave na veličastni.euharistični kongres, ki se je vršil v oktobru tistega Ista. Treba je bilo zbrati vse moči in pripraviti Slovence, da bi naše ime primerno predstavili na terti velikem mednarodnem, verskem zborovanju. V smislu te naloge je moralo versko glasilo izbrati najboljšo pot, da pride vsem rojakom v roko in da bi ga ob vsaki priliki lahko čitali, tudi na potu in drugod. DUHOVNO ŽIVLJENJE Uredništvo: Pasco 431 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48 - 33(51 (48 - 0095) Kliči od 11—13 ure'in po 8 uri zvečer. Ob sredah in petkih ni doma. • Uprava: Paz Soldän 4924 Telefon 59 - 6413 Naročnina 5.— $ letno. CERKVENI VESTNIK 10. OKT.: Maša po navadnem redu. 17. OKT.: Maša na Avellanedi v dober namen, pri sv. Rozi ob 12. uri za -j- Franca Kavčič. Popoldne prireditev 1). ž. v salonu San Jose. 24. OKT.: Maša na Avellanedi za Karlo Kumar, pri sv. Rozi ob 12. uri za -J- Jožef Šavor. Molitve na Avellanedi. Ob 10. uri obletnica blagoslovitve Avežanedske zastave. 31. OKT.: Maša na Avellanedi za -j- Julijo Horvat, pri sv. Rozi za -J- Jožef Poberaj. SLOVENSKA SLUŽBA BOŽJA Vsako nedeljo ob 10. uri je sv. maša s slovenskim petjem in nagovorom: V MESTU c. BELGRANO 3863, v bližini cerkve San Carlos, 2 kvadri od križišča Belgrano in Boeda, 3 kvadre od Rivadavije 4000, po ulici Yapeyu. NA AVELLANEDI Manuel Estevez 630, prva ulica za vodo od Vuente lia-rracas proti Dock Sudu. Od Av. Mitre je ti kvader. 4' SAN MARTINU FCCA ob 8.30 v farni cerkvi, na trgu, kjer križajo vsa vozila. PRILIKA ZA SLOVENSKO SPOVED je vsako soboto po 17. uri in v nedeljo zjutraj v cerkvah: SANTA KOSA, Pasco 431 (g. Hladnik), SANTA JULIA, Juan B. Alberti 1195 (g. Oreliar), SANTA AMELIA, Liniers in Belgrano 2400 (g. Grčman), MONSERRAT, Belgrano 1251 (Knafelj), v SAN MARTINU FCCA (g. svetnik Škulj). TUDI V DNEVIH MED TEDNOM je prilika za spoved vsako dopoldne v vseh teh cerkvah in tudi v SAN JOSE DE FLORES, Rivadavia 7000 (P. Gabriel Arco), ki je na razpolago tudi ob nedeljah od 10. do 13. ure. MEN DOZA, SAN NICOLAS, c. Sar-miento 164 (g. Caserman) je na razpolago Slovencem vsak čas za njihove duhovne potrebe. V IA;JANU so trije slovenski duhovniki. Kdor poroma tja, naj porabi priliko za svojo duhovno obnovo. MEN DOZ A. G. Caserman, izseljenski duhovnik, pohiti 10. oktobra v San Rafael in bližnje kraje, da tamkaj obišče rojake. Poročili so se: HREN LUDVIK in ČUK ŠTEFANIJA, OBLAK ANTON in BAJEC JOŽEFA, RA BUDA JOŽE in ZADKOVIC ANA. Krščeni so bili: Furlan Ana Marija, Maček Martin Jože, Volavšek Ana Marija. V SAN MARTINU je bila krščena BOŠTJANČIČEVIM hčerka JOŽICA LIDIJA. NA OKLICIH SO: ANGELA HLADNIK. sestra g. Hladnika, iz Rovt in MIRKO ŠPACAPAN iz Mirna pri Gorici, brat župnika v Jamljah. Poroka bo pri sv. Rozi 10. okt. ob 12. uri. V cerkvi de Medalla Milagrosa se poroči 16. oktobra ob 12. uri VANDA ČEHOVIN iz Ronk, znana vsej slovenski javnosti po prestavah pesmic in povesti in po ilustracijah poezij Simona Gregorčiča, ženin je Celeste Atilio Con-tin. MISIJON ZA SLOVENCE. 17. okt. se začne sveti misijon za župnijo v Ciu-dadeli. Ker v okolici živi tudi precej Slovencev, bo ob tej priliki dana tudi Slovencem prilika za duhovno obnovo. V slovenščini bodo misijonski nagovori v dneh 28. 29. in 30. okt. ob 20. uri v prostorih farne cerkve sv. Ivane Arške, San Martin 805. Pred in ,po misijonu bo tudi prilika za sveto spoved. Zapeli bomo tudi nekaj primernih pesmi. Ker je cerkev na ugodnem prometnem kraju in je ravno priprava k prazniku Vseh svetnikov, boste gotovo rojaki v obilnem številu prihiteli. Duša krščanska, zdaj se potrudi, svet'ga misijona nikar ne zamudi. BRATOVŠČINA ŽIVEGA ROŽNEGA VENCA vabi vse rojake, da pribite ta mesec posebno k rožen venskim pobožnostim. Na Avellanedi se vrši popoldanska pobožnost 24. okt., ko bo tudi obletnica blagoslovitve nove zastave, kar bomo proslavili s posebno zahvalil oslo-vesnostjo. Roženvenski mesec nas vabi posebno k molitvi rožnega venca. Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, sem jaz sredi med njimi. Pač na poseben način velja ta beseda Gospodova o molitvi svetega rožnega venca, katerega je' sv. Cerkev priporočila kot posebno družinsko molitev, katero je Marija sama po SV. Dominiku dala svetu in katerega je priporočila na poseben način Bernardki v Lurdu in pastirjem v Fatimi. Kakor je pred stoletji ta molitev, ne orožje ter diplomacija, rešila svet pred popolno zmedo, tako se bo zgodilo tudi v današnjem času. Na žalost je danes mnogo družin, kjer rožnega venca več ne molijo, kjer ga morda niti nimajo; tudi takih kristjanov je, ki ga niti moliti ne znajo. Kako naj na ta način ustavimo val hudobije in brezboštva! Kako naj pride božji mir v narode, družine in človeška srca! česa naj človek pričakuje od rožnega venca, ki mu ga bodo verni ovili na sklenjene roke na mrtvaškem odru! Ponovno nam v zadnjih letih kliče Marija v raznih prikazovanjih, da obnovimo skupno molitev rožnega venca. Vse slovenske družine naj se torej zavedo potrebe, (la vpeljejo v novih razmerah redno to skupno pobožnost vsak večer, če je le mogoče. Naj ne bo nikogar, ki ne bi rožni venec stalno nosil s seboj. Kolikokrat se človek najde v nevarnosti dušni in telesni! Spomni se na rožni venec! Vzemi ga v roke in izroči se Mariji. Pogosto imaš priliko, da stopiš v cerkev, ko greš mimo in imaš nekaj časa. če ni za cel rožni venec, bo pa vsaj za kako desetinko. Imamo Bratovščino Rožnega Venca, ki vabi rojake, da pristopite. Shod je vsak mesec enkrat na Paternalu, enkrat na Avellanedi. PRAZNIK VSEH SVETNIKOV je zapovedan. Ta dan popoldne bo po običajnem redu obred za rajne na Čakariti v Jugoslovanski grobnici, ki leži naravnost od glavnega vhoda po prvi diagonali na desno na prvem križišču. ŽALNA MAŠA za -J- očeta, primarija bolnice Alvear, dr. Juan Carlos Bottini, ki je velik dobrotnik Slovencev, bo 24. oktobra ob 10. uri pri sv. Frančišku, Belgrano 3963. LA VIDA ESPIRITUAL Revista mensual Director: P. Juan Hladnik Pasco 431 T. A. 48 - 3361, 48 - 0095 Suscripciön anual 5.— $. No. Reg. Prop. Intelectual 232329 EL PLEITO TITO-STALIN Eso va en serio. Cuando se supo de la (lesaparicjon de ždanov, personaje eonnmista importantisimo en Moscu, se adinitia la posibilidad de que ese vntre-diclio podrla allanarse, ya ,37% ali za 70.108 oseb. Ljubljana ima 115.534 prebivalcev; od tega žensk 32.703, moških .>2.381. V Mariboru je 04.819 prebivalcev, v Kranju je 15.004, Celje ima 21.017, Idrija 5.148, Jesenice 13.458, Trbovlje 13.743, Ptuj 7.906, Kamnik 4.950, Novo mesto 0.017, Postojna 3.651, Solkan 4.300, Lendava 3.838, Murska Sobota 4.902, Kočevje 3.435, Ilirska Bistrica 3.400. W ŠTAJERSKA DUHOVNIŠKA IMENOVANJA. Richter Jakob, župnik v Šmarju pri JelSah'z.a dekana šmarske dekanije. Razgoršek Vinko, upravitelj v Pamečah, je postal tamkaj župnik. Falež Albert, iz reda trapistov, je imenovan za upravitelja pri sv. Frančišku na Stražah. Oomboc Franc, kaplan pri Sv. Benediktu, je postal župni upravitelj na Ojstrici. Kreslin Martin, duhovni pomočnik v Beltincih, je imenovan za kaplana na Doberni in obenem za sou-piavitelja župnije št. Jošt na Kozjaku. Lah Stanislav, kaplan v Št. liju v Slovenskih goricah, je imenovan za upravitelja v Stranicah. 25. avgust je prinesel tako Slovencem preurejeno glasilo pod imenom “Duhovno Življenje” v obliki 18X22 cm na 36 straneh z ličnimi platnicami. To “Duhovno življenje” je izšlo kot št. 59. S svojo ljubko zunanjostjo je rojake silno razveselilo; s svojo stanovitnostjo in bogato vsebino pa jih je čimdalje bolj osvajalo. Bila je to “družinska revija”, ki je izhajala vsak teden v 2.000 izvodih in se ga je pošiljalo mnogo tudi v druge dežele in v domovino. Stalnih naročnikov v Argentini je imelo tedaj 800. Posebno pomembna je bila slavnostna številka za euharistični kongres, ki je izšla na 100 straneh kot cela knjižica. Neumorni gospod Jože Kastelic se je imel boriti z velikimi finančnimi teškočami, katerih že ni mogel več zmagovati kljub veliki požrtvovalnosti dobrih rojakov. Bila so tedaj leta krize in kje naj se zbere 650 $ mesečno. Začel je pritiskati na domovino, da bi dobil od tam kaj pomoči v denarju, pa tudi duhovnika, ki naj bi prihitel na pomoč, kajti dušnonastirske potrebe so rastle. Ker vse njegove prošnje niso našle odmeva, se je namenil v domovino, da z živo besedo kaj več doseže. P. Kazimir Zakrajšek, oče slovenskih izseljencev zkozi desetletja, je pripravljal gospodu Kastelicu tla v domovini. V tistih dneh je slednjič tudi mene ganila stokrat ponovljena prošnja gospoda Jožeta in sem se z dovoljenjem prevzvišenega škofa Gregorja Rožmana odločil, da pohitim gospodu Jožetu na pomoč. NOVI UREDNIK Živo se še spominjam mojega razgovora s prevzvišenim. Bilo je po duhovnih vajah v škofovih zavodih, meseca avgusta 1935. Malo preje so se prevzvišeni vrnili iz Severne Amerike, kjer so spoznali, kako silno je potreben duhovnik izseljencem, da na Boga ne bi v tuji deželi čisto pozabili. Zato so mi prevzvišeni rekli: “Nerad vas pustim, gospod Janez, toda ne bom se protivil. Pojdite v božjem imenu. Res, doma primanjkuje duhovnikov, toda tukaj ne bo nihče umrl brez zakramentov, če jih bo želel, tam pa boste morda res marsikomu edino vi mogli odpreti vrata v srečno večnost. Bng na j vas blagoslovi.” Predno je bilo za pot v Argentino vse gotovo, je prišel g. Jože že v domovino, meseca oktobra. Argentina je ostala nekaj časa brez slovenskega izseljenskega duhovnika. Kar je bilo nujnih duhovskih opravil, je uredil č. g. Leonard Ruskovič, hrvaški frančiškan. Jaz sem šele 1. marca 1936 stopil na argentinska tla, ne da bi mi en sam človek dal besedo v pozdrav... Takrat sem najbolj živo občutil, kako bridka in mrzla je tujina... Čeprav nisem imel niti pojma, kaj se pravi biti urednik, sem se moral takoj vreči na delo, kajti 9 dni pozneje je vsa Argentina pričakovala slovesnega prihoda prvega argentinskega kardinala, buenosaireškega nadškofa, Santiago Luis Copello, ki je bil tedaj odlikovan kardinalskim klobukom. Toda, kako naj se lotim dela? Kmalu sem našel naše dobre može. Poiskal me je g. Lakner, ki je bil že tedaj “slovenski adresar in vedež”. Oglasil se je g. Mirko Peljhan, ki je v odsotnosti g. Jožeta vodil “Duhovno življenje” kot mesečnik po avijonskih navodilih g. Kastelica. Oglasili so se še drugi rojaki in kmalu sem imel niti v roki, da je moglo iziti Duhovno Življenje", ki je prišlo pod mojim uredništvom prvič na dan kot št. 103 za marec 3936. Od tedaj je ostalo D. ž. kot mesečnik in sem mu ostal urednik jaz z malo izjemo vse do tega časa. Ime je ostalo stalno, oblika se je ponovno spremenila, dokler ni obveljala leta 1938 dosedanja oblika in je tako “Duhovno življenje” prijadralo do številke 249 in do 15-letnice svojega obstoja. BORBA “DUHOVNEGA ŽIVLJENJA” V 15 letih se je marsikaj zgodilo. Dobri rojaki so smatrali “Duhovno življenje” kot svojega dobrega prijatelja, željno so čakali nanj in z. ne-broj pismimi izražali svoje zadoščenje nad napredkom revije. Od višine 800, ki je bila naklada leta 1935, je v naslednjih letih narastlo na 1300 in v letu 1943, ob desetletnici, celo na 1800 naročnikov. Za 2 $ letno so imeli stalno vsak mesec veselo zadoščenje. Primanjkljaj so krili dobri prijatelji s prispevki in ker ti niso zadostovali, sc je že leta 1939 upeljala vsakoletna prireditev, ki je zbrala mnoge rojake na prijetni zabavi in revijo dvignila iz nastalih dolgov. Na ta način smo vozili skozi tiste čase, ko je nad Evropo zagrmel požar in smo prišli do tistega trenutka, ko se je vojna vihra zavalila tudi čez našo domovino, 6. aprila leta 1941 in trajala vse do leta 1946. Leta 1940 je vsa naša skupnost bridko občutila nesrečo ustanovitelja D. Ž., č. g. Jožeta Kastelica, ki je 8. marca izginil na Akonkagu. Leta 1941 smo z upanjem zasledovali borbo za slovensko svobodo. Pol leta je že bila Jugoslavija odeta v črno, pa nismo zvedeli prav ničesar določnega o tem, kaj se doma godi. Ko smo leta 1942, marca meseca, postavili ob drugi obletnici spomenik na grobu g. Jožeta Kastelica, ki so ga ob letu njegove smrti našli v pobočju Akonkagve in ga prenesli v Puente del Inča, kjer je zakopan, smo pač slutili, da je doma hudo, a prave slike nismo imeli. Ko je odhajala ponovna ekspedicija na Akonkagvo pod vodstvom slovitega Linka, katerega namen je bil postaviti vrh Akonkagve križ, kar je hotel dve leti preje napraviti č. g. Kastelic, smo med razne narodne skupine uvrstili tudi našo zastavico z napisom: La colectividad yugoslava implora la paz del mundo y el bien de la Repüblica. Tega miru smo želeli in se navduševali za Mihajloviča, kot predstavnika zdrave borbene ideje. Šele v juniju je prišlo pismo, iz katerega smo zvedeli, da postaja resnica tisto, kar sem jaz že slutil. Saj sem imel že doma priliko opazovati smo-terne priprave komunistov za čas, ki ima priti. V juniju mi je prišel v roke izvleček iz pisma prevzvišenega gospoda škofa dr. Rožmana ,ki je bila tajna okrožnica duhovnikom', da bi vedeli, kako se ravnati napram “partizanom” (katerih ime je tedaj prvič prišlo do nas), da ne bi tega nasilni okupatorji zlorabili v svoj prid. Na strani 104, v junijski številki, je D. ž. prvič vrglo žarek luči na položaj doma. Bolestno so vsepovsod odjeknile besede prevzvišenega: “Ne bomo obstali za prihodnjost, če nam Bog ne pomaga. Gospod, k Tebi obračamo naše oči, da nas Ti rešiš pogube.” Toda slika položaja je za večino ostala še medla. Preveč redka poročila so nam prihajala, da bi mogli prav soditi. Pod besedo “četniki” smo skušali obseči vse borce proti okupatorju. Ker je bila pač srčna želja nas vseh, da bi se vsi borili samo za pravo svobodo domovine, smo si skušali dopovedati, da zato res gre vsem, kateri so se dvignili na boj. Toda jaz sem že tedaj z bridkostjo občutil, da se bije v domovini borba med komunizmom in pravim domoljubjem zato, kdo bo ostal gospodar tedaj, kadar bodo zginili nasilni tujci. Sicer se je tedaj še vse navduševalo za Mihajloviča, toda čutilo se je, da je med nami bila na delu neka sila, ki je začela dotlej enotno fronto vseh Slovencev razdvajati. Tedaj smo zvedeli, da je padel Ehrlich. Kmalu nato je prišla novica o banu Natlačenu, tako da se je za drugo obletnico navala na Jugoslavijo že začel kazati jasen obris položaja. “Kdo so razbojniki, ki so zaklali šentrupertskega župnika Nahtigala in kaplana Švaro? Zakaj pobijajo ljudi na prvi petek, na poti v cerkev in iz cerkve?” je bilo zaskrbljeno vprašanje rojakov, ko so brali te novice v “Duhovnem življenju”. TEDAJ JE BIL PRVIČ IMENOVAN TITO V maju je pa D. ž. že prineslo prvo jasno sliko o položaju pod naslovom: “Grozeče sence nad domovino” na podlagi poročil Baragove Zveze. Tedaj je pa nastal vihar. Rdeči agenti so videli, da bo D. Ž. njihove zahrbtne namene razkrinkalo, zato se je takoj začela gonja. Anonimna pisma so začela deževati; oglašale so se grožnje. Toda Mihajlovičeva zvezda je bila tedaj že preveč svetla, da bi taki poskusi mogli zbegati slovensko večino, ki je še trdno stala z D. ž. Paternalski pevski zbor je bil tedaj še nedostopen podlemu rdečemu rovarjenju. Za njimi je pa stala vsa zdrava slovenska kolonija v Buenos Airesu. Tudi Prekmurci so stali kot en mož trdno in ko so se zavedeli, da domovini znova grozi komunistična nevarnost, katero so že leta 1919 na lastni koži občutili, so se trdno postavili in od te črte tudi pozneje niso odstopili. Najbrže so se tedaj že odprli tajni denarni viri in je komunistično časopisje začelo prepevati hvalo junaškim partizanskim podvigom, toda Mihajlovičeva zvezda je bila tako svetla, da so naši Primorci, vedno iskreni in navdušeni rodoljubi, vztrajali ob misli: ta je bil prvi, ki se je za naše narodne pravice javno postavil in zato nimamo razloga, da ga zamenjamo za nekega neznanega Tita. Nihče ni vedel o Titu ničesar povedati, vsak pa, kdor je pazno bral poročila, je čutil, da je nosilec komunizma in nič drugega. Tako je D. ž obenem s svojo vzvišeno duhovno vlogo vršilo tudi svojo domorodno dolžnost, vedno na straži, da zadrži rojake, da ne bi zabredli v. najnevarnejšo sodobno zmoto brezbožnega komunizma. Tako je D. ž. objavljalo srce trgajoče vesti o Turjaku in Grčaricah, o uboju duhovnikov in pokoljih najboljših fantov in deklet, o grozotah Krimske jame, ne da bi povdarjali besedo “partizani”. Med bralci se je večkrat oglasilo vprašanje, kako to, da D. ž. nikoli ne prinese Titove slike. Vse časopisje je bilo polno slave o tem “narodnem heroju”, toda v D. Ž. ni mogel najti vstopa. Razsodni rojaki so si znali prav tolmačiti, za nerazsodne bi bila vsaka beseda odveč, dokler so vsi CONGRESO A S V X" ('ION ISTA FRANCISCA NO. Od 28. sept. do 4. okt. se je vršil v Buenos Airesu kongres “Marije v nebo vzete". Friše! je za to priliko iz Rima frančiškanski general Fr. Paei-fico Perantoni, ki je častni gost Argentine in med številnimi odličnimi teološkimi osebnostmii tudi Fr. Carlos lla-lič, ravnatelj papeškega ateneja Anto-nianun: v Rimu ter predsednik komiteja frančiškanskih kongresov. V dneh kongresa so se vršila velika zborovanja, na katerih so govorniki obrazložili dogmatično osnovo verske resnice o Marijinem vnebovzetju. Namen kongresa je pripravljati pot razglasitvi Marijinega vnebovzetja ko' dogmo. El P. JOSE KASTELIC, lundador de !a Revista PRVI NEMŠKI MISIJONAR, ki se mu je posrečilo po redni poti zapustiti Nemčijo, Fritz Braun, S. J., se je 7. junija ustavil v New Yorku, odkoder bo nadaljeval pot v Tokio. Imenovan je za profesorja na katoliški univerzi. Pred vojno je 8.000 nemških duhovnikov, redovnih bratov in sester deloval ona misijonskem polju. AMBROZIJANSKO BIBLIOTEKO v MILANU so odprli z velikimi slovesnostmi 14. VI. Med vojno je bila hudo poškodovana. V HAVANI se je vršil V. mednarodni kongres gobavcev. Udeležilo se ga je 30 narodov, ki so poslali nanj 22!> predstavnikov. Tudi Vatikan je poslal dva svoja zastopnika. Obravnavali so zlasti vprašanje, kako dvigniti moralno življenje v gobarskih naselbinah. V MAINZU je 2. septembra princ Loewenstein otvoril 72. “Katoliški dan". Prvi se je vršil pred sto leti v istem mestu; zadnji pa je bil pred petnajstim ileti, pozneje jih pa Hitlerjev režim ni več dovoljeval. Ta “Katoliški dan" naj izpriča vitalnost nemške Cerkve in pokaže nova pota, ki naj jih nemška katoliška delavnost zavzame v Nemčiji. Obravnavali bodo naslednje teme: Pastoracija v današnji Nemčiji, socialni problemi, zakon in družina, mladinska gibanja, šola in vzgoja, mednarodna vzajemnost. POLJSKI EPISKOPAT je naslovil na poljsko mladino pastoralno pismo, v katerem jo poziva, naj ostane v težkih časih zvesta krščanskim idealom. V MUNCHXU je kardinal Faulhaber slovesno zaključil 2. mednarodni mla- dinski kongres. Ob tej priliki je prvič po vojni maševal v napol podrti katedrali Naše Ljube Gospe. PAPEŽ je ob priliki inauguracije novega semenišča na Janikulu imel vzpodbuden nagovor na domač kler iz misijonskih pokrajin. NAJSTAREJŠI ROKOPIS Izaijeve knjige je našel profesor Miliar Bunows v Palestini. Rokopis izhaja iz prvega stoletja pred Kr., medtem ko je dose-daj najstarejše besedilo Izaija iz 9. stoletja x)o Kr. Tekst je ohranjen na pergamentu v najboljšem stanju. Poleg tega so našli v Palestini tri stare hebrejske rokopise: komentar k Habakuku, ascetični manual in meniška pravila (najbrž za esenske menihe). V LOUVAINU se je vršil liturgični kongres, ki si je nadel nalogo študirati liturgično vprašanje v luči enciklike “Mediator Dei”. Med udeleženci je bil tudi kanonik Cardijn. V TOKIU so 9. jlllija odprli prvo žensko katoliško univerzo, ki jo je država priznala. Zaenkrat ima le dve fakulteti. ŠTEVILO KATOLIČANOV V USA, Aljaski in na Havajskih otokih je preseglo letos 26 milijonov, kar pomeni 807.000 katoličanov več kot preteklo leto. GENERALNEMU OPATU olivetan-ske veje benediktincev je ob priliki 600-letnice smrti bi. Bernardke Tolo-meja, ustanovitelja Olivetancev, sveti oče poslal posebno spominsko pismo. KATOLIŠKI SOCIALNI TEUEN se bo vršil od 27. septembra do 3. oktobia v Milanu na katoliški univerzi Sacro Cuore. BL. VINCENCIJA GEROSA, druga ustanoviteljica Sestra Ljubezni, bo v kratkem kanonizirana. PAPEŠKA AKADEMIJA sv. Tomaža Akvinca je ustanovila poleg filozofskega in teološkega še pravni razred. Poleg tega je začela izdajati mednarodno revijo: “Doctor Communis“. CENTRALNO SEMENIŠČE v Budimpešti praznuje letos 800-letnico svojega obstoja. RIMSKO PREBIVALSTVO je papeža Pija XII. imenovalo “Defensor civitatis" v zahvalo za njegovo izredno skrb za mesto Rim med vojno. NADŠKOF IZ CINCINNATI-ja je objavil pastirsko pismo o poučevanju krščanskega nauka v USA. ITALIJANSKI DOMINIKANCI so začeli v Bologni izdajati filozofsko-teo-loško revijo “Sapienza”. OR 700-LETNICI koelnske katedrale je tamkajšnji kardinal Frings pozval vernike, naj smatrajo za častno dolžnost, da pozidajo katedralo, ki jo je vojna precej poškodovala. Istočasno se je škofija slovesno posvetila Brezmadežnemu Srcu Marijinemu. 100.000 KATOLIČANOV se je udeležilo londonske olimpijade (tujcev). 3. MEDNARODNI KONGRES FRANCOSKE KA se je vršil v Parizu od 1. do 5. julija. BIVŠI RUSKI DIPLOMAT, 07-letni profesor Bock, je bil 27. junija v Rimu posvečen v duhovnika. 30.000 LJUDI, večinoma delavcev, je poromalo v juniju k Mariji v Werl na VVestfalskem. Od teh je bilo s Porurja 9.000 delavcev. 34. SOCIALNI TEDEN francoskih katoličanov se je vršil konec julija v Lyonu. Ob tej priliki je poslal papež Pij XII, po kardinalu Montini-ju predsedniku prof. Karlu Flong-u posebno pismo. Časopisi skoroda brez izjeme imenovali njegovo ime in prinašali njegovo sliko z vso častjo. Kako naj bi pač tujci razumeli, kakšna civilna vojna je divjala pri nas? Saj sem še jaz to s težavo umeval. ČloVek je pač tak, da tistega, kar je bolestno, ne prizna rad in si skuša sam sebi tajiti. Saj smo vendar vsi imeli tako gorečo željo, da bi iz borbe Jugoslavija izšla zmagovalna, svobodna, edina in močna. Kdo si ne bi raje zatiskal oči, da ne bi bilo treba videti okrutega prizora? “Duhovno Življenje” je skozi vse tiste čase v vršenju dolžnosti poročalo o dejstvih tako, da ne bi nihče nikoli mogel očitati, da ni vršilo svoje naloge. Vsi dobri rojaki so skozi vse tiste čase vztrajali kot zvesti braki in sotrudniki D. Ž. Še celo tedaj, ko je prišlo usodno leto 1945 in je D. ž. objavilo strahotno poročilo o pokolju vetrinjskih žrtev v Teharjih in o Kočevskem Rogu, se slovenska zdrava javnost ni dala omajati, čeprav je po “osvoboditvi Beograda” rdeče časopisje poskusilo slovensko enotnost razdvojiti. Šele konec leta 1945 je uspelo rdeči propagandi, da je naše ljudi zbegala. “Slovenski list” je pod pritiskom “slogaštva”, ki so ga diktirali komunisti, začel sramotiti protikomunistične begunce kot “zločince in izdajalce s krvavimi rokami”. Do tistega časa so bile vse naše nabiralne akcije skupne. Domovina je razdejana. Vsi potrebni so naši bratje, tega simo se držali. D, Ž. je bilo na čelu nabiralne akcije in smo zbrali velike množine obleke za pomoč domovini. Ko je pa tedaj postalo slepcem jasno, da domovina krvavi naprej, da so ječe polne najboljših ljudi, da so med nami naenkrat postali navdušeni zagovorniki “Titoslavije”, tisti, ki so preje vedno imeli za svojo domovino samo zaničljivke, ko so nam prišli konkretni podatki o beguncih, smo sprevideli vsi, da je osvoboditev čisto nekaj drugega, kot tisto, kar smo želeli in za kar se je narod boril. Tedaj je D. ž. jasno povedalo, da je treba beguncem pomagati. Naše delo ni, da med njimi iščemo zločincev, pač pa da bratom v stiski pomagamo. Tedaj je zavrelo. Rdeči agenti so vse dotlej upali, da bodo ustrahovali vso slovensko javnost. Na zborovanjih so narodu, ki je željan jasnosti rad hitel na prireditve in zborovanja neprestano kričali o zločincih in izdajalcih. Na listo teh je prišlo tudi “Duhovno življenje” in moje ime. Tisti, ki so imeli nalogo, da slovensko javnost drže v zmedenosti, so bili tedaj občudovanja vredni v svojem navdušenem delu. Upali so, da se jim bo obneslo prav tako kot tatu, ki je, potem ko je tatvino že izvršil, skričal: “primite tatu” in tako zabrisal sled za seboj. Slovenski list je tedaj definitivno zašel v rdeče vode in je ostalo D. ž. samo z dolžnostjo, da ljudem objektivno sliko podaja. Začel se je boj za obstanek. Rdeči agenti so hodili po hišah in skušali ljudem dopovedati, da so tudi oni izdajalci, če bodo D. ž. brali Tedaj se je pokazalo, kateri so nezanesljivi. Začeli so D. ž. vračati. Toda prave slike pa tudi to ni moglo podati, ker je v mnogih primerih kak navdušen rdečkar prestregel sosedovo D, ž. in ga zavrnil. Seveda je ta deloma tiha, deloma javna borba netila mržnjo, tako da je v nekaterih ustih iz “Duhovnega Življenja” nastalo “farško...”, od “gospoda Janeza” je pa ostal le še “far” ali pri manj vihravih: “Janez”. Ta “mrzla vojna” se je nadaljevala tako, da je sem pa tja “Slovenski Glas”, ki je privzel novo ime, da bi tako dokazal svoj popolen prelom z vsem starim, prinesel napade na D. ž. Toda učinek je bil vedno manjši in je sedaj prišlo do tega, da je “Slovenski Glas” zgubil vse, kar je še resnih Slovencev, dočim D. ž. dobiva čim dalje več priznanj in zahval od ljudi, ki sedaj uvidevajo, da je res samo D. ž. ljudem pravo smer kazalo in pravo sliko o dogodkih podajalo. Do srede leta Ü947 je število naročnikov še padalo in smo tako izbrisali kakih 300. Tedaj je bila napetost na višku. Naši nasprotniki so bili prepričani, da bo prireditev D. ž. lani — polom. Napeli so vse sile, da bi preprečili sodelovanje naši mladini in da bi zadržali občinstvo. Res je bio število nekoliko manjše kot prej, toda materialni uspeh je dokazal, da je stališče D. ž. neomajno. Z dobrovoljnimi prispevki rojakov in prijateljev D. ž. smo tako prestali kritično dobo. Sedaj je pa čas, da se D. ž. razmahne in postane to, kar je potrebno slovenski skupnosti sedaj, ko je tako znatno narastla. Nasprotniki so begali naše prijatlje z očitkom, “da D. ž. blati domovino; da je to sramota; da, če že nimamo kaj dobrega povedati, naj bi slabo raje prikrili”.. . Kdo ne vidi, kaka hinavščina se skriva v teh besedah! Seveda, tat in korupcijonist ne vidi rad, da kdo njegovo hudobijo razkrinka. Ali naj ima ŠKOF DR. ROŽMAN O KOMUNIZMU V SLOVENIJI Catholic Universe Bulletin prinaša obširen razgovor svojega urednika s prevzvišenim škofom dr. Rožmanom, škof je v razgovoru razložil svoje mnenje o sedanjem položaju v Sloveniji in Jugoslaviji takole: Odkar sem prišel sem v Združene drževe, me ljudje sprašujejo, ali je spor med Titom in Moskvo resna stvar ali ie samo igra za kak tretji namen? Ali bo Tito vztrajal pri svojem stališču? Zelo težko je odgovarjati na taka in podobna vprašanja. Nisem politik, ampak katoliški škof. Pa niti politik ali diplomat ne upa danes odgovoriti kaj določnega. Treba je čakati, da bomo videli razvoj in posledice. SPOR MED TITOM IN STALINOM JE RESNIČEN Po mojem čisto osebnem mnenju gre za resen spor. Končni uspeh teh stvari bo nova čistka xr komunistični stranki, kakršne so med komunisti v navadi. Glave vseh tistih, ki so kakor koli užalili vodstvo svetovnega komunizma, morajo pasti. Obsodba, da je kdo trockist, pomeni isto, kot biti obsojen na smrt. V Jugoslaviji je velika večina ljudstva prisiljena sodelovati s Titom, med mladino pa tudi počasi vzgaja in pridobiva pristaše, je dejal škof. Vendar je zelo dvomljivo, da bi mogel Tito biti močnejši kot pa orožje Kominforme, tudi če mu priznamo še tako moč v Jugoslaviji. X’ SLOVENIJI DELA KOMUNIZEM ENAKO KOT V JUGOSLAVIJI Glede komunističnega delovanja v Jugoslaviji je škof povedal: Komunizem v moji domovini dela prav isto, kar dela vseh drugih deželah, kjer je prišel na oblast: Sistematično presnavlja družbo po komunističnih načelih, programu in metodah. \' Jugoslaviji gre to še hitreje kot pa je šlo v Rusiji potem ko je revolucija začela. Uspehi so slični onim v Rusiji. Cerkev ima še vedno takozvano svobodo bogoslužja. Služba božja se mora opravljati med stenami cerkva. Posamično sicer tudi v tem oziru delajo močne in neprijetne motnje lokalni komunistični brezbožneži. Svoboda verskega pouka je že bistveno okrnjena. Daši je še vedno dovoljeno poučevanje verouka v šolah, vsaj v nekaterih, če to izrecno zahtevajo starši ali nad 14 let stari učenci, vendar je praktično poučevanje nemogoče, ker ni duhovnikov, ki hi verouk poučevali vsaj enkrat na teden. Navadno je duhovnikom dovoljeno, da poučujejo verouk po rednem pouku. Toda, če je v župniji recimo dvajset razredov in dva duhovnika, ki smeta poučevati, pride duhovnik komaj enkrat na mesec v vsak razred. To se ne more imenovati verski šolski pouk. Moramo pa še upoštevati, da komunistične oblasti zahtevajo posebno dovoljenje za poučevanje verouka v državnih šolah. Drugih šol itak ni — ker so vse katoliške šole odpravljene. Duhovnik, ki ga komunistične oblasti iz kakršnega koli razloga ne marajo ali se jim zdi sumljiv, sploh dovoljenja ne dobi. Zunaj šole je vsako poučevanje verouka prepovedano. PREGANJANJE DUHOVNIKOV Duhovniki neprestano čutijo težko nadzorstvo komunistične tajne policije in lokalni komunisti ji lisami stalno nadzorujejo. Izvrševati morajo svoj poklic v stalnem strahu. So brez sredstev. Cerkev ne sme pobirati svojih taks ali darov. Kar ljudje darujejo iz lastnega nagiba, to je vse, kar duhovnik dobi. Ne sme pa prositi, niti sam pobirati zase ali za bogoslužje ali za cerkvene potrebe. V7 treh letih je bilo 39 duhovnikov obsojenih na 339 let zapora in prisilnega dela. Obsodbe so bile vedn oizre-čene pod pretvezo, da je duhovnik zagrešil kak politični prestopek, bodisi kot reakcionar, kot špijon za korist tuje države, posebno v korist Združenih držav Amerike aii pa kot kake druge vrste sovražnik države. To je 2000 let stara zvijača nasprotnikov cerkve in njenih preganjalcev. X'edno napravijo kak zakon, ki ga katoličani po svoji vesti ne morejo izpolnjevati in katoličane preganjajo radi tega, ne izrecno radi verskih razlogov in vzrokov, ampak zato, ker ne izpolnjujejo veljavnih zakonov. ZAKAJ JE BIL ŠKOF OBSOJEN? škof je takole pojasnil: Uri radiju sem sedel in poslušal mojo obtožbo in obsodbo. Računal sem na pravičnost Angležev in njihove vojne uprave v Celovcu, kjer sem takrat bil, da me ne bodo izročili. Nisem bil razočaran, res me niso. Odgovor na to, zakaj sem moral biti obsojen, je pa dala prav lepo obramba v procesu, ki je povedala resnico hote ali nehote. Hranitelja so mi postavili komunistični uradniki sami. Ta branitelj je takole govoril: “škof je moral odločiti, ali gre s pa- pežem in dela po njegovih navodilih ali pa se odloči za ljudstvo, škof Rožman je bil fanatičen pristaš papeža in zato se je odločil proti ljudstvu’’. — To so bile besede branitelja. Treba je še dodati, je dejal dr. Rožman, da je res škof bil ves s papežem in Cerkvijo in se ni niti trenutek obotavljal v tem oziru, škof je sprejel kot resnico, kar je papež Pij XI. rekel in zapisal o komunizmu leta 1937 v svoji encikliki Divini Redemptoris. škof je predobro poznal taktiko komunizma med njegovimi verniki, škof je vedel za končne namene komunistične revolucije. Prav zato je bil popolnoma prepričan, da je brezbožni komunizem največja nevarnost izmed vseh, kar jih je gdaj grozilo malemu slovenskemu narodu v njegovi zgodovini. Zato je škof iz ljubezni za svoj globoko pobožen katoliški narod, ki tako vdano in vneto časti Mater Božjo, začel učiti, opominjati in svariti svoje vernike pred nevarnostmi komunizma in njegovega brezboštva, zato je trgal komunistično masko narodnostne ljubezni, pod katero so tedaj komunisti v Sloveniji skušali prikrivati svoje brezbožne in '-eri sovražne namene. S tem si je ljubljanski škof nakopal veliko sovraštvo komunistov, ki so sklenili, da ga umore. Ker ga pa niso dobili v svoje roke, so ga obsodil iv' ječo v odsotnosti. Vr zadnjem času, je nadaljeval škof, sem imel zadoščenje, ko so komunistični voditelji v Jugoslaviji javno in slovesno izjavili, da so tajno pripravljali takozvano ljudsko fronto že od leta 1934, da torej prav ta ljudska fronta ni nastala kot spontano gibanje za osvobojenje, ampak je bila od vsega začetka smiselno pripravljeno orodje komunistične stranke z namenom, da spravi ljudska osvobodilna fronta komunistično stranko na oblast. Prav to pa sem trdil in ugotovil v prvih začetkih in prav zato so me napadli. Sedaj trdijo isto komunisti sami, ko se skušajo braniti pred obtožbami Kominforma. škof je dodatno pojasnil, da še ne more povedati, kako je prišlo do tega, da je šel v inozemstvo, ker bi izpostavljal nekatere ljudi nevarnosti preganjanja. Ko je urednik škofa vprašal, kaj misli o bodočnosti svojega naroda, je škof odgovoril: Sam Bog edini to ve. Poslednja maša č. g. Kastelica pod Akonkagtn La iiltima misa del P. Jose Kastelic. svet ves naš narod za divjake in nasilnike, če so taki tisti, ki so se pritepli do oblasti in domovino predstavljajo. Domovina je narod, ne pa tisti, ki ji kri pijejo in v imenu komunizma narod zatirajo. Res je, da bi se D. ž. praviloma držalo samo verske in kulturne smeri. Dokler so bile razmere normalne, je tako tudi bilo. Toda zadnja leta, ko so hoteli temni elementi speljati v zmoto ves narod, je nujno nastopila dolžnost, da D. ž. prepreči hudobiji pohod. Res se je marsikdo tedaj jezil, seveda pod vplivom rdeče lažne gonje, toda danes dobivamo dan za dnem zahvale in celo to je nekdo sporočil: “Povejte gospodu Janezu, da sem bil večkrat nanj hud, kaj take reči piše v D. ž. Danes priznam, da je imel prav in le škoda, da ni še več zapisal, ker bi me nemara le prepričal, kaj je komunizem in bi tako ne padel v to prekleto past, da sem se vrnil domov.. . ” Sedaj je to za nami. D. ž. je svojo “politično” nalogo dovršilo. Sedaj že mhko prepusti vse tisto "Svobodni Sloveniji” in se pomakne nazaj na svoje pravo mesto, katero ima verska, vzgojna in kulturna revija. Vsi stari prijatelji in vsi novodošii Slovenci pa sprejmite D. ž, kot svojega prijatelja. Od Vas je odvisno, če bo dovolj močno, da bo moglo vsestransko spolniti svojo vzvišeno nalogo za dušni in telesni blagor Slovencev, ’’ ■ k.»' -1 v '.'"iC7iy,V*vV , 1200 ano s catoficos Los aiios 1944-11)50 significan jiaia los eslovenos un ju-bileo poco coiniin. Hallandose el pueblo en una situaciön ili-ffcil y empeiiado en una guerra frla, defendlendo su caräx-ter de un pueblo catölico, contra el coinunlsino ateo, no pue-de nl siquiera ponev de manit'iesto el inemorable hecho del duodeclmo centenario. desde 8 se considera, como la fecha en que la ins-talacion de los eslovenos en esas regiones tue definitiva y completa. En el transcurso de los sigios bajo la presiön de los ve-cinos germanos, romanos y hüngaros, el territorio esloveno se fue reduciendo basta lo que queda hoy apenas la mitad de lo primitivo: son 25.000 kilömetros cuadrados con 3 mi-llones de eslovenos de los cuales la cuarta parte estä en el exterior. LOS PRIMEROS MISIONEROS DE LOS ESLOVENOS La tierra eslovena conocio el cristianismo ya en el segundo siglo de nuestra era. Emona, Celea, Petovio y Virunum eran sedes de obispos y tienen sus märtires y eseritores en los anales cristianos. Los hunos arrasaron con todas esas poblaciones, de modo que los eslovenos al entrar en el pais, no hallaron mäs que ruinas de las basilicas. Como la poblaciön anterior emigrö o se alejo a las regiones retiradas entre las montanas, pasaron va-rios decenios antes de que el cristianismo lograra pre-sentarse en forma organizada. Algunos eremitas empe-zaron el apostolado pero en forma esporädica y sin re-laciön con la autoridad eclesiästica. El primer misionero registrado y autorizado formalmente con la tarea de cristianizar a los eslovenos era San Amando (a. 630), obispo de Utrecht en Holanda. Por desccnocer el idioma no obtuvo exito y abandonö la misiön. Era un momento de gran tirantez entre los eslovenos y germanos, ya que poco antes se formo el “Estado de Samo”, producto de la uniön de los eslovenos y checos forjada durante la ruda lucha contra los francos. Las pasiones politicas eran tan su-bidas que el cristianismo, importado del pais germano, no pudo hallar aceptaciön. Recien eien aiios mäs tarde, luego de duras luchas contra los avaros, que solo con ayuda de los ya cristia-nizados bävaros fueron vencidos, luego de establecidos los contactos culturales con los bävaros y francos y en vista de la necesidad de orientarse hacia el Occidente, los misioneros encontraron abierta la puerta al pais esloveno. La creaciön de la sede obispal en Salzburgo y su independizaeiön de Moguncia (Mainz) aportö notable-mente a la descentralizaciön de la influencia politica germana. Salzburgo tuvo unos obispos de gran com-prensiön del espiritu cristiano y de santidad personal, entre ellos Virgilio, oriundo de Irlanda. En tales condi-ciones hallaron los misioneros condiciones favorables. El cristianismo ganaba čada vez mäs simpatias y tan fue asi que en el ano 743, cuando el “voivoda” (rey) Borut, cumpliendo lo convenido con los bävaros que salvaron a los eslovenos del peligro avaro, al man-dar a Bavaria a su hijo Gorazd y sobrino Hotimir como rehenes, pidiö que se les itistruyese en el cristianismo. Cinco aiios pasaron luego ambos en el convento bene-dictino en la isla del lago Hiemsee. Fueron bautizados en el ano 744 profundizando luego sus conocimientos re-ligiosos hasta tal punto que quedaron ambos profunda-mente compenetrados de la ensenanza evangelica. EL PRIMER “VOIVODA” CRISTIANO Cuando en el ano 750 muriö el voivoda Borut, re-gresaron ambos principes ocupando el trono. Junto con ellos llegö tambien el moje Mayoran, el maestro de ambos, al cual eligiö Gorazd por su principal consejero. Bajo el mando de Gorazd, cristiano fervoso, ayuda-do por Hotimir, su amigo inseparable, no menos pene-trado por el fuego divino, y guiados por el prudente maestro Mayoran, prosperö räpidamente el evangelio entre los eslovenos carantanos, que era la mäs importante formaeiön politica eslovena en aquella epoca, abarcando la regiön del curso superior de Drava. Gorazd muriö a los tres aiios. Le siguiö en el trono su primo Hotimir que favorecia mäs todavia el cristianismo. En el ultimo ano de su vida, en 760 viö realizado ya su gran deseo: los eslovenos ya saludaron a su primer obispo que era Modesto (oriundo de Irlanda), man-dado por el obispo Virgilio de Salzburgo, con vari-os mi-sioneros, educados en el convento de San Pedro en Salzburgo, para tal fin. Entonces empezö la labor sistemätica. En los centros antiguos, junto a las carreteras romanas en las ruinas de las ciudades arrasadas sobre los restos de las iglesias destruidas empezaron a levantar santuarios, entre los cuales el primero en Virunum, donde ya en 760 fue consagrada la primera iglesia, pero no se habia creado todavia una diöcesis independiente. El primer misionero y obispo esloveno es pues el irlandes Modesto que eoloeö las bases para la compene-traeiön cristiana del pueblo esloveno. LA REACCION PAGANA Pero sucediö como siempre en la vida de los indi-viduos y de los pueblos. El evangelio exige renunciar a si mismo y a muchas cosas que la carne apetece des-ordenadamente. El clemonio, cuyo invento es el paga-nismo antiguo, la brujeria de la edad media, el espiri-tismo, comunismo y demäs herejias de la edad moderna, hace todos los esfuerzos posibles para sustraer a las personas y a los pueblos enteros a la iuz del evangelio para mantenerlos sumidos en las tinieblas. Con la mišma astucia que usö para engaiiar a os primeros padres en el Paraiso trabaja a traves de los sigios, para frustrar asi la obra de la redeneiön. La prosperidad que gozö el evangelio bajo la sabia direcciön del voivoda Hotimir y del obispo Modesto ex-asperö a los representantes del paganismo. Con el pre-texto de ser ‘‘defensores de la libertad e independen-cia” preocupados no del bien del pueblo sino de sus intereses personales mezquinos, provocaron varias in-surrecciones, cuyo resultado fue inütil derrame de sangre fraternal. El pueblo, amante de su libertad politica, se dejö arrastrar a la contienda general recien despues de frustradas dos primeras tentativas parcia-les. No tenemos datos detallados de esos acontecimien-tos cruentos. Lo que sabemos es, que el primer levanta-miento se produjo en 765, despues de la muerte del obispo Modesto. Pero Hotimir logro sobreponerse esta y la segunda vez tambien. Las simpatias que tema ese voivoda en su pueblo desarmaron a los enemigos de la cruz. Su justicia y generosidad demostraban al pueblo de que la cruz de Jesucristo y su doctrina aseguran la felicidad. En 769 murio Hotimir. Los paganos aprovecharon su desaparicion logrando triunfar y arrasar con todos los centros florecientes cristianos. Los misioneros tuvie-ron que abandonar el pais. Toda la obra de Modesto pa-reciö condenada a la desaparicion. Pero Dios no lo permitiö. Las ensenanzas y el ejem-plo de Mayoran y de Modesto impresionaron tanto que el pueblo ya no quiso renunciar al cristianismo. La propaganda enemiga no tuvo razones convincentes, pues lo cierto es que el contacto con los bävaros, que ejercian cierta supremacia sobre la Carantania, demostro que no se trataba de esclavizar a los eslovenos sino de benefi-ciarlos en su lucha contra los avaros, para conservar su libertad. Fronto hubo una reaccion a favor del cristianismo. El partido cristiano, ayudado por el caudillo bavaro Ta-silo triunfo en 772 para quedar luego, baio el voivoda Valtunk, los eslovenos, definitivamente integrados en la Iglesia Catolica y en la familia de los pueblos civili-zados europeos.. Los enemigos de la Iglesia abusan grandemente de algunos hechos veridieos o supuestos, relacionados con la Implantation del cristianismo en algunos paises europeos, donde dicen se imponia la cruz a fuerza de la espada. A nadie debe eso confundir. Sucedio entonces lo mismo que sucede ahora v siempre siguirä pasando: cuando los poderosos y avantureros suponen que con ponerse en sus emblemas la cruz pueden sacar algün provecho, lo hacen con todo descaro, segun su gana. Pero cometen gran in justicia aquellos que luego confun-den los terminos, calnmniando a la religion que ha sido abusada, en lugar de acusar al verdadero culpable que trato de valerse de la religion como instrumento para sus fines imperialistas. Felizmente no hay ni siquiera punto de apoyo para semejantes suposiciones en la Implantation del cristianismo entre los eslovenos. Al recibir el evangelio, los eslovenos conservaron su independencia, encuadrados si en la grandiosa formacion del Imperio Cristiano de P2-pino y luego de Carlomagno, pero eligiendo libremente a sus voivodas y conservando sus derechos democräticos y leyes antiguas en cuanto no discrepaban con la moral del evangelio. Tan es asi que precisamente el hecho de haberse encuadrado libremente entre los publos cristianos, asguro la existencia del pueblo esloveno y le pre-servo de la desaparicion, a la cual han sido condenados algunos pueblos eslavos en el norte europeo (Prusia) que se resistieron al evangelio y que, en lugar de abrir las puertas a los misioneros cristianos, fueron invadidos con espada y fuego y luego sumergidos en el mar ger-mano. EL CRISTNISMO TRIUNFA. Tranquilizado el pais, el voivoda Valtunk dirigio otra vez el pedido al obispo de Salzburgo, para que le mandase los misioneros. El obispo Virgilio, el tambien oriundo de Irlanda, respondiö al pedido con un programa perfecto. Comprendiö que no bastaba con mandar algunos misioneros sino que habia que proveer a los eslovenos con el clero nacional. En acuerdo con los pa-triarcas de Aquilea, ubicada al sur de las tierras eslove-nas, se ideo un plan de alto alcance. Mientras el obispo Virgilio fundo dos conventos benedictinos en lo limites norteiios eslovenos uno en Innichen (769) otro en Kremsmünster (777), se establecio el tercero tambien sobre la costa adriatica en štivan (cerca de Devino, al oeste de Tergeste, hov la disputada ciudad maritima de Trst). Esos tres conventos teman la rnision de formar el clero para los paises eslovenos. Como en Salzburgo, Virgilio, asi era un amigo sincero de los esloveno el pa-triarca de Aquilea Paulino II, contemporäneo de Arno, sucesor del obispo Virgilio y el tambien gran amigo de los eslovenos. Los dos recorrieron los pases eslovenos predicando eilos mismos en el idioma esloveno y para evitar choques celebraron en 796 una entrevista en la cual determinaron de comün acuerdo el metodo del apostolado y los limites. Se fijo el rio Drava como linea divisoria entre ambas sedes episcopales, determinacion que Carlomagno convirtio en ley en 811. Tambien se establecio la norma, de introducir el cristianismo con la palabra y no con la espada, tesis que querian imponer algunos representantes germanos, pero que en realidad era en oposiciön con las normas puestas por Carlomagno. San Paulino II, patriarca de Aquilea, que lleva el titulo de “Apostol de los eslovenos” (787-802) supo hacer prevalecer el criterio de la caridad y de la con-quista pacifica de los eslovenos para el evangelio. Ambos obispos, tanto San Paulino cuanto Arno movilizaron, en acuerdo con Valtunk la organizaciön religiosa del pais y a fines del siglo VIII ya se registran centros de algunas futuras parroquias tanto en la parte al Norte del rio Drava correspondiente a la Jurisdiction de Salzburgo, cuanto al sur de ese rio, donde actuaban los misioneros de Aquilea, El desarrollo de la situaciön poütica era adversa para la independencia eslovena. G-racias a la protection que brindaban a los eslovenos los obispos de Salzburgo y los patriarcas de Aquilea se respetaban los derechos antiguos y las costumbres democräticas eslovenas. Los voivodas carantanos ya pronto dejaron de ser de sangre eslovena, pero el antiguo rito de la entronizaciön en un trono de hoscas piedras, sacadas de las ruinas de un El obispo de Salzburgo bautiza a los prmcipes eslovenos Gorazd y Hotimir (a. 744). templo pagano en Virunum, realizada en el idioma eslo-veno en tre grandes feste j os populäres tradicionales se conservo durante muchos siglos entronizändose asi a los emperadores germanos por voivodas eslovenos. LOS SANTOS CIRILO Y METODIO (867) Con todo, la diferencia entre las präcticas usadas en las regiones que respondian a Salzburgo y aquellas de Aquilea, eran notables. Mientras en Aquilea jamäs notamos esfuerzos para romanizar a los eslovenos con-servändose los limites eslovenos a traves de los siglos en la mišma linea, Uegando hasta la propia ciudad de Aquilea y el rio Tagliamento, registramos por parte de Salzburgo continuos esfuerzos de infiltracion de los germanos a las regiones eslovenas. Junto con los mi-sioneros venian frecuentemente los colonos germanos instaländose en los amplios valles alpestres donde la poblaciön eslovena era escasa. Lo malo de esa coloni-zacion fue que a pocos anos esos colonos buscaban co-mo hacerse amos de la comarca y trataban de despla-zar la aristocracia eslovena. En aquella epoca se afirmö muy notablemente co-mo reinado esloveno independiente el de Panonia en Blatograd. El centro de la cultura eslovena se trasladö allä, bajo la protection de Pribina y Kocelj, los dos principes famosos eslovenos que comprendieron las ne-cesidades del momento. Para poner freno a la invasion germana y para asegurar a la religiön la libertad ver-dadera se puso Kocelj en contacto con los santos Cirilo y Metodio que, al emprender su primer viaje a Roma desde Moravia, se detuvieron unos meses en Blatograd. Luego de familiarizarse con la Situation y en vista de la gran semejanza del idioma esloveno con el eslavo que figuraba en los libros de ellos, decidieron los santos hermanos intervenir tambien en favor de los eslovenos. Durante los meses que pasaron en E slo venia, eli-gieron 50 jövenes dändoles la instrucciön en sus letras eslavas y en el evangelio. Luego les llevaron a Roma para hacerles ordenar sacerdotes y para obtener la au-torizaciön de la Santa Sede para introducir en Eslove-nia el idioma eslavo como lengua litürgica, ya que la gente no entendia el latino y no queria el aleman. Larga es la historia de las luchas que tuvo que en-frentar San Metodio para difundir la litürgia eslava, pero gracias a la intervenciön de los apöstoles eslavos la corriente germanizadora quedö detenida y tan es asi que justo a este choque de los mundos eslavo y germ-a-no en el suelo esloveno debemos los eslovenos no solo el profundo arraigo del cristianismo en toda la ešten-sičn del pais, sino tambien los inicios de la cultura eslovena. LOS MONUMENTOS DE FREISING Al volver San Metodio de Roma, tema el titulo de arzobispo de Sirmio con la jurisdiccion sobre la Panonia y con el derecho de implantar la litürgia en el idioma esloveno valiendose de letras eslavas. Ese mismo hecho obligo a los obispos de Salzburgo y Freising, que adquirieron grandes posesiones en el suelo esloveno de tomar la particularidad eslovena mas en cuenta y gracias a esa circunstancia obligaron a los sacerdotes en-cargados de la rnision en Carantania y Carniola a apren-der el esloveno. Con tal fin se compusieron en esloveno las oraciones principales y algunos sermones, pero es-critos en letras latinas. Dios quiso que se conservaron tres päginas en pergamino, que contienen la formula de la confesiön, algunas oraciones y un sermön, forman-do parte de un voluminoso Codex llamado “Monumen-tos de Freysing” conservados hoy en el mueso de Munich en Alemania hasta el ano 1803 propiedad de la ca-tedral de Freising. Se supone que ese mismo texto lo tema el obispo Abram, cuando realizaba la gira por el pais esloveno. Hay ciertos puntos en discrepancia acerca de esos famosos trozos de pergamino, pero lo cierto es que te-nemos en ellos los eslovenos los documentos mas anti-guos de nuestro idioma y de la religiön catolica. Si bien ha sido la corriente germana que trataba a reducir čada vez mäs las tierras eslovenas, han sido los obispos de Salzburgo los que hicieron escribir en nuestro idioma el primer escrito que se conservo como documento mas antiguo del esloveno y tabien de cualquier otro idioma eslavo. La pacifica penetraciön cristiana que venia de Al-quilea, la popularidad que adquiriö räpidamente aquella que procedia de Blatograd con la litürgia eslava y la tempestuosa procedente de Salzburgo, completaron la jonversiön eslovena en el siglo nono, del cual ya datan las parroquias mäs antiguas eslovenas. Los voivodas Borut, Gorazd, Hotimir y Valtunk, el sacerdote Mayoran, los obispos Modesto, Virgilio y Arno, el Patriarca San Paulino II, Kocelj y los Santos Cirilo y Metodio son los prohombres del cristianismo entre los eslovenos. En el siglo XI se establecieron en Eslovenia mu-chas ördenes religiosas y en ese siglo se fundö tambien la primera diöcesis eslovena con sede en Carantania. Su fundadora era Ema, la primera flor de santidad cano-nizada entre los eslovenos, pero debemos mencionar tambien a los anteriores que canonizö el pueblo: el primer obispo Modesto y dos principes: Domician e Ingo A traves de los siglos el pueblo esloveno quedö fir-memente fiel a la Iglesia CatöHca afirmando su fe en a lucha tresecular contra los turcos y durante dos siglos contra los protestantes. Tanto la avalancha turca como el protestantismo se rompieron en el dique de la fe eslovena. Tambien el racionalismo del siglo pasado no logrö socavar su constancia religiosa. Por eso tene-mos plena confianza de que bajo el amparo de Nuestra Senora, a la cual estän dedicados los santuarios y las ermitas en las loxnas eslovenas y las iglesias en sus pueblos, en cuyo honor se reza todas las noches el ro-sario en los hogares eslovenos, triunfarä la verdad evan-gelica y la fidelidad a la Iglesia Catölica tambien en la lucha contra el comunismo. ČASA "ECr tl‘* OLAZABAL 2336 pol kvadre od vogla Cabilda 2300) Trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in nakitom. Slovensko podjetje z lepo in okusno izbiro. — Popravila ur in zlatnine vestna in točna. Našim rojakom, slovenskim kupcem dajemo poseben popust. Obiščite nas, da se prepričate! Odprto vsak dan od 9. do 12.30 in od 15 do 20. MOLITVENIKI Na razpolago so Kristus Kraljuj ($ 5.—) in Večna Molitev ($ 10.—) nova izdaja. SLOVENIJA V SLIKAH Album 250 izbranih slik iz vseh strani slovenske zemlje na razpolago. — Cena 15.— $. AKADEMIJA KRISTUSA KRALJA, ki je bila v domovini upeljana kot redna vsakoletna svečanost prvega reda, se bo tudi letos vršila. Opozarjamo na to rojake, da se pozanimate, kje in kdaj, ker doslej še ni bilo mogoče najti primerne dvorane. Radi tega bomo opustili ta dan običajno romanje v Novo Pompejo in bomo poromali tja pozneje. KOŽENVENSKO SLOVESNOST pa bomo praznovali na Avellanedi 24. okt. dopoldne in popoldne s slovesnimi večernicami. Povabljeni ste rojaki, da pogledate tisto popoldne na Avellanedo, Manuel Estevez «30 ob 16. uri. 9io smo Slovenci postali kristjani NAJ ČUDOVITEJŠA IN DO DANAŠNJE TUDI NAVZVEN NAJBOLJ RAZGIBANA DOBA ZGODOVINE JE DOBA NASTANKA IN UTRDITVE KRŠČANSTVA. Njegov božji učitelj mora na križ, njegovi neuki učenci v muke, vedno bolj številni verniki v katakombe — a prodiranja sv. Duha nihče ne ustavi. Poganski Rim se zruši, da postane papežev sedež, da izžareva Jezusovega duha, notranji mir in omiko na vsa ljudstva, ki se mu približajo. In glej, kot na kako skrivno povelje se mu bližajo plemena iz Azije, z razpuščenih vzhodnoevropskih planjav in gozdov: selitev narodov, neustavljiv tok na jug in zapad. Gnetö se, uničujejo, mešajo, ustanavljajo nove državne tvorbe — in iz surovih, bednih barbarov postajajo močni in srečni otroci katoliške Cerkve: Franki že v 5. stoletju, nato Irci, Angleži, Španci, prebivalci Italije, Nemci in končno še Slovani. Pričenj ase ZLATA DOBA SREDNJEGA VEKA, veka harmoničnih in silnih osebnosti, najvišje kulture in reda. Za vse to pa je bilo posebno v začetku treba velikanskih naporov, žrtev, bojev. Prav v teh stoletjih so se naši predniki poslovili od gozdnatih in močvirnih predelov na vzhodu in severu od Karpatov in prodirati ob obeh straneh te gorske verige, potem pa po večnih dolinah na zahod daleč v Alpe. Prinesli so v sebi in s seboj DEDIŠČINO PRASLOVANSKEGA RODU, iz katerega so izšli. Bili so mnogcbožci in poznali razmeroma malo civilizacijskih dobrot, še v 9. stoletju to priznava moravski vladar Rastislav, ko piše cesarju Mihaelu: “Mi Sloveni smo preprosti ljudje.” Katere poteze v značaju naj bi bile zanje značilne kot za vse prvotne Slovane, se da po zgod. poročilih in po poznejšem razvoju dosti gotovo domnevati. Sem gre n. pr. zaljubljenost v demokratično ali celo anarhično nevezanost posameznika; teženje po družbeni enakosti; nagnjenost k razglabljanju in dvomljivosti; hitro, pa tudi nestanovitno navdušenje; popustljivost volje; potrpežljivost. Ti in taki ljudje so prišli prav pred vrata Italije, zaprli pot srednji Evropi do Sredozemlja in stopili na prehod med vzhod in zapad. Kako da se na tem mestu, med najmogočnejšimi narodi, maloštevilni in dolgo le v plemenskih organizacijah preživeli tisočletja in več — medtem ko so mnogo močnejši rodovi polabskih in pomorskih Slovanov izginili — to štejemo po pravici med IZREDNE POJAVE V ZGODOVINI. Med vzroki tega pojava je gotovo prvi in najvažnejši KRŠČANSTVO. Slovencem je zasijala luč z zahoda in Previdnost sama je pripravila pogoje, da so jo prejeli. Krščanstvo je vladalo po naših krajih že ob koncu rimske dobe. štiri škofije so vzdrževale in krepile njegovo blagonosno delovanje: emonska, celejska, poetovijska in oglejska. Poganski Slovenci in Obri so prve tri zatrli, škofje so se zatekli v Istro in nastali sta tam dve novi škofiji, v Aemoniji (Novem gradu) ter Pedeni (Pičnu), da sta se nekaj časa vsaj skromno nadaljevali prizadevanje stare emonske in poeto-vijske. Koliko uspehov je imelo to dele, predvsem pa, kolikšen je bil vpliv Ogleja v prvih dveh s‘oietjih po naselitvi, je težko reči, skoro gotovo je šlo le za posameznike, ki so na skrivaj prejeli evangelij. Prav tako je bilo v začetku z misijonskim trudom salzburških duhovnikov. Politična nasprot-stva z zapadnimi sosedi, ki so prej sprejeli krščanstvo, so silno zavirala njegovo pronicanje med Slovence. Kako jc slednjič h koncu prve polovice 8. stoletja strah pred Obri premagal odpor do Bavarcev, o tem nam sporoča tistodobni spis “Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev”. Slovenski knez BORUT je rešil svoje ljudi pred bližajočo se vojsko Obrov-psoglavcev s tem, da si je pri katoliškem bavarskem vladarju isprosil pomoč. Ta skupni boj in skupna zmaga sta prinesla Slovencem vsaj posredno tole: 1. REŠITEV PRED OBRI: 2. POKRISTJANJENJE; 3. zapadno KRŠČANSKO-R1MSKO KULTURO in počasno spre let je rimsko-nemškega družbenega reda; 4. z naštetimi dejstvi pa POGOJE ZA NADALJNI OBSTANEK; 5. POLITIČNO ODVISNOST OD NEMCEV. Naši predniki so stali tedaj na razpotju, bila jim je odločilna ura. Po božji dobroti so se prav odločili, zase in za nas. Bilo je to v tistem STO-padla zapadna gotsga država v Italiji, 60 let nato logobardska; mohame-padla zapadna gotska država v Italiji, 60 let nato longobardska; mohame-danci si pokore vso severno Afriko in vdero na Pirinejski polotok, Kalifat doseže strahotno razprostranjenost in moč, ki grozi vsej krščanski Evropi do silovite bitke med Toursom in Poitiersem (q32.), ko so Franki na zahodu storili podobno, kot so pozneje stoletja izvrševali slovanski kristjani kot zid pred fanatičnimi krivoverci z vzhoda. Med Nemci nadaljuje delo irskih in frankovskih misijonarjev sv. Bonifacij, “apostol Nemcev”, ki ga 754. leta ubijejo še poganski Frizi. Končno se iz vrenj in bojev dvigne mogočna frankovska država, iztreblja zapadne Slovane in raztegne pod Karlom Ve- BRIŽINSKI SPOMENIKI Ol) 1200-letnici pokristjanjenja Slovencev se spominjamo s ponosom tega najstarejšega spomenika slovenske pisane besede. Sicer je vsakemu Slovencu znano ime brižinskih spomenikov, a ker so prav zadnja leta te spomenike bolj temeljito preiskali, zato je prav, da opozorimo našo javnost na novejše ugotovitve. Najprej je naš veliki ponos to, da imamo od vseli slovanskih narodov ravno Slovenci najbolj star originalen spomin naše zapisane besede. Pa tudi drugi ii narodov je prav malo, kateri bi mogli prinesti dokument, spisan v 10. stoletju. ISrižinski spomeniki se imenuje pergamentna knjiga, ki ima 1 <>!) strani in se brani v narodnem muzeju v Munche-nu na Bavarskem. Tri strani tiste knjige, to je 78, 158 in 160 so pisane z latinskimi črkami v slovenski besedi, ki se sicer loči od sedanje klasične slovenščine in se približuje staroslovenskemu jeziku, toda po vsestranskih preiskavah je razvidno, da je to slovenski ljudski jezik, kot se je tisti čas govoril na Koroškem. Rokopis je vzbudil pozornost učenjakov leta 180:5, ko je bil prenešen iz »eisinga v muzej. Dotlej je bil last brižinske stolnice. Ta škofija je imela namreč v srednjem veku velika posestva na slovenskih tleh in je k njej spadal velik del Gorenjske s Škofjo Loko in široko okolico. Ti škofje so imeli zato mnoge zveze s Slovenijo in je zgodovina škofije zelo povezana s slovensko zgodovino. Prav zasluga brižinskih škofov je torej tudi, da imamo tako slaven spomenik naše besede in vere naših davnih prednikov. Res so samo trije listi slovenski, ostalo je pisano v latinščini. Toda prav ti so ogromnega pomena, ker služijo tudi kot oporišče za študij Slovencem v 10. stoletju. Sveta brata sta za Slovane zamislila posebne slovke in sta knjige prinesla tudi v Slovenijo že leta 867. Tedaj se je že začela borba med Vzhodom in Za-padom za našo zemljo. Prav to je nemške škofe prisililo proti cirilmetodijski El trono ducal, one se usaba para la entro-nizaeion del d uque (voivoda) de Varan-tania desde el s iglo VII liasta 1414. 'Vojvodski stol na Gosposvetskem polju. likim svoje območje tudi preko naše domovine. Glavni nasprotnik te velesile, kmalu preosnovane v obnovljeno zapadnorimsko cesarstvo, je Bizanc, kjer se že pripravlja razkol z dolgotrajnimi boji za češčenje podob, istočasno pa mora od azijske strani odbijati valove mohamedanskega morja. V tem velikem času uživata v tihoti Borutov sin in nečak — prva med člani slovanskih vladajočih rodbin — krščansko vzgojo in prejmeta sv. krst (ok. i. 744.). Za njune vlade (GORAZD 750—753, HOTIMIR 753—769) jima je sledil vsaj velik del karantanskih Slovencev. Na papeškem prestolu je tedaj sedel Caharija, nasledniki sv. Mohorja in Fortunata, ki sta že v 1. stoletju pc Kristusu sejala božjo besedo po istih krajih, pa sta bila oglejski patrijarh in salzburški nadškof ter njuni duhovniki. Neprecenljivega pomena je bilo, da je salzburško nadškofijo takrat vodil blagi, neutrudni svetnik Virgilij, Irec po rodu (•}• 784). Na Hotimirovo prošnjo je poslal med Slovence kot svojega namestnika rojake sv. Modesta ('j1 763). Ta je obnovil Cerkveno organizacijo po naši zemlji. Vodil jo je s središča slovenske države in tam postavil prvo slovensko cerkev, posvečeno Gospe Sveti (760), ki je kmalu dala prostor njegovemu grobu. Med prvimi slovenskimi dušnimi pastirji je zgodovina ohranila v časti ime Hotimirovega svetovalca, meniha Majorana. Krščanstvo se je sicer hitro širilo, a vzbudilo tudi odpor in upore ver-sko-političnega značaja. Najhujši je bil tretji po smrti Hotimirovi. Uporniki so pregnali vse duhovnike iz dežele. Po zmagi novega slovenskega vladarja Valtunka, ki so mu morali Bavarci pomagati, pa se je krščanstvo popolnoma utrdile v dušah in v organizaciji. To je izpeljal drugi Modestov naslednik Hajmon. Nadškof Virgilij sam je obiskal severni in vzhodni rob slovestva. Na njegov nasvet je bavarski vojvoda Tasilo postavil za samostanom v Innichenu (S. Vandido) ob izviru Drave (769) še Kremškega (Kremomiinster, 777). Oba samostana sta veliko storila za širjenje krščanstva in omike med karantanske Slovence. Za panonske Slovence se je posebno zavzel Virgilijev naslednik Arno. Sam je hodil med njimi, potem pa izročil skrb zanje svojemu namestniku Teodoriku. Tudi frizinški škofje so v 8. in 9. stol. dobili med Slovenci posestva, ki so jim bila oporišča za apostolsko delovanje. Iz narave učenja, posebej še učenja verskih resnic; iz dejstva, da so se tujerodnim duhovnikom.' — Ircem, Bavarcem, Furlanom — kmalu pridružili tudi domači; iz odločb Cerkvene in državne oblasti*; iz tistodobnih nemških pisanih spomenikov z gotovost j osklepamo, da so se vsaj GLAVNE MOLITVE ŽE KOJ V PRVIH DESETLETJIH KRŠČANSTVA GLASILE V SLOVENŠČINI. Zelo verjetno je, da so si jih posamezniki tudi zapisali, pa čas ni pustil nobenega takega zapiska do nas —! razen brižinskih spomenikov, ki so prepis Bog ve koliko prej napisane javne spovedi in pridige. To je kratek pregled tega, kar se je pred 1200 leti začelo in potem nadaljevalo med Slovenci. Tudi nas je takrat božja milost pozvala, da v svojem jeziku dajemo čast Stvarniku. Rod za rodom je zvesto in hvaležno vršil svojo nalogo. Zavest, da je vera najdražje, kar imamo in moramo imeti, jim je vlivala sposobnost za premago največjih težav, ki jih je polna naša zgodovina. Luč, ki nam je zasijala z zahoda, ki so ji prilili olja svoje gorečnosti sv. brata in njuni učenci v 9. stoletju, nato pa toliki naši cerkveni knezi, duhovniki, menihi, laiki vseh stanov — ta luč nas je varno vodila mimo brezen in močvirij, dokler se ni zdelo, da je Satan s pretkano in davno pripravljeno fronto materializma zastri naše oči. A prav komunizem je dosegel le to, da je luč v mnogih še svetle j e zagorela; prav v zunanji temi sedanjosti se je pričel PREROD NAŠEGA NARODA, ki vodi v dan božje Resnice in bratovske ljubezni. * Karel Veliki je že I. 78». odredil, da naj duhovniki po vsej frankovski državi pridigajo o apostolski veri in očenašu, naj uče ljudi čast bodi in jih svare pred smrtnimi grehi; 1. 802. je cesar zahteval od vseh podložnikov, da naj znajo očenaš in vero v latinščini, 11 let pozneje je Cerkveni zbor to hotel v domačem • zamisli postaviti nekaj stvarnega. Zato so poskrbeli za slovenska besedila molitev in verskega pouka. Napisali pa so jih z latinico. S tem so bili opremljeni misijonarji in duhovniki, ki so imeli na skrbi dušno pastirstvo Slovencev, ki so padli pod salzburško nadškofijo in bri-žinske ter briksenske škofe. Ni dvoma, da je bilo tedaj napisanih obilica podobnih pergamentov, toda samo brižinski so prišli v take roke, da so se ohranili do naših dni. Domnevajo znanstveniki, da je tiste pergamente rabil škof Abram, ki je pogosto zahajal med Slovence na apostolska pota. Sodijo, da so bili spisani med »44 in »81 letom. Njihova vsebina je dvojni obrazec očitne spovedi in pridige, vse prilagodeno za Slovence po sličnih nemških obrazcih, kateri se sicer niso ohranili v tako starih pergamentih, a jih je več iz poznejšega stoletja. Tudi je po mnenju strokovnjakov očitno, da ti pergamenti niso original, temveč prepis starejšega pergamenta, kar je logično, kajti ni dvoma, da segajo taki misijonski pripomočki prav v dobo Svetih Bratov, ki sta misijonarila Slovence sto let preje, kot so bili navedeni brižinski spomeniki napisani. Celotna zbirka, v kateri se trije slovenski pergamenti nahajajo, ni bila spisana istočasno, temveč jo je nek zbiratelj starin zložil iz raznih listov, ki jih je smatral za vredne, da jih shrani. Ohranjeni pergamenti cirilmetodij-ske literature so šele iz 13. stoletja. Bogdan Budnik: OTROK IN JAZ V poplavi sonca, v družbi trav, cvetlic veselo piješ blesk in čar sveta, v ušesa pljuska ti cingljanje ptic, vonjave vstajajo ti do nosnic in nad teboj razpet je plašč neba — ves čist kot misel tvojega srca; nebesa sijejo ti s sladkih lic in angeli s teboj so vedno vštric, ker v drobnem srcu nosiš njih Boga. A jaz sem ves izmučen in tepen, ves grčav — hrast, ki z vetrom se bori, v tolmun teme sem v srcu potopljen, duhovne suše zubljem izročen, na mnogih mestih od puščic, osti sveta načet boleče do krvi; pekla drhali besni prepuščen — pa vzlic vsem stiskam v srcu spreine- [ujen, otrok moj, v tempelj božji kakor ti! 1*0 NEVIHTE Obnebje je zapaženo z oblaki, daljave so se bridko skrčile, oči so v sive sklade trčile, svetloba je podobna kalni mlaki. Joj, tudi svet srca mrači se, oži! Nič več ni sladke blagodejnosti, jasnine in duha brezmejnosti, da misel prosto v njej k Bogu zakroži! Iz težke nagrmadene sivine ognjeni biči so udarili, neba zapahi se pokvarili — in slap voda je bruhnil čez doline. In lilo divje je in se izlilo! Lupina sluzasta je počila, nad njo sinjina se je z boči la in sonce prst in zrak je pozlatilo. Hehej, zdaj svet srca Se zopet bliska in širi v sladki, zlati sončnosti — in duša plava po neskončnosti v daljavah božjih in od sreče vriska! jeziku. ODPOTOVAL JE V COLUMBIO vsem rojakom znani gospod DRUFOVKA, ki je prejšnja leta ivel z družino v Vlili Devoto; pozneje so se preselili v Montevideo, kjer je lani umrla gospa. Sin Aleksij je našel dobro zaposlitev pri kemični zdravilni firmi Abott in je sedaj v Cali, Columbia, kjer ima tudi svojo družino. Sedaj je poklical k sebi očeta, ki je potoval tja z letalom, sestra Lilijana je odpotovala z ladjo. GORICA. ALOJZIJ EVIščE. Ponovne prošnje in protesti so imeli toliko uspeha, da ta zavod zaenkrat še ne bo zgubljen. Sicer definitivne rešitve še ni, toda najavljeno je bilo, da se študentje tudi za naprej lahko javijo. čez počitnice je bilo Alojzijevišče ves čas odprto kot zabavišče za slovensko otroke, ki niso mogli k staršem. V SOČO JE SKOČIL Mavrenčič, ki je bil znan kot dober pevec in tudi organist. GRANDES ALMACENES —— ! “CIUDAD DE MEXICO” Fäbrica de Mosäicos Deseo xito al Florida esq. Sarmiento ALBERTO GREGORIČ FESTIVAL de “I 3A ESPIRITUAL” DON ACION LOS CREDITOS MAS LIBERALES N. I XI SOLICITE SU CREDITO Jose Pedro Varela 5130 Un gran al č la Revista N. N. H0Y MISMO Av. Fr. Beiro 5671 T. E. 50-5383 JOSE FRATANTONI • GRAN PIZZERIA SAN MARTIN Zbirališče Slovencev v San Martinu Especialidad en Empanadas, Pos-tres, Pizza y Pugazza AUGUST KRALJ BUENOS AIRES 55 _____'* • E. 755 (San Martin) 1014 TIE NI) A, MERCERIA y ROPERIA "EU TREBOL” La que mäs barato vende de JUAN RIJAVEC Rodriguez Pena 676 Villa Lynch BELLOTTI HNOS. FABRICA DE TRICICLOS Av. LA PLATA 1650 T. E. 60-0657 Bs. Aires encuadernacion TORRES HNOS. ASASCO 1303 T. E. 59-7939 Academia de Encuadernaciön Venta de toda clase de materiales del ramo Doramos tftulos en el lomo “NO MAS GOTERAS” Especialista en trabajos y arre-glos de azoteas de ASFALTO y ZINC TECHADORA ASFALTICA SAAVEDRA 750 T. E.46-0241 DE. GREGORIO P. TRIMARCO Abogaclo VICTORIA 577 T. E. 34-5449 Rojakom se priporoča FABRICA DE MUEBLES VICENTE ROGELJ BLANCO ENCALADA 249 Villa Escaso T. E. 652 (Tablada) 0133 “SVOBODNA SLOVENIJA” 14-dnevnik se naroča na VICTOR MARTINEZ 50 - CAPITAL SLOVENSKA BEGUNSKA PISARNA VICTOR MARTINEZ 50 o .In ORANA f EŽI na višini Rivadavia -40<), „a v. Azcuenaga med Bart. Mitre m Cangallo, sredi med obema podz. že-letnicama, na postaji Alberti (Rivadavia) m Pasteur (Corrientes). Iz Pl. Once je 4 kvadre. Začetek je točen, zato bodite točni! OB 30-LETNICI JALENOVEGA DOMA Na prireditvi “Duhovnega življenja” bodo slovenski novi vseljene! predstav-. h tudi lepo ljudsko igro s pomenih. ”nnvrva»OVT • zanje in za «as vse: DOM . Menda je bila ta igra že igrana v Argentini pred leti, kar izpričuje, da je pisana iz srca, ki ljubi svoj dom, ki hrepeni po njem in ga hoče ohraniti za vsako ceno propada, zato tudi seže do srca. Tisti, ki so ostali doma na svo-jem gruntu, danes to dramo sami tragično doživljajo: podirajo se jim te-ü’f '1 stoletnih kmetij v nasilnem valu kolhostva ; njim pa, ki so daleč od njega, bo budila voljo delati za to, da na razvalinah današnjih kmečkih do-niov zopet zrastejo take domačije ko tisti Dom na Trati. Nam, ki smo šele pred kratkim zapustili dom, in vam ki ste ga ze pred leti in desetletji, je ta igra gotovo najizbranejše in najprimernejše prvo darilo, ki ga “mladi Slovenci” prinašajo na skupno tukajšnjo živLen v"8 °" prlreditev “Duhovnega Ne bom razlaga! vsebine te, vsem Slovencem doma in že za morji, znane drame o gruntu, ki se podira, pa ga piava ljubezen in delovne roke postavijo pokoncu, temveč hočem obnoviti spomin na njen vznik in njeno PRVO PREDSTAVO NA ODRU, od katere bo v prihodnjem letu poteklo 30 let! tat™-111 t”6110’ kdaj je kaplan JANEZ • , , naP'saI to dramo; vem pa, da je slika njegovega doma. On sam je kmečki sin — najmlajši izmed II otrok, z vasi Rodine v brezniški fari. Iz tiste slavne slovenske fare torej, ki je dala čebelarja Janšo, učenjaka čopa pesnika Prešerna, škofa Pogačarja in’ sedanjega Vovka, rojenega prav v Prešernovi rojstni hiši, profesorja Tomo Zupana in Svetino ter pisatelja Finžgarja, ki je literarno Jalenu izhodišče, in pri katerem je v Trnovem v Ljubljani tudi kaplanoval. Jalenovemu jeziku se pozna gorenjska jedrnatost in njegovim rekom kmečka modrost in klenost. Sedaj živi na Rodinah. Menim pa, da je to njegovo prvo pisateljsko delo, zasnovano še v semenišqu tik pred prvo SPORED VSAKOLETNE VESELICE “DUHOVNEG V ŽIVLJENJA” V SALONU SAN JOSE AZCUENAGA 164 17. OKTOBRA 1948 OB 15. URI Arg. narodna himna - Profesor Osana. V spomin sedemnajstega oktobra 1945, v počastitev predsednika republike GENERALA JUAN DOMINGO PERON, katerega je ta dan narod otel iz ječe in ga nato postavil za predsednika republike. Koračnica - godba Spominska beseda ZBOR ZAPOJE: Tožba (Adamič); Kroparji (Lajovic); N 5. 6. PROGRAMA del festival anual de “la vida ESPIRITUAL" en el SALON SAN JOSE, AZCUENAGA 164 OCTUBRE 17 DE 1948 A LAS 15 hs. . Himno Argentino, por el concertista de piano Prof. Osana. En homenaje del Pre-sidente de la Repüblica, GENERAL J v AN DOMINGO PERON, con motivo de la fecha del diecisiete de Octubre de 1945 !. Marcha eslovena - Orquesta tipiea L Le juventud agradecida - Anita Lakner t. CORO MIXTO: Canto esloveno moderno J, nam za te (Adamič); Ogljar (Adamič); Triglav jhnan) 5. Terceto de las liermanas Fink —««v. runa ur ugi nei sporeda: 6- Coro mix to: Cantos populäres Kje so moje rožice (Foerster); Glejte, ži»ce zahaja; Gor' čez izaro (Hubad); Tam na vrtni gredi; Polka (Ada(; Gorenjska zdravica 7. 15 anos de labor y de luclias Anica Laknerjeva Tercet sester Fink - Tri pesmice Pevski zbor poda drugi del sporeda: NE POZABITE NA SVETI MISIJON v Ciudadeli FCO, ki bo lepa priprava na praznik Vseli svetnikov. Misijonski govori za Slovence bodo 28., 29. in 30. oktobra ob 20,30 uri v dvorani pod cerkvijo v ulici Kan Martin 865. Pred in po govoru bo prilika za spoved. SLOVENSKO-KASTEL JANŠKI SLOVAR je že v delu. če Bog da, bo za Božič gotov’. 15 let dela in boja - P. Janez Hladnik GODBENE TOČKE izvajajo slovenski fan Borisa Pauser in absolventa glasbene al Amenizara los entreactos la < IRQ PEST \ eslovenos. največ iz. taborišča Trani, pod vodstvom g. nuje Šušteršiča. IVA ESLOVENA, integrada por los jovenes “DOM” . Jalnova igra v 4 dejanjih, ki jo «• uprizore elani gledališke družine KO ' Društva Slovencev7 “EL HOOAR”, Drama en cuatro aetos, rei• resentai bila trilogija: “BEGUNJE — BRDA — BLED.” Upajmo, da ni ostala zamorjena v njegovem srcu. Ko zdaj dajemo novi slovenski begunci prvič na drugi poluti to dramo, jo dajemo PROGRAMSKO kot del naše stalne misli na dom in domovino, in kot del našega lepega nekdanjega doma in domovine vam, ki ste že toliko čase, brez nje, da je že skoraj ne vidite v pravi podobi. Mi jo hočemo pokazati x tisti lepi podobi, ki je živela v naših MATAJEV MATIJA gorjanovih sem zvedel, da je Anko zasnubil Devetakov Pavle iz Zaplane. Vse je že dogovorjeno in poroka je uganje-111 to jesen.” ‘■Kaj praviš?” se je zavzel Mata jev Matija. “Vidiš, kako so se ujele moje besede? Ali ti nisem zmeraj trobil, da se požuri pri dekletu, sicer bo prepozno!” Matajev Matija je oprezno položil košaro v mehki mah, žalostno sedel na skalo tik steze in dolgo ni zinil nobene besedice. Tiho ga je gledal Andraž. Bilo mu je ž.a!, da je nahujskal Telebanovce zoper Malaja. . . “Ti nesrečna dečla!” je vzdihnil naposled Matija. “Pozabila me je kar v par dneh! To je pa vendar malo predebelo! Ali ji bo še žal! Zaslepljena revica ni vedela, kakšna sreča bi jo čakala pri meni!” “Nič. ne maraj, ljubi Matljče!” ga je tolažil Andraž. “Ko sem še kaproloval, sem imel ne vem koliko ljubic — pa niti ena mi ni ostala zvesta! Taka so mlada dekleta vsa. Kaj boš zato. . .” •‘čemu sem romal v Ljubljano in privlekel zidano ruto s s abo? Komu naj jo zdaj dam?” “Veš komu?” je hitel Hudopisk. “Daj jo — Mici Kobacajki! čakaj! Poslušaj! Telebanove! so izvohali vse! Nekdo, po- “Dimka je zdrava in vesela”, mu je odvrnil Andraž. “Lej, Matija, špeho-malh mi pa ne smeš reči nikdar več! Hudo me žali ta grda beseda.” “No pa ne bom več!” je obetal Ma-taj. “Nisem vedel, da ti je tako zoprna. Vidiš, tukaj irr.am pa zidano ruto za mlinarjevo Anko.” “Hm. . . Matija. . . veš —se je obotavljal berač, z besedo. “Veš, davi mi je bilo dolgčas, pa sem šel v malodolski mlin, ko sem pomolzel kravo. Pri Zaznaj ga vrag, jim je prinesel na nos, da si jo odkuril v Ljubljano. Tudi so našli tvoj koš v risu na razpotju pri brezjaku nad Golo Jamo. Strašno so jezni nate, posebno zato ker si jo pobrisal v Ljubljano! Grozno se hočejo znositi nad tabo, kakor hitro te spet zagledajo. Zato ti svetujem tako: pojdi zdaj takoj k Mici, prosi jo zamere zaradi berivke in podari ji kupljeno ruto. Mica ima veljavno besedo in premetena je; gotovo bo znala zasukati stvar tako, da ti togota razkačenih sosedov ne bo škodovala prehudo.” “Kobacajki sem namenil samo odpustke”, je dejal Matija in pristavil naglo: “Ej — pa naj ima še ruto! Pojdiva ! ” Matija je pobral svoje stvari in ubrala sta jo za grmovjem zadaj na vrt k vdovi. materah in naših očetih in v našem spominu: v ljubezni in delu za lastno zemljo, za lastni grunt, o katerem tudi mi verjemi), da ima “korenine prišel za njim v hlev. “Takoj se mi poberi od doma, ničvrednež! Za samo škodo si in še lažeš povrhu.” “Saj vendar vidite, kako je sita”, je ugovarjal najmlajši. “Če pa pravi, da ni”, je grozeče upil oče. “Pa verjemite bolj kozi. ki ste jo kupili pred tremi dnevi, kot svojim sinovom, ki jih poznate od davnaj in so kri vaše krvi”.' Oče se ni dal pregovoriti. Verjel je kozi in sinove obsodil kot nepridiprave., Četrto jutro je oče gnal kozo past sam. “Boš videla, kozica, danes se boš pa dobro napasla. Jaz bom poskrbel za to. Ves dan jo je pasel po svoji najboljši pameti in po najboljši paši. “če je prav, si sita", jo je spraševal zvečer na poti proti domu. “Pa še kako. Komaj se premikam”, je odvrnila koza. Doma jo je privezal v hlev in jo še enkrat vprašal, če se je napasla. “Kako se bom napasla, ko nisem ves dan imela šopa trave v gobcu”, je zdaj odgovorila koza. Tedaj šele je oče spoznal, kako grdo koza laže. “Te bom že naučil kozjih molitvic, grdoba grda!” Tedaj še- le uvidel oče, kako napak je naredil, da je verjel kozi, sinovom pa ne. “No lepa zgodba o kozi in sinovih”, se je vznevo-ljil Jaka. “Kaj bolj pametnega bi mi lahko povedal. Take basni še za otroke niso”. “Nič ne rečem”, je nadaljeval Tone. “Vem, da ne verjameš v kozjo modrost in v kozjo laž, toda to pa veš, da človek strašno rad verjame tisto, kar si želi, nerad pa tisto, česar se boji. Ne gre za očeta, ki je kupil kozo in seveda na vsak način hotel prepričati ves svet, da je napravil odlično kupčijo, pač pa imam v mislih človeka, ki si j;- iz dalje zasanjal svoj ideal, ki si je zaželel, da bi bila njegova domovina osvobojena, da bi bia osrečena, poveličana. Zagledal se je le v tisto prelepo zamisel poveličane slovenske domovine, meneč, da mu jo bo ustvarila OP’, ni pa prišel na misel, da bi se pod lepo krinko lahko vse kaj drugega skrivalo. Od brala do Triglava... Hej Slovani... Volga, Volga... Te pesmi ti zvene po ušesih. Saj vem, Jaka, kako misliš in gledaš. Tako pav, kot si videl stvari tedaj, ko si stiskal zobe pred fašisti in si se umaknil v Argentino. Ne zamerim Ti, če še misliš na tisti osnovi, ker ne veš, kaj se je doma medtem zgodilo. Nisi bil priča hinavščine, laži, zahrbtnosti, izdajalstva, ko je tekla v potokih nedolžna kri, zato da bi ves narod ustrahovali, ne za uresničitev njegove svobode, temveč za čisto nekaj drugega, kar smo še mi lc počasi in težko spoznali. Kako pa naj bi doumel to ti, ki si bil daleč in sploh stvari nisi videl in slišal, kot so res bile. Kaj rečeš na to? Basen o kozi! Res, otrok kozi ne bi verjel, toda odrasel človek ji pa je! Jaka mu ni vedel odgovora. “Pa je res neumno, da bi politizirala in se prepirala”, je rekel čez čas. “POMENIVA SE KAJE KAJ O DOMAČIH STVAREH”. “Bolje bo tako”, je pristavil Tone. Jaka je Toneta povabil na pivo. Toplo je bilo in Ione se ni branil. Zavila sta v prvo gostilno na vogalu. Bolno novodošlih je že bilo notri in so sc pogovarjali z znanci, ki so jih srečali tu v Argentini po dolgih letih. Sedla sta. Jaka je poklical: “Mozo, dos chopes!” “Ti pa še ne znaš nič po kastiljansko, kajne”, se je obrnil k Tonetu. “Kje naj bi se naučil”, je odvrnil Tone. “Par besed pa že znam, samo iz ust mi ne gredo.” “Nič ne maraj, kmalu se ti bo odprli.” Natakar je prinesel dva vrčka pivo. “Kaj je to, čop”, je hotel vedeti Tone. Pri nas so imele kokoši čope in smo jim zato rekli čopke. Zadnja leta so tudi bolj nebel dekleta nosile čope in smo jim tudi rekli čopke”. Jaka mu je razlagal, da pomeni “čop” v Argentini pivo v vrčku. “Tako, kajne, kot smo ga pili pri Zavčanu. Kro-geljo smo mu rekli.” Srknila sta pivo in Jaka je dejal: “Tudi jaz sem ga dostikrat pri Zavčanu. Kje so že tisti časi 1 Vsi žirovski furmani, ki so vozili les v Logatec, so se ustavljali tam. Ali je stari Zavean še živ?” “Mislim, da še”, je odgovoril Tone, “vsaj pisali niso nič,'da bi umrl.” “Pa tista Polonca, ki ga je prišla tako rada cuknit k Zavčanu?” “Kobalovo misliš”, je ugibal Tone. “Tisto ja.” To smo se smejali dostikrat na njen račun. Nekoč, bilo je pozimi sredi posta, je prišla Polonca vsa premočena in premražena k Zavčanu. Kar padla je za peč, tako je bila zdelana. “Ti je slabo, Polonca”, je zaskrbelo Zavško mater. “Pa še kako. Umrla bom. Ne jesti, ne spati ne mo- IZ DUHOVSK1H VRST Za provizorja v Dolini je bil imenovan č. g. Fran Štuhec, salezijanski duhovnik; svoje novo mesto je že nastopil. — č. g. Alojzij Rozman, župnik de-kanski, je obolel in se nahaja v Trstu v sanatoriju za pljučne bolezni pri Sv. Ivanu. “SLUČAJ" Rilo je letos za praznik sv. Rešnjega Telesa. V Radohovo vas na Pivki je šla procesija in verniki "so spremljali Najsvetejše z vaškimi cerkvenimi banderi. Seveda to ni bilo ljubo brezbožnikom in eden od njih se je izrazil, da bi bilo najbolje “Jane” — mislil je bandera — zažgati. V nedeljo po prazniku pa je vršil kot železničar svojo službo na vlaku. Pri tem je prišel v stik z žico visoke napetosti in na mestu je bil mrtev. Njegovo truplo je kazalo črne opekline; je na mestih zoglenelo. Na vse dobre vernike je dogodek napravil silen vtis in mnogi so videli v tem prst božji. So slučaji, ki niso slučaji! TITO V SOLKANU. 47. — Zdaj bom Ti tou vse pisala, ka me pitaš: če je istina, ka se Marija kaže. To je isti-na. Jaz sam tudi liodila ednok gledat. Jaz sam ne bila vredna videti. Liki dosta je videlo, ka so jokala deca, bre-čala. Potii sam štela pa iti, da so pa te več ne pustili, ka so je na delo gnali. Pa zapirajo. Liki zdaj pa nazaj hodijo. Zdaj S. decembra je bio Marijin den. Jako dosta je odilo gledat. Zdaj je sko-ro vsak vidu. Ešče kapelico, ka so sveče notri gorele. Ve mo me šle v nedelo. Ana, to je tam včasi od Kadinožanec v logi nad ednini hrastom. Kda sam jaz liodila, je lirast ves okinčani bio z rožami. Obarica majo edno nemo delclič-ko njihove hčere, kakih 12 let stara. Pa je videla pa jako brečala pa kazala. Znaš ka tista ne vej lagati, da ne vej gučati. To se joj pa doma dosta kepcov pokazali, pa je odkimala, ka ne j. Naslednje pa Marijo, te je pa li kiimala, ka takse. TRST. PRAVICE SLOVENCEV 1><> SLOVENSKIH ŠOL. Položaj je vsak je vsak dan slabši. Odkar je odšel dr. Baraga' čutijo Slovenci v Trstu, da ni več tiste močne roke, ki hi neustrašno branila slovenske narodne pravice v šoli. Pisana postava se izpolni le v prid Italijanov. Na primer: 1' MILJAH se je prijavilo 20 slovenskih otrok. Oblast je poslala komisijo, v kateri je bila italijanska učiteljica, da ugotovi, če so podpisi autentični. Več ljudi se je tega ustrašilo in so s svojo zahtevo reducirali na potrebo po jezikovnem tečaju. V Čampom se je tudi javilo čez 20 otrok, v Sv. Kolumhaiiu 20, a povsod je liodila tista komisija, ki je imela značaj strahovanja. Med tem ko slovenske otroke zapostavljajo, so pa vzdrževali italijansko šolo na Proseku za otrok, pri Sv. Ivanu pri Devinu za 4, pri Sv. Križu pa za 12 laških otrok dva razreda. IZ REKE. Znan je dogodek, ki se je izvršil letos ob priliki Telovske procesije na Reki. Neka učiteljica je zbrala en razred otrok na terasi pred kapucinsko cerkvijo. Tam jih je ščuvala, da so sramotili duhovnike, vernike v procesiji in tudi Gospoda Jezusa Kristusa. Pa jih je zadela božja kazen, ker se je nenadno zrušila terasa in je bilo menda 5 otrok mrtvih, več z učiteljico vred pa ranjenih. Sedaj je bilo radi tega 5 patrov kapucinov poklicanih na “odgovor", kot da so oni krivi dogodka. I*. Jurij Novak je bil radi tega obsojen na eno leto ječe... Torej najprej so morali molče poslušati javno sramotenje, sedaj so pa zato še kaznovani . AVBER. Sredi maja je bil izvršen napad na dva “miličnika" (preje so bili to fašisti). Trupli so zjutraj našli v jarku ob cesti. Ker so ljudje naveličani praznih obetanj, so začeli sedaj s pobijanjem, kakor so se preje naučili. Tudi na Otlici se je izvršilo nekaj podobnega. Odpor proti nasilni, brezsrčni in krivični oblasti raste po celi deželi sedaj, ko ljudje vidijo, da so bili prevarani v vseh pričakovanjih narodne svobode in gospodarskega blagostanja. DÖRNBERG. Razširile so se govorice, da se organizirajo v bližini ‘‘niatja-ževei", to je narodni odpor proti rdeči oblasti. Tudi na Stari Gori pri Gorici so bile velike preizkave, radi sumnje o tajni organizaciji. RENČE. Včasih je bila vas zelo navdušena za “osvoboditelje", sedaj se pa pritožuje novi časopis “Nova Gorica”, da ga ljudje nočejo čitati. Krajevni od- bor ga pošlje nazaj cel zavoj, 80 izvodov, ne da bi ga sploh odprl. AJDOVŠČINA. Iz Jesenic so prišli gostovat delavci s svojim pevskim zborom. Na postaji jih je čakala samo ena ženska, ki jim je pokazala pot do dvorane, ki jih je čakala prazna. Jeseniški “tovariši" nad takim sprejemom pač niso bili navdušeni. BELGRAD. Jaša Prodanovič, star srbski politik, republikanec, eden izmed podpredsednikov Titove vlade, je bil pokopan 2. junija, star 80 let. ŠENČUR PRI KRANJC. Kristanče-va družina (Janovi) : mati in Ö hčera so bile sojene, češ da so dale zaščito Marjanu Brodarju, ki je bil pri njih skrit in tudi ubit. Tri hčere so se lani vrnilo iz begunstva. Vse skupaj so dobile 82 let ječe in so sedaj vse zaprte. Pogled na Škofjo Loko Ciudad linica eslovena. El castillo era sede obispal MIRKO KUNČIČ: UGANKA lieht je, modra, rdeča, našemu rodit svetinja, v vrtu drhti kakor plamen, vsa nas na dom spominja. ŽALUJOČI OSTALI Naša račka kolacačka nas je zapustila. Oh, kako smo vsi jokali, ko se ni vrnila! Radi, radi smo jo imeli. Srčkana je bila in okrogla kakor sodček, komaj je hodila. Kam pa šla je? Joj, prejojnte, striček debelusček danes nam je to povedal: “šla je — v moj trebušček!" LJURLJANA. (it) LETNICA tehnične srednje šole j(- vsekakor pomemben jubilej zavoda, ki se je začel skromno, danes im ima v celoti 51) razredov za najrazličnejše tehnične panoge. Izdali so tedaj “Slavnostni zbornik". SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO je umrlo. Sedaj morajo slovenski planinci biti člani “Planinske zveze”, ki je očiščena buržujskega značaja. Ustanovljena je bila ti. junija. Pod komunistično postavo je tudi na novo ustanovljena “Plavalno zveza". KRANJ. Staro pokopališče, kjer počivata Prešeren in Jenko, je bilo s ."$0. junijem opuščeno in ga bodo prekopali. Najhrže Je določeno za stavbišča. LOŽ obnavljajo. Radi partizanskega izzivanja je bil Lož požgan in šc ni popravljen. Sedaj je oblast poslala 65 fantov, ki naj bi skušali v Ložu, če znajo kaj zidati. Irfielo je priti večje število obnoviteljev. NOVO SEMENIŠČE V TRSTU. Pač nobeno veliko mesto ni imelo tako slabo poskrbljeno za vzgojo svoje duhovščine kot Trst, kar je ostalo posebno občutno sedaj, radi česar je cerkvena oblast začela zbirko za zgradbo bogoslovja in v treh mesecih je bilo zbranih 5 milijonov lir. Treba jili bo 100 milijonov. V SVETIŠČU NAŠE LJUBE GOSPE v Walsing'hamu je kardinal Griffin ob zaključku romanja angleških katoličanov posvetil vso Anglijo Marijinemu Brezmadežnemu Srcu. MED POČITNICAMI je bilo v USA 8 ka lobističnih kongresov. IZ VATIKANSKEGA MUZEJA so bile nedavno ukradene :$ zlate čaše iz dobe rimskega imperija. V BERNU so imeli 2. mednarodni kongres proti alkoholizmu. KATOLIŠKA DUHOVŠČINA v Indiji izdaje svoj mesečnik “The Clergy Monthly”: “Je edini te vrste, izhaja že enajsto leto, urejajo ga pa jezuitski profesorji na teološki fakulteti v Kur-seongu. FRANCOSKA NRAVSTVENA POLICIJA je zaplenila eno zadnjih številk revije “Paris—Hollywood’''. Tudi v Italiji so ukinili izdajanje dveh nemoralnih revij. NA GREGORTJANI V RIMU se bo vršil od 20. do 25. septembra teološki teden, namenjen predvsem teološkim pi ofesorjem iz. Italije. Predmet predavanj bodo aktualna vprašanja, n. pr. izvor človeka, njegov dvig v nadnaravni svet in njegov padec. Predavali bodo profesorji Zapelena, Boyer, Hurt, Leimerz, Parente, Kirschbaum in drugi. ITALIJANSKE MARIJINE KONGREGACIJE so v prvi polovici septembra poromale k francoskim božjim potem: Lourilcs, Lisieux, Ars, Paroy le Monial. Namen romanja je bil izprositi pravičen in trajen mir v Italiji. V ŽENEVI je oživela “Katoliška Zveza Intern, študij", ki je pred to vojno kazala veliko delavnost. Namen Zveze je presojati velike mednarodne problemi' v luči katoliškega nauka. ŠPANSKI ZNANSTVENI ZAVODI liodo letos 15. oktobra slovesno praznovali 400-letnico smrti Velikega Španca jezuita F" Siiivc-a. ŠTEVILO DUHOVNIŠKIH KANDIDATOV na Dunaju vedno bolj raste. Bogoslovci se nriglašajo zlasti iz meščanskih družin, medtem ko je predvojni kler v večini izhajal iz kmečkega prebivalstva. JERUZALEM je lili II. junija močno bombardiran. Kakih 20 bomb je padlo na stara krščanska svetišča. Ves kulturni svet obžaluje in obsoja tako početje. TELOVE PROCESIJE v Nemčiji so bil» letos izredno slovesne. Tako se je v samem Miinelienu procesije udeležilo 31.000 ljudi. 70.000 jili jc pa delalo špalir. Kaj takega ne pomnijo od leta 11)33. NAJMANJŠA ŠKOFIJA v katoliškem svetu je Santorinu v Grčiji, šteje le 46 vernikov, med katerimi delujejo 4 duhovniki. KATOLIŠKA UNIVERZA Saero Cuo-re v Milanu je razpisala 17 brezplačnih mest za revne akademike v 3 različnih visokošolskih kolegijih. LU1GT ARRIGONT, apostolski nuncij v Perti-ju je 7. julija umrl. JANKO ARNŠEK krojaki mojster ARROYO TORO, TIGRE, Bs. Aires izdeluje moške in ženske obleke po evropskih in izdeluje moške in ženske obleke po evropskih in ameriških modelih. Na pismeno zahtevo pride na doni, ali na letališče; vsako nedeljo je pa po maši na Victor Martinez 50. DVAKRAT DA, KDOR HITRO DA Pakete za Slovenijo, Gorico, Trst, Avstrijo in ostalo Evropo naročite pri M. ADOLFG SEKKEL ■ 25 de im 305 6. nadstropje Of. 610 — T. E. 32 3450 Zahtevajte sezname paketov in cen Kava, sladkor, riž, čokolada, obleka in druge potrebščine iz Švice in Danske naslovniku PERIODICO S EM A N.A L aparece los dfas 3-10-17 y 24 de čada mes. Dedicado exclnsivamente a la Industrie Ijechera y a la Granja. Consultorlo Tčcnico, Industrial y Veterinarje -An&lisis, etc. GRATIS PARA LOS SUSCRIPTORES PRECIO DE LA SCSCRIPCION $ 10.— ANU A LES Redacciön y Administration: MORENO 2718 — T. A. 45-3503 — Buenos Aires Recreo “EUROPA” RIO CARAPAGHAY Pri donrafinih v prelepem kraju. — Po ceni. Prevoz s postaje Tigre tja in nazaj, odrasli $ 1.—, otroci $ 0.50. T. A. 749 - 589 — TIGRE — FCCA. NAČRTE ZA STAVBO IN FIRMO VITO GABRIJELČIČ TEHNIČNI KONSTRUKTOR — OBRASyCLOACAS— Balgorrla 4825 T. A. 50 - 3085 “LA VIDA ESP I R I TU AL” Pasco 431, Buenos Aires, Argentina “DUHOVNO ŽIVLJENJE” O 5 h TARIFA REDÜCLDA Concesiön 2560 i < «2 lURN BDSRDI Sucesor de BOGANI HNOS. IMPORTADOR DE TEJIDOS 1 92 3 — A L S I N A — 19 2 6 T. A. 47, Cuyo 6894 A M A R O MONTE CUD1NE A Z A F R A N MONTE CUDINE CALIDAD Y RENDIMIENTO MONTE CUDINE S. R. Ltda. Capital 1,000.000 $. BELGRANO 2280 V SOBOTO CELI DAN je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v Fc T € f A V A San Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 806 DR. NICOLAS I. ETEROVIČ HURE Advokat Posredujem v vseh pravnih zadevah kot: zapuščine, odpusti, zavarovanje, nezgode itd. Uruguay 844/4 H - Capital falle 13 N» 8 3 - I-n Plata T. E. 38-225.3 Tel. l*az 2061 Stavbe - načrti - proračuni - firma V France Klajnšek je preselil pisarno in sedaj uraduje v ponedel lek, sredo in petek od 15 do 19 ure v * Asuncion 4 002 — T. E. 50-0277 ROJAKI IZ NOTRANJOSTI Kadar imate opravka v Buenos Airesu, se ustavite v HOTELU "P ACIFICO" dobro I k.ler boste ceno in postreženi. CHARCAS 7GO — BUENOS AIRES Lastnik: ANTON BOJAN O VIČ VSA STAVBENA DELA Dovodne in odvodne inštalacije iztrinje L U I S DANEU PERU 832 T. A. 34 - 3405 Talleros Grät'icos ‘‘CČrdoba” Gutenberg 3360 - 7-X-1918