leto vi. _ st. 59 C LA O L P O K O LE K Tl V A G T 7 A »C S A D I S< DRLAVSKI SVET PODJETJA SPREJEL GOSPODARSKI NAČRT ZA 1963 Poglavitno: čim več s čim manj naporov Na VIII. rednem zasedanju dne *”• If- 1963 je DS podjetja obravnaval in sprejel gospodarski načrt za leto 1963. Po tem gospodarskem na-crm naj bi poslovne enote našega Podjetja letos ustvarile skupno lealizacijo 13.890,000.000 din. To Je za okrog 14,5 % več, kot je predvideval plan za leto 1962, in za ca. ‘ % več, kot je znašala realizacija Za leto 1962. V tabeli na str. 4 je razvidno, kako se predvidena reali-en°'/a na Posamezne poslovne Predvidena realizacija se deli a realizacijo poslovnih not gradbenih (10.800 milijonov 2,n) in obratov (3090 milijonov din). sklenjene gradbene pogodbe zagotavljajo realizacijo gradbenih poslovnih enot v znesku več kot '•530,000.000 din ali 68 % plana teh Poslovnih enot. Ze iz tega podatka sledi, da je v začetku letošnjega leta situacija na tržišču zadovoljila,'n da velik procent že sklenjeni 1 Pogodb zlasti po nekaterih po-^ P vitih enotah daje slutiti, da ob-, c‘Ja možnost ne samo za izvršitev, ,,,'nveč tudi za prekoračitev plana, v l,di za dela, ki sicer s pogodbami e Piso zagotovljena, so skoraj po-s°d že na vidiku naročniki, cen-''hi podjetja in uprave poslovnih Pa že iščejo z njimi stikov, j. P p Jem* deli je vsebovana tudi d ',1.1 zadja, ki jo bomo ustvarili z I -l ,v inozemstvu, kjer bi se v le--^njein letu vsekakor morali po- jjPd celotne realizacije 13.890 mi- i-Duov din odpade na storitve ml *'J oni dela). Pd|)ade na obrtniška dela na G V Jnbljana (41 %), potem Ljubijana-:rvsf«: visoka brez posebnih p-,. J1 g kolektiva. Slabe cene, inno-le a ki j učni h del, kjer se vgrajuje del,) ‘RpJeriala, pretežno ročno zor , 'Ipjejo nizko »produktivnost«, V„, brez krivde poslovne enote. eilnaK,zlasti pri velikih poslovnih j0 a.|’ k°t je večina naših, ki ima-I nbližno enaka dela, ta pokaza- telj kljub vsem pomanjkljivostim le odraža precej točno podobo, kako je z dejansko produktivnostjo posameznih enot. Napori naše planske in statistične službe bi morali biti usmerjeni v to, da bi posamezne vplive na ta pokazatelj čimbolj opredelili. Prav ta pokazatelj je med najvažnejšimi v našem planu in služi za kritično in samokritično oceno uspešnosti enote. V našem planu je postavljena produktivnost za posamezne enote po analizi dosedanjega dela, vrsti del in v sporazumu z njo kot njena obveznost. V glavnem pa lahko ugotovim, da so številke postavljene nizko in da imajo vse poslovne enote resnično možnost produktivnost povečati nad planirano z razmeroma malo napora. Povečati produktivnost pa pomeni ukiniti vsako nepotrebno delovno mesto, postaviti organizacijo tako, da bo količina živega dela čim manjša. To pomeni pravočasno preskrbo z materialom in, kjerkoli je to mogoče, delavca zamenjati s strojem. Ta pokazatelj je tisti, ki naj točno usmeri napore organizatorjev proizvodnje in organov upravljanja. Vsi ostali pokazatelji so več ali manj rezultati uspehov na področju boja za visoko produktivnost. Če postavljeni plan lastnih storitev delimo s produktivnostjo, dobimo število efektivnih ur, ki so potrebne za ustvaritev postavljenega plana. Če potrebnim efektivnim uram dodamo ure tako imenovanih nadomestil (boleznine, dopusti itd.), dobimo skupno število potrebni h ur. Tudi odnos med efektivnimi in celotnimi urami se po poslovnih enotah zelo razlikuje in varira od 7,9 do 10,5 %. Zato je tudi ta pokazatelj lahko predmet analize in usmerjanja naporov poslovne enote. Če celotno število potrebnih ur delimo z urami, ki jih povprečno vsak delavec v enem letu napravi, dobimo povprečno potrebno število delavcev. Ko smo sestavljali predloženi plan, smo ugotavljali letno število ur na delavce za lansko leto in ugotovili, da je to število po enotah zelo različno, saj odpade na Ravnah na delavca 2660 ur, na Jesenicah in v Kranju 2340, na gradbišču Ljubljana-okolica pa celo samo 2203 ure. To lahko pomeni na eni strani veliko nadurnega dela, GV Ljubljana . . . . . GV Maribor ..................... . 2650 GV Celje ................ GV Jesenice........................ 2338 GV Celje .................. gradbišče Ljubljana okolica gradbišče Koper.................... 2395 gradbišče Kranj..................... 2350 Kovinski obrati Ljubljana . Kovinski obrati Maribor . . Strojno prometni obrat . . Lesni obrati Škofja Loka . . Obrat gradbenih polizdelkov Tir na delavca v letu 1962 plan 1963 . . 2442 2450 . . 2650 2600 2506 2400 2600 . . 2203 2400 . . 2395 2400 2400 . . 2650 2600 . . 2590 2590 . . 2530 2530 . . .2440 2440 . . 2560 2500 Zakaj so v posameznih poslovnih enotah številke v prvi koloni tako različne, naj organi upravljanja enote sami ugotove in ukrepajo! Tako dobljeno povprečno število potrebnih delavcev primerjamo s številom delavcev, ki so jih posamezne poslovne enote imele letos januarja na spisku. Ker je število zaposlenih januarja običajno najmanjše v vsem letu, vidimo, da imajo ponekje celo preveč zaposlenih, drugje pa potrebujejo le malo novih. Relativno največ jih potrebuje gradbišče Kranj, ki je sicer v zadnjih mesecih lanskega leta zelo zmanjšalo število zaposlenih. Odnosi realizacije — produktivnost — potrebno število zaposlenih so v predloženem planu za vse enote postavljeni tako, da so povsod delavcem zagotovljeni vsaj isti osebni dohodki kot lani, ponekod pa precej višji. Nadaljnje povečanje pa je odvisno predvsem od dobrega gospodarjenja in organiza- cije dela na poslovnih enotah. Poleg priloženega tabelaričnega pregleda je bil članom delavskega sveta predložen besedni' ;del planskega elaborata. Iz tega1 elaborata so razvidni razni organizacijski ukrepi, investicije v osnovna sredstva in družbeni standard ter kadrovska problematika' po posameznih poslovnih enotah. ’ * - Gradbeno vodstvo Ljubljana ima centralno betonarno in‘ predvideva seliti svojo operativno bazo na teren centralnih obratov. ■ Proučuje ekonomiko centralne maltarne. Gradbeno vodstvo Maribor je lani dobilo v svoji bazi progo za prednapeti beton, ki jo misli urejevati dalje. .......... Gradbeno vodstvo Celje bo uredilo centralno betonarno, če bo dobilo primeren teren. Gradbeno vodstvo Jesenice nadaljuje graditev baze in dobi stroj za izdelavo blokov iz žlindre. (Nadalj. na 4. strani) na drugi pa tudi veliko boleznin in dopustov, pa tudi neupravičenega izostajanja z dela. Optimalno število ur na leto na delavca znaša okrog 2300 dd 2480, brez nadur. Naslednja tabela kaže, koliko vseh ur odpade na zaposlenega v posamezni poslovni enoti, in pa, koliko ur predvidevamo na posameznika letos. 2).an. žeaa Osmi marec, dan, kakršni so vsi drugi. Toda prao ob tem dnevu posvetimo nekaj misli vsem tistim, ki jim doma in o okolici še prenekaterikrat ne priznamo enakopravnega mesta, češ, kaj boš, saj je ženska. Dvoje stvari je, o katerih se velja pogovoriti: kaj moramo osi skupaj storiti, da bo ženska pri nas zares enakopravna, da ta v ustavi zapisana pravica ne bi ostala bolj na papirju; in drugič, kaj morajo ženske same storiti, da bi bile enakopravne. Prao zares samo s lem, da smo po zakonih dali ženskam enakopravnost, še ni dosti storjenega, četudi je tudi to v primeri s tem, kar je drugod po svetu, ko se morajo ženske za tako priznanje še zelo boriti, vendarle dosti. Zenska bo res enakopravna, kadar bo ekonomsko enakopravna, se pravi, kadar ji bo omogočeno, da bo zaposlena in da bo hkrati urejeno družinsko življenje. Torej je treba predvsem ustvariti take pogoje, da bo ženska kolikor toliko rešena gospodinjskih opravkov, se pravi, da jih mehaniziramo, organiziramo proizvodnjo na pol pripravljene hrane, na široko razvijemo najrazličnejše servisne službe v pomoč gospodinjstvu, dalje, moramo odpreti čimveč otroških varstvenih ustanov itd. itd. Šele v takih razmerah se lahko ženska zares in povsem posveti poklicnemu delu, ne da bi jo skrbelo, kaj je ta čas doma z otroki, kaj bo dala opoldne o lonec, kdo bo skuhal kosilo, ker morajo otroci o šolo in podobno. Vse to pa so stvari skupnosti. Pa ne neke skupnosti v oblakih, neke neznane skupnosti, temveč kar vsakega delovnega kolektiva posebej, tudi Gradisovega. Tudi pri nas bi morali več misliti na to, kako bi omogočili zaposlenim ženskam, da bi enakopravneje sodelovale o družbenem življenju našega kolektiva in ne da bi jim bilo treba precej po delu teči, češ moram kuhati kosilo, ne morem na sestanek, ker. nihče ne varuje otrok, itd.,, da komune niti ne omenim. No, in drugo vprašanje, o katerem se kaže pogovoriti: da si bo ženska pridobila enakopravno mesto v družbi in kolektivu, si mora tudi sama prizadevati v tej smeri. To pomeni, da mora skrbeti za nenehno svojo izobrazbo, da bo d proizvodnji z znanjem enakopravna, s svojo sposobnostjo in dalje, da ne bo bežala pred odgovornostjo, kadar je treba prevzeti kako družbeno nalogo. Torej več zaupanja same vase. Rešitev tega problema je dolgotrajen proces, ki ga pa ne bomo rešili niti samo s prepričevanjem z govorjenjem o »ženskem« problemu, temveč le z nenehnim prizadevanjem in s temeljitim prelomom v prizadevanjih za to, da žensko dejansko osvobodimo, kajti res je močno neskladje med por ložajem, ki ga imajo ženske danes pri nas že v proizvodnii, in med položajem, ki ga imajo ženske o družbi, če ne rečem celo v družini. Dosti hitreje pa bi reševali vsa ta vprašanja, če bi ženske same o organih delavskega samoupravljanja postavile na dnevni red tista vprašanja, ki jim. onemogočajo aktivnejše družbeno udejstvovanje in jim krajšajo prosti čas. pc*a'a‘ pomol z vsidrano ladjo v bre^v" ^ ma*'h lesonitnih hišicah ca.su kUr-iaVe P® ie bilo tudi v tem ca. 40 naših delavcev... Beri članek na 6. strani mm ■ Ljubljana — Na zadnji seji sindikalne podružnice so razpravljali o higienskotch-nični službi gradbenega vodstva Ljubljana. Tehnični pomočnik Josip Lipovec je poročal o delu varnostne službe ter med drugim poudaril, da bodo morali biti v prihodnje delovodje, kot tudi sami delavci bolj zainteresirani za varnost pri delu, kajti večina manjših nesreč je posledica osebne nepazljivosti pri delu. ■ Belško polje — kljub hudemu mrazu so naši delavci na Belskem polju na Jesenicah uspešno zabetonirali nadvoz. Z betoniranjem so pričeli 15. februarja ob 7. uri zjutraj in delali brez prekinitve do 16. februarja do 16. ure. Vgradili so okrog 300 m3 betona. ■ Beograd — Industrija motorjev in traktorjev Beograd je skonstruirala novo vrsto fasadnih odrov. Demonstraciji v Beogradu je prisostvovalo 200 gradbenih strokovnjakov iz vse države. To so novi univerzalni fasadni odri z višino 12, 22, 30, 40, 50 in 60 metrov ter z 12 kombinacijami. ■ Ljubljana — Gradbeno vodstvo Ljubljana je zaradi boljše koordinacije dela, medsebojnega sodelovanja, predvsem pa zaradi boljšega poznavanja zakonskih predpisov in organizacije dela organiziralo redne tedenske sestanke teh-ničnostrokovnega kadra, šefov posameznih oddelkov, predsednikov svetov ekonomskih enot in predsednikov sindikalnih podružnic. Sestanki so obvezni za ves strokovni kader. Sestanki trajajo do štiri ure. Odgovorni referent na kratko poroča, nato pa se razvije razprava. ■ Ravne na Koroškem — Dne 1. marca 1963 je bila na Ravnah redna letna konferenca osnovne organizacije ZK. V novi seketariat so predlagali: Feliksa Kvara, Stanka Kostanjevica, Marjana Orliča, Ivana Mlakarja, Antona Sampla, Toneta Zaletelja, Jurija Bosilja. Rudija Benka in Franca Capla. ■ Zalog — Odgovorni referent gradbišča in člani sindikalne podružnice so pretekli mesec znova obiskali obolele člane kolektiva: Ljuba Kurenta, Mehmeda Kadiriča, Abaza Sinanoviča, Franja Lin ta riča in druge. Ponesrečence pri delu pa je sindikalna podružnica obdarovala s po 5.000 dinarji. ■ Kovinski obrati Ljubljana — Zaradi reorganizacije centralnih obratov v Ljubljani je sindikalna podružnica na zadnji seji formirala nov izvršni odbor, ki šteje tl članov. Za predsednika sindikalne podružnice kovinskih delavnic in strojno prometnega obrata je bil izvoljen Jože Karun. Ostali člani pa so: Peter Curk, Acla Šenčur, Ignac Koren, Anton Zajc, Avgust Filipič, Edo Vehovec, Ivanka Leban, Franc Kovič, Vinko Jr-man in Line Manfeda. Za predsednika nadzornega odbora pa je bil izvoljen Janko Košir. Ob jubileju našega glavnega direktorja ing. Hugo ICeržana Na MNOGA LETA sis Naš glavni direktor ing. flugo HH Keržan je 8. marca letos dopolnil == 50. leto — po domače temu pravimo f== »srečal se je z Abrahamom«. Ul Slavljenec se je rodil 8. marca s=g 1913 v Ljubljani. Skromne razmee Ig v rodbini so ga že v mladih letih seznanile s trdo realnostjo življenja gg in ga navadile marljivo delati. Že = leta 1937 najdemo 24-letnega Pluga === med diplomanti gradbene fakultete gj| v Ljubljani. Takoj po končani diplo-mi se je mladi inženir zaposlil pri =§ »Stavbni družbi«, kjer je delal na == rekonstrukciji ceste Kočevje—Brod, §§I nato pa pri firmi Ing. Umek. Tu je delal pri gradnji mostu čez Savinjo ss pri Nazarju in v Elektrarni Trbov-m lje. =s Okupacija ga je leta 1941 zatekla ss; v Trbovljah, kjer je ostal do deceni-== bra, nato pa skrivaj pobegnil čez bivšo nernško-italijansko mejo v šaš Ljubljano. Tu je bil več mesecev gg brez zaposlitve, nato pa je dobil de-hs lo v papirnici Vevče. Kot zaveden in napreden Slovenec se je med okupacijo opredelil za narodnoosvo-== bodilno gibanje in aktivno podpiral fg| Osvobodilno fronto. === ^ Takoj po osvoboditvi ga najdemo že na vodilnih mestih, saj je poru. HH šena domovina nujno klicala spo-Hi sobne strokovnjake. Izkušnje, ki si g|j jih je pridobil že pred vojno kot gg stavbovodja, statik konstruktor in • vodja gradbenega oddelka, je lahko IH v polni meri izkoristil šele po voj-=H ni, ko je že prvega januarja 1946 = prišel v naše podjetje. Kmalu so lig mu bile zaupane odgovorne naloge, gg zlasti pri izgradnji novih objektov, ! Železarne v Zenici, gradnje hidro-pjf elektrarne Moste itd. gg Od prvega julija 1953 do danes m je ing. Keržan glavni direktor na- šega podjetja, tako da se njegovemu življenjskemu jubileju letos pridružuje tudi desetletnica, odkar je prevzel mesto glavnega direktorja. Ing. Keržana odlikuje velika osebna skromnost, poštenost in izostren čut za objektivno presojo, zlasti pa pridejo danes do veljave v podjetju njegove vrline izkušenega in treznega gospodarstvenika. V nemajhni meri je njegova osebna zasluga, da je naše podjetje marsikdaj uspešno splavalo skozi vse »Scile in Karibde« ne samo v obdobju, ko smo še precej tičali v sponah administrativnega sistema gospodarjenja, marveč zlasti v zadnjih letih, ko so zaostrene razmere v gospodastvu nasploh kruto udarile marsikatero podjetje. S svojim bogatim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami, vrh tega pa še s posebnim »šestim čutom«, ki ga mora imeti vsak dober gospodarstvenik, je znal vedno dobro preudariti, kaj bo za podjetje in za skupnost koristno in dobro in kaj ne. Njegovo trezno, nikdar zaletavo presojanje dogodkov in pojavov je v današnjem, večkrat brezkompromisnem gospodarskem boju za obstanek nedvomno zelo dragocena vrlina. Ni pa odveč poudariti njegov pomirljiv in strpen način občevanja z ljudmi, v katerem je pravzaprav delček najgloblje človeške modrosti in s katerim zna tudi v najbolj vročičnih in ognjevitih debatah spraviti razvnete duhove na trdna, realna tla. Slavljencu, ki preživlja svojega »Abrahama« še prav mladeniško prožen in čil, kličejo vsi člani »Gradisa«: še na mnoga leta in še veliko dela, uspehov in delovnih zmag sredi našega kolektiva! SAMO NAPRE)! Razgovor z Lojzetom Capudrom, predsednikom RO Pred zaključkom redakcije smo zvedeli, da bo v začetku aprila v Ljubljani veliko posvetovanje gradbincev Slovenije. Zaprosili smo Lojzeta Capudra, novega predsednika republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije, da nam pove, kaj je glavni namen tega posveta. V prijaznih besedah nam je pojasnil takole: »Analiza gospodarskega položaja nam kaže, da je gradbeništvo v celoti napravilo korak nazaj. Realni standard gradbenih delavcev je namreč občutno zaostal za rastjo produktivnosti dela. Tako je lansko leto proizvodnja narasla za 6 %, proizvodnost dela za nekaj več kot 7 %.' Nominalni osebni dohodki so porasli za okrog 8 %, medtem ko so življenjski stroški narasli za 15 %. Cene gradbenih storitev pa so padle v povprečju za 6 do 8 %. Tako stanje je resničen korak nazaj, predvsem če ga primerjamo z rastjo osebnih dohodkov in gibanjem življenjskih stroškov. Tu se pokažejo tudi posledice brezglave politike ob prevzemanju del, ki jo vodijo posamezniki, in to take, da ne ustvarimo niti toliko dohodka, da bi zagotovili enostavno reprodukcijo.« »Mislim,« je dejal tovariš Capuder, »da se cene v gradbeništvu ne morejo reševati na račun življenjskih stroškov gradbenih delavcev, temveč bomo morali v naših kolektivih poiskati vse notranje sile in rezerve, če bomo hoteli poduktivnost realno povečati. Obravnava teh vprašanj dviga produktivnosti dela in nadaljnjega razvoja gradbeništva, to je glavni namen posveta. Pričakujemo, da bo podjetje ,Gradis’ tudi na tem posvetu odigralo najvidnejšo vlogo.« In katere naj bi bile glavne naloge naših sindikalnih podružnic v letu 1963? »Brez dvoma naloge, ki stojijo pred sindikalnimi podružnicami ne bodo lahke,« je odgovoril tovariš Capuder. »V osnovi bo treba namreč rešiti vprašanje dviga realnega standarda vzporedno z dvigom produktivnosti dela, rešiti vprašanje nagrajevanja strokovnega kadra, predvsem pa se dosledno boriti za načelo ,Vsakomur po njegovem delu’ v delitvi dohodka še posebno pa pri delitvi osebnih dohodkov. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti na pravilno kadrovanje in izobraževanje sindikalnega kadra ter na splošno vzgojo zaposlenih delavcev. Vso skrb je treba posvetiti tudi organom samoupravljanja in skrbeti za uveljavljanje najbolj naprednih racionalnih rešitev v sistemu samoupravljanja ter organizaciji ekonomskih in specialnih enot. Ernest Rusjan novi šef poslovne enote Kranj Za novega šefa poslovne enote v Kranju je bil imenovan tovariš Ernest Rusjan. Tovariš Rusjan se je rodil kot sin zidarja 5. oktobra 1912 v Renčah pri Novi Gorici. Študiral je v Ljubljani. Že leta 1941 ga najdemo med borci VIL korpusa. Pozneje je bil imenovan za šefa vojne oblasti IX. korpusa. Po končani vojni je bil komandant raznih enot, od leta 1955 dalje pa načelnik gradbenega oddelka JLA za Slovenijo. Za svoje delo je bil že večkrat odlikovan. Želimo, da se med nami dobro počuti, pri delu pa mu želimo mnogo uspehov. g NEKAJ PRIPOMB IN PREDLOGOV K PRIPRAVAM ZA NOVI POKOJNINSKI SISTEM Ker je v pripravi novi pokojninski zakon in smatramo, da bi nekatere predvidene spremembe ne-povoljno vplivale in imele negativne posledice glede na težke pogoje ; dela gradbenih delavcev, je sindi- kalni odbor podjetja skupno s HTV in socialno službo na osnovi zbranih podatkov o naših upokojencih od leta 1956 do 1962, skušal priti do nekaterih zaključkov. ===== Starost Starost 55 let Tnvnl 55 Iti del. staž 35 let staž pod 35 let upok. Skupaj m CV Ljubljana i 6 16 ===== GV Celje . n 4 45 60 555 GV Maribor 6 42 63 Gradbišče Lj. okol.-Zalog . . 8 8 GV Jesenice . 11 1 10 22 ■ =§ Gradbišče Koper 5 1 11 17 Gradbišče Kranj 4 2 2 8 GV Ravne 5 1 4 10 == KO Ljubljana 1 6 21 KO Maribor . 12 3 15 OGP Ljubljana . 5 5 === Lesni obrat Škofja Loka . . . 13 2 10| 25 Centrala . . 5 7 116 22 139 277 Tabela nam kaže poleg skupnega §H števila upokojenih (277) v razdobju =gE|od 1956. do 1962. leta tudi njihovo llpstarost, delovni staž oziroma števi- lo tistih, ki so dosegli polno pokojnino s 55 leti starosti in 35 službenimi leti po sedaj veljavnem zakonu- na drugi atrani pa število tistih, ki so bili upokojeni predčasno ali invalidsko. Iz zbranih podatkov je razvidno, da je bilo 57,7 % naših delavcev upokojenih pred predpisano dobo ali pa invalidsko. To je razumljivo, če poznamo delovne pogoje v gradbeništvu. Poleg težavnega fizičnega dela je gradbeni delavec izpostavljen vsem vremenskim neprilikam: poleti vročini, pozimi mrazu in vlagi. Kljub stalnim naporom za zaščito delavcev in zn izboljšanje delovnih pogojev (HTV služba, uvajanje mehanizacije) se stanje v gradbeništvu že po naravi dela bistveno ne more spremeniti. Za to bi nekatera predvidena določila v novem pokojninskem zakonu gradbince zelo prizadela. Zavedamo se, da so skupni izdatki za upokojence skupnosti v veliko breme in da gre za pokojnine in socialno zavarovanje vsako leto več sredstev (letos za 15 % več). Poznano nam je tudi iz prakse, da veliko število delovnih ljudi še nadalje ostane v rednem delovnem razmerju, čeprav so dosegli pogoje za upokojitev. Vendar se tega ne da posploševati, ker v vseh panogah naporov gospodarstva ni te prakse (npr. v rudarstvu in tudi v gradbeništvu!). Čeprav se je povprečna življenjska doba ljudi povečala zahvaljujoč družbi, ki je vložila ogromna sredstva in napore v tej smeri, smatramo, da bi ta ukrep —- sprejetje nekaterih odločb v pokojninskem zakonu na te pozitivne rezultate, ki so se pokazali — vplival negativno. Mnogi delavci po 55 letu starosti ne bi bili toliko produktivni, ker so v letih delovnih že iztrošili svoje moči. Delavec v gradbeništvu npr. po 35 letih dela in pri starosti 55 let še lahko vsaj v malem uživa pri-služeni počitek. Na drugi strani pa bi mu nadaljnjih 5 let dela pomenilo premagovanje ogromnih naporov, kar bi imelo za posledico v nemalo primerih popolno izčrpanost, stopnjevanj bolezni in nesreč in iz tega izhajajoča invalidnost. Vse navedeno in še marsikaj moramo imeti pred očmi pri sprejemanju določil pokojninskega zakona, saj je pri nas skrb za človeka na prvem mestu. , _ Jersan PRVA STANOVANJA za naše delavce v Kopru že letos računajo v Kopru na devet družinskih stanovanj v pritličnih vrstnih hišicah ob Vanganelski cesti Lani smo v našem listu pisali o raznih težavah in problemih gradbenega vodstva v Kopru, pri čemer smo zlasti poudarili potrebo po stanovanjih. Takrat smo zapisali, da Koper vsa leta doslej še ni dobil niti enega stanovanja, tako da se morajo celo najpotrebnejši in visoko kvalificirani kadri — tehniki, delo-v°dje in drugi — stiskati v zasilnih stanovanjih, starinskih zgradbah in tesnih sobicah. Tokrat pa lahko našim bralcem postrežemo z veselo novico: tudi Koprčanom so se »vremena zjasnila« — kot pravi naš pesnik France Prešeren. Sicer pa raje prepustimo besedo šefu grad-benega vodstva Koper tovarišu Bernardu Gabrijelčiču. »Res je, končno smo po dolgih lejih tudi Koprčani prišli na vrsto. u°lgo srno čakali, povsod so vsaj Za silo že rešili najbolj pereče stanovanjske probleme — v Ljubljani, L olju, Mariboru, Ravnah in tudi na Jesenicah so lani zgradili lep blok, v katerem je naše podjetje dobilo družinskih stanovanj. Samo Ko-Per je ostal praznih rok — vse do letos. No. letos pa bomo dobili vsaj ?!ekaj. tako da bomo lahko zadostili vsaj največjim potrebam. Res je Pa' da smo to zadevo rešili pet minut pred dvanajsto, kajti v nasprotnem primeru bi se lahko že v krat-, em znašli brez nujno potrebnih kadrov.. Rako bodo torej v Kopru rešili ?'Prvo fazo« svojih stanovanjski!) Problemov? Rot smo že poročali, je »Gradis« Začel ob Vanganelski cesti graditi Za stanovanjski sklad v Kopru celo i^nijo pritličnih montažnih vrstnih lisic. Od teh je 32 stanovanj že pod ireh° (prvih 8 že vseljenih), osta-, Pa še pridejo letos na vrsto, ta-. 0 da bo na tem kompleksu zgra-J !|di 150 vrstnih hišic oziroma prav °hko stanovanj. VedL!]wPU tcFa nasclja,«> pripo-Vu°val tovariš Gabrijelčič, »bo tu -di naše podjetje kupilo 9 stanovanj, teh bo 8 dvosobnih, eno pa ho trisobno.« IjLju^kdaj bodo ta stanovanja vse- »O tem ni dvoma. 2e letos,« je odločno pribil tov. Gabrijelčič. - Zadnja beseda sicer še ni padla! vendar je že danes precej jasndf kateri so glavni in najresnejši kandidati, ki jim bo moral dati svoj »žegen« seveda še delavski svet. prva stanovanja dobili tisti, ki so podjetju najbolj potrebni, pazili pa bodo tudi na delovni staž (koliko let je že nekdo v podjetju), na socialne razmere in na splošno korist, ki jo ima podjetje od posameznika. Seveda pa bo nekaj odtehtal tudi denar — namreč lastna sredstva, ki jih bodo posamezniki prispevali. »Koliko pa računate, da bodo prispevali posamezniki?« »Ne bi hotel biti prerok, niti ne hi hotel s svojim odgovorom izsiljevati vnaprej kakršne koli odločitve,« je pojasnjeval tov. Gabrijelčič, »mislim pa, da ni nobena skrivnost, če povem, da računamo pri posameznikih na lastno udeležbo med 150 in 180 tisočaki.« In kdo so tisti srečneži, ki bodo prišli letos v prijetne vrstne hišice? Z imeni tokrat še ne moremo postreči, morda bomo to lahko storili v eni prihodnjih številk, ko ho zadeva že jasna. Vsekakor pa drži, da je zdaj v Kopru vedrejše razpoloženje, čeprav se vsi zavedajo, da bodo s temi devetimi stanovanji lahko rešili samo najbolj kritične primere tistega kadra, ki nosi na svojih plečih glavno težo dela in odgovornosti. gggfi Y prejšnji številki našega lista smo že poročali o zanimivi novosti v seriji naših gradenj — o pritličnih vrstnih montažnih hišicah, ki jih gradimo v Kopru. Šef gradbenega vodstva v Kopru, tovariš Bernard Gabrijelčič, nam je povedal zanimivo zgodbo, namreč o velikem odporu do teh zgradb, ki je sprva vladal v Kopru in o še večjem navdušenju, ki je zdaj prevzelo Koprčane. »Ne vemo, kdo je bil tisti,« je pripovedoval tov. Gabrijelčič, »ki je med ljudi vrgel povsem neosnova-no trditev, da bodo te vrstne hiše bolj podobne hlevom kot pa stavbam za ljudi. Skratka, ljudje so nasedli tej govorici in na mali je bilo vse bojevito razpoloženo proti »hlevom«. Ker je bilo več stanovanj namenjenih borcem, je vsa gonja seveda zavzela še ostrejšo smer,« je pravil šef koprskega vodstva. No, zadeva s temi »hlevi« je šla tako daleč, da so prišli celo ljudje iz Ljubljane pogledat, kako je s temi »hlevi«. Seveda se je komisija takoj na licu mesta prepričala, da so govorice zlonamerne. Še bolj pa se je javno mnenje spremenilo, ko je bila ob otvoritvi teli prvih hišic v Kopru razstava in ogled prvih opremljenih stanovanj. Gledalcev in tudi občudovalcev je bilo vedno več, polivale in priznanja so se širila na vse strani. Razstavljena in opremljena stanovanja si je ogledalo več kot tisoč Koprčanov. In kakšno je razpoloženje danes? Direktor stanovanjskega sklada v Kopru, tov. Prion, nam je povedal, da ga skoraj dnevno nadlegujejo ljudje, ki bi radi dobili stanovanje v teh hišicah. Mnogo je takih, ki vedo, da bodo letos dobili stanovanja v blokih, pa bi zdaj namesto stanovanj v blokih raje dobili stanovanje v hišicah. Skratka, mnenje o »hlevih« se je razblinilo čez noč kot kafra. »Živimo kot v sanjah, kot v pravljici,« zatrjujejo stanovalci, ki so se vselili v prvih osem hišic. »Kar ne moremo verjeti, da je tu tako lepo. Samo gledamo drug drugega in se smehljamo. Presrečni smo!« In še en »adut« za nove hišice! Čeprav je letos zima zaškripala z zobmi kot še nikoli doslej — tudi v Kopru so imeli celo —10° C mraza in zraven še ostro burjo — pa se stanovalci vendar niso prav nič pritoževali zaradi mraza. Še več! Medtem ko so tri četrtine Kopra trpele zaradi težav z vodo (skoraj povsod so v hudem mrazu zmrznile vodovodne cevi), je v vrstnih hišicah na Vanganelski cesti vodovodna napeljava delovala brezhibno. Posebno veljavo pa bodo hišice dobile šele poleti oziroma konec letošnjega leta, ko bo celotno naselje dograjeno in bodo ob njem tudi urejene komunalne naprave, zlasti pa še, ko bo okrog hišic zasajeno zelenje. »Pridite nas še obiskat poleti, ko bo toplo«, so ob slovesu zaklicali prebivalci prvih stanovanj. »Vsakdo nam bo dobrodošel, samo tistih, ki so nas imeli za norca in nam pravili, da bomo prišli v hleve — tistih si pa res ne želimo!« , uRi nekateri člani našega kolektiva so se letos oblekli v kurente in tako ostali zvesti tradicijam Kadnji PREDPUST Naj že v prvi vrstici prosim prijaznega bralca opro-ščenja zato, ker se mu ta zgodbica najbrž ne bo zdela kaj posebno imenitna, ali bolje, zanimiva. Takih zgodb je morda več, samo da zanje ne vemo. Jaz pa sem se zanjo zavzel prav zaradi tega, ker je tako preprosta. Nič posebnega ni. pa bi vseeno rad, da bi jo zvedeli tudi vi. Hočete? — Hvala za zaupanje. Kratki bomo. Povest ima tri dele. Torej po vrsti. Milan je na pustni torek odložil svinčnike in črtalnike kot vse dni v letu. Delo. Menza. Kino. Spanje. In tako vsak dan. Skice, načrt, kopije — to je bilo že nekaj časa življenje na gradbišču, v prostem času pa... saj je kar šlo. Milan je pogrnil risalno desko z veliko polo papirja in ošinil tovarišico Marto. Zlagala je v predal risalno orodje in bila zamišljena. »Kam pa danes?« jo je vprašal. ■»Kam? — Domov seveda,« se je nasmehnila in pohitela s pospravljanjem. Kakor v sanjah je rekla: »Zakaj pa vprašate?« Milan ni vedel, kaj naj reče. Ona je oblačila plašč. Kaj naj ji tudi pripoveduje! Pust je. Pust? Da. Nekateri ga zares spoštujejo, praznujejo, veseljačijo. Drugi pa kar pozabijo nanj Bržkone je taka tudi Marta. Kaj naj ji potlej še pripoveduje? Po kosilu je Milan odšel na cesto. Bleščeča luč snega, obsijanega s soncem, ga je sprva zaslepila. Sčasoma se je privadil. Mislil je na Marto, ki je tako redkobesedna zadnje čase in nič ne opazi, da bi jo Milan rad večkrat ogovoril. Potem so ga zmotili malčki, zakrinkani, oblečeni v dolga krila, s cekarji o rokah. Plesali so po ulici, izginili v hiši in se spet kmalu prismejali iz nje. Gledal je zamorčke o slamnatih krilcih in kavboje, pajacke s šilastimi kapicami, indijančke in maškare, za katere ni bilo mogoče ugotoviti, kaj predstavljajo. Pa saj je vseeno. Bil je pustni čas, pustni torek. In Deseto je bilo na ulici. Zvečer je Milan odšel od večerje v mesto. Nekako mehanično je zavil v kavarno, kjer je rad posedal. Ob turški kavi človek najlaže prelista kakšno reoijo. Kavarna je kot nalašč, kadar nimaš družbe. Če le kje, tu jo lahko najdeš. Toda nocoj je komaj našel mesto. Sedel je in Deseto gledal okoli sebe. Končno, si je rekel, so ljudje ta dan kar dobre volje. Skušal je našteti maske, ki so posedale ob mizah — pa jih je bilo Dedno več in prenehal je šteti. Po kavi je naročil še limonado. Ob lahki glasbi so se pari spustili v ples. Plesale so maske in ljudje brez mask. Veselo. Postalo je kmalu hrupno. Veseli vrvež je prevzel večino. Ljudje so se gnetli na majhnem plesišču in tudi med mizami so plesali. Ko je Milan odhajal iz kavarne, ga je v slovo oplazil z roko dimnikar, oblečen v črno svilo, z zlikanim cilindrom.. Milan je bil prepričan, da je imel roke namazane s pravimi sajami.. . Domov grede je Milan premišljal. Morda moraš imeti pogum, da nadeneš masko. Včasih je sanjal, da bi se napravil — denimo za domina, ali — karkoli, pač nekaj, da bi ga ne poznali. Pa ni nikoli tega napravil. Pa b'i zares rad. Najbrž mora biti zanimivo opazovati ljudi, ki jih poznaš, oni pa te ne poznajo, ker te ne morejo. Pač to bi si rad privoščil. II. Bila je sreda. Marta je bila že dolgo sama v risalnici. Pa morda tega niti ni opazila. Kot vsak dan je brez besede polagala v predal škatlo s šestilom, prozorna ravnila in peresa. Pripravila je torbico in mrežico za zelenjavo, segla d omaro po plašč. Tedaj pa so se z ropotom odprla vrata. Kakih šest ljudi je planilo noter. Toda kakšni ljudje! Šeme! Marta se je morala nasmehniti. Pisane šeme so se drenjale okrog njene mize in utihnile. Z okamenelimi lici so zrle vanjo in se rahlo pozibavale. Potlej so zagnale d zrak velik cunjast predmet, ki je padel na Martino mizo. Bil je »ploh«, slamnat mož... Maske so molčale. Zibale so se sem in tja brez besede in tišina je bila boleča. Okameneli obrazi so zrli nekam v daljavo in se zibali, zibali... Nenadoma je Marta skočila od mize. Prerinila se je do vrat, jih sunkoma odprla in zbežala iz barake. Za njo je odmeval smeh. Dekle pa je teklo mimo kupov peska, mimo skladov opeke. Tekla je pod surove oboke zgradbe. Zasopla je obstala in čutila, kako ji je razbijalo srce. Sama ni vedela, da ihti. Nenadoma ji je bilo mraz pod oboki, čeprav je mednje sijalo svetlo, pomladno sonce. Ko se je Marta obrnila, da bi odšla nazaj k baraki, je stal pred njo Milan. V rokah je držal lepenkasto na-ličnico in bil je v zadregi. »Zakaj pa ste,« ji je rekel, »vzeli tako zares. Bila je samo šala.« . Mart a ni mogla drugače, spet so se ji udrle solze. Stekla je proti baraki. »Moja mati je že dolgo bolna, razumete?« mu je še dejala gredoč. Milan se je pognal za njo in jo ujel za roko. Obstala sta d bleščavi pomladnega dne. Gledal jo je v oči in tiho rekel: »Oprostite, prosim.« Počasi je vzela roko iz njegoDe in sunki skrile bolečine so ji dvigali prsi. Spet se je napotila dalje in spet ni prišla daleč. Znova jo je prijel za roke njen pisarniški tovariš. »Marta, jaz ... rad bi vam ... vem, da je težko, kaj reči. Pa tudi nočem. O tem, kar se je zgodilo, že ne. Nekaj drugega bi vam rad povedal, vprašal...« Srečala sta se s pogledi in Milan je rekel. »Marta, bivam bilo prav, ko bi bil to zadnji predpust?« Nasmehnila se je. On pa je popravil. »Najin zadnji predpust!« Skupaj sta odšla proti pisarni. Marta je hotela nekaj povedati, pa Milan ni pustil. »Nič ne govori,« ji je rekel. Pisarna je bila prazna; ko sta vstopila. Na mizi je-še vedno ležal slamnati mož. Maria ga je hotela vzeti v roke, Milan pa ga je vrgel v kot. Potem je objel Marto in jo poljubil. ENOTA MERE JSRADIS" Z GRADBIŠČA Z LJUBLJANA MARIBOR CELJE JESENICE R.^VNE LJ. 0K0L. KOPER KRANJ 1 CELOTNA REALIZACIJA 000 DIM 13 890 000 40 800 000 2 550 000 2 eoo ooo 1 200 000 1100 000 1 200 000 700 000 650 000 600 000 2 MATERIAL A 190655 41 2 968 455 41,1 612 000 40,5 778 C00| 39,5 369 500 43,5 378 000 41 362 000 46,5 •184 000 41 174 000 38,7 160 000 3 TUJE STORITVE 3 824 287 3 614 800 1075 000 826 000 358 000 300 000 400 000 255 800 200 OOO 200 000 4 OBRESTI 251 300 123 517 19 373 36 702 13 217 10 480 18 552 8 713 12 680 3 80 0 . 5 STROŠKI ZA KADRE — 28 062 21 860 4 350 6 500 2 326 2 500 2 275 1 479 1 230 1 200 6 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE 175 223 32 08? 7 559 9 423 2 074 4 456 2 516 2 896 493 2 670 7 AMORTIZACIJA — 345 432 110 852 21 068 34 0 3 5 14 960 10 026 10 303 7 011 9 624 3 823 8 DRUGI MATERIALNI STROŠKI 639 415 475 061 111 575 108 796 71 082 47 627 45 341 33 660 30 400 26 5 80 9 REŽIJA CENTRALE - 213 322 166 353 33 289 50 194 16 917 18 905 17 050 9 831 10 551 9 616 j 10 SKUPAJ STROŠKI ... 9 667 896 7 512 985 1884 214 1 849 650 848 076 721 996 858 992 503 390 438 978 407 689 11 DOHODEK 4222 104 30,4 3 237 01S 30,4 665 786 26,2 950 3E0 34,1 351 924 29,3 378 004 341 008 28,4 196 610 28 211 022 32,5 192 311 32 13 PRISPEVEK IZ DOHODKA 633 317 493 052 59 868 142 553 52 783 56 701 51 151 29 491 31 653 28-647 13 ■*- IZREDNEGA DOHODKA - 310 715 238 459 43 853 72 900 16 784 35 996 25 313 9 892 18 697 15 024 14 ČISTI DOHODEK -i. 3 278 072 100 2 555 504 100 522 065 100 734 897 100 282 352 100 285 307 100 264 544 100 157 227 100 160 672 100 148 440 100 15 OSEBNI DOHODEK - 2 827 191 86,3 2 197 732 86 443 976 86 632 011 86 242 823 86 245 364 86 227 507 86 135 215 86 138178 86 127 658 86 16 SKLADI - 450 881 13,7 357 772 14 73 089 14 102 886 14 39 529 14 39 943 14 37 037 14 22 012 14 22 494 14 20 782 14 DELITEV REALIZACIJE : LASTNA 000 DIN 10 241 940 74 7 215 200 67 1513 000 59 1 974 000 70,5 850 000 71 800 000 73 780 000 65 448 200 64 450 000 69,2 400 000 06.6 -- : TUJA — 3 648 060 26 3 584 800 33 1 037 000 41 826 000 29,5 350 000 99 300 000 27 420 000 35 251 800 36 200000 30,8 1 1 33,4 PRODUKTIVNOST NA DEJAN. DEL. URO 1963. DIN/H 990 861 850 840 800 1 000 900 780 950 850 BRUTT0 OSEB. DOHOD. NA UR0(e*uut-«»eoK.) 1963. DIN/H 250,5 241 232 247 212 279 243 214 266 249 SKUPNO ŠTEVILO UR Z NADOMESTILI UR 11 288 400 ♦ 9,0 9126 000 ♦8,0 1938 000 ♦ 8,9 2 560 000 +9,0 1147 000 ♦8,0 880 000 ♦10,0 936 000 ♦ 7,9 633 000 ♦10,0 519 000 ♦9,5 513 000 ♦e,9 -- EFEKTIVNIH UR UR 10 350 000 8 379 000 1780 000 2 350 000 1062 000 800 000 867 000 575 000 474 000 471 000 j PLANIRANO ŠTEVILO UR NA ZAPOSLEN. UR 2 502 2 497 2 450 2 600 2 506 2 400 2 600 2 400 2 400 2 400 i POTREBNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH 4 512 100 3 fe 55 100 791 100 985 100 458 100 3C7 100 360 100 264 100 216 100 214 100 ZAPOSLENI PO SPISKU JANUAR 1963. 4 442 98 3 341 91 737 93 1 016 103 423 92 269 73 366 102 235 89 200 92 95 45 i „ DINAMIKA REALIZACIJE L KVARTAL K0MULATIV. X 12,46 11,9 12 13 8 13 17 9 10 8 f. X 41,00 40,5 44 40 37 40 45 39 35 35 ■ % 72,65 72,3 74 72 71 70 78 70 68 70 j g. * % 100,00 100,0 100 100 100 100 100 100 100 100 | POGLAVITNO: Čim več s čim manj naporov (Nadalj. s 1. strani) Gradbeno vodstvo Ravne mora seliti svojo operativno bazo. Gradbišče Kranj začenja urejevati svojo bazo in gramoznico. Strojno prometni obrat izloča ne-tipske zastarele stroje in vozila in dobi pet novih stolpnih žerjavov, 8 težkih tovornjakov, avtožerjav, prikolico za prevoz težkih strojev in podvoz za stolpne žerjave. Kovinski obrati Ljubljana in Maribor nimajo v planu posebnih investicij. Predvideva se osvojitev proizvodnje iglastih dvigal, 500 lit. protitočnih mešalcev in gladilcev betona. Obrat v Mariboru bo del svojih kapacitet namenil remontu naših strojev, oba pa bosta skušala razširiti asortiment krovskih del. Obrat v Škofji Loki uvaja parke-tarsko in steklarsko dejavnost ter proizvodnjo izolacijskih plošč iz lesnih odpadkov. Rekonstruira dotrajano strojno-mizarsko delavnico in uvaja exhaustorje. Obrat gradbenih polizdelkov v Ljubljani bo začel proizvajati žlin-drine zidake na novem stroju Schlosser in širi svojo dejavnost z uvajanjem proizvodnje tipiziranih elementov za stanovanjsko in industrijsko gradnjo. V planu ima ureditev notranjega transporta in urejuje transport zidakov od stroja do zidarja s pomočjo palet. Projektivni biro veže svojo dejavnost še v večji meri na potrebe podjetja z izdelavo tipskih projektov za gradnjo za trg, z delom na študijsko razvojnih projektih ter z izdelavo projektov tam, kjer se zahteva od izvajalca tudi projekt. Glede izboljšave družbenega standarda predvideva GV Ljubljana nakup 7 stanovanj, GV Maribor gradnjo samskega doma in nakup 4 stanovanj, GV Jesenice gradnjo samskega doma in ureditev kopalnice, GV Ravne gradnjo nekaj stanovanj. gradbišče Koper gradnjo 9 stanovanj, Kovinski obrat in strojno prometni obrat gradita skupaj 16 stanovanj, Kovinski obrat v Ma- riboru pa nakupuje 4 stanovanja. Če kritično pogledamo letošnji plan, vidimo, da je glede na tržišče in naše kapacitete izvedljiv. Obenem pa moramo ugotoviti, da razpoložljivi tehnični kadri, to je inženirjev, tehnikov in delovodij za izvršitev tega plana premalo in da je potrebno vsaj še deset samostojnih delovodij poleg začetnikov, ki bodo prihajali iz šol. Zato je osnovna naloga organov upravljanja ter uprav enot in podjetja, da rešijo to vprašanje s tem. da — pridobijo zadostno število sposobnih inženirjev-, tehnikov in delovodij s prakso za prehod v podjetje; — perspektivno rešijo vprašanje stalnega dotoka tehničnih kadrov! — rešijo vprašanje stimulativnega nagrajevanja vseh, zlasti pa tehničnih kadrov. S sprejetjem statuta so na cen-trali podjetja predvidene nove službe, in sicer: — tehnično-komercialna služba, — priprava dela, — oddelek službo, — tehnična instruktaža in kontrola z laboratorijem, —• oddelek razvojne službe. Vse te službe morajo med letom izpopolniti svoj kadrovski sestavi se organizacijsko utrditi in prevzeti odrejene posle. Ing.Jože Uršič za obrate in strojno SKLEPI IX. redna seja upravnega odbora podjetja je bila 27. februarja 1965 na centrali podjetja v Ljubljani. Sprejeli so naslednje sklepe: 1. Odobri sc poročilo centralne inventurne komisije o poteku in rezultatih inventure na dan 51. XII. 1962 in se predlaga delavskemu svetu v razpravo in potrditev-: a) iz osnovnih sredstev podjetja se iz-knjižijo inventurni primanjkljaji pri teh sredstvih v skupni osnovni vrednosti din — za gradbeno dejavnost . . . 269.798 — za delavsko-uslužbenske menze 51.164 s tem, da se za njih odpisano vrednost, in to — za gradbeno dejavnost . . . 111.157 — za delavsko-uslužbenske menze 2.757 bremeni rezervni sklad. b) med osnovna srdstva podjetja se knjižijo inventurni presežki, ugotovljeni ob inventuri v- skupni osnovni vrednosti 592.758 dinarjev, oziroma v skupni sedanji vrednosti 555.055 dinarjev-. c) inventurni primanjkljaji materiala in drobnega inventarja se izknjižijo — pri osnovni dejavnosti . . — pri delavsko-uslužbenskih menzah .................. — pri počitniških domovih din 4,627.996 559.401 99.704 Skupaj 5,087.101 a) v breme odgovor- diu din nih oseb na GV Ljubljana .... 5.622 b) v breme izrednih stroškov: — pri osnovni dejav- nosti 4.622.374 — pri DUR .... 359.401 — pri počitniških do- mo vi h 99.704 5,081.479 Skupaj 5,087.101 č) knjižijo naj sc inventurni presežki materiala in drobnega inventarja, ki znašajo: din — pri osnovni dejavnosti . . . 6,702.795 — pri delavsko-uslužbenskih menzah....................... 145.429 — pri počitniških domovih . . 22.865 Skupaj 6,871.085 v dobro drugih dohodkov. d) po poročilu komisije za popis terjatev in obveznosti podjetja naj se odpiše: a) v breme izrednih izdatkov din — neizterljive terjatve do kupcev ............................ 5,596.141 — dvomljiva in neizterljiva do- broimetja na kontu dobaviteljev ....................... 5,557.180 — druge sumljive in sporne terjatve . . . . . . . . . 1,330.548 Skupaj 8,465.669 b) v breme rezervnega sklada — ostanek primanjkljajev na osnovnih sredstvih iz preteklih let ....... . 711.925 c) v breme sldada skupne porabe — iz preteklih let............... 17.260 Skupaj 9,192.854 V dejavnosti počitniških domov: — v breme izrednih izdatkov neizterljive terjatve................ 59.780 2. Odobri se predlog centralne inventurne komisije, da se terjatve na kontu 120 — kupci v- skupnem znesku 64.728 din prenese na konto 124 — dvomljive in sporne terjatve kupcev. Terjatve, knjižene v- knjigovodstvu osnovne dejavnosti na kontu 156, v skupnem znesku 1,664.751 din se prenese na konto 158 med druge sumljive in sporne terjatve. 5. Predlog gospodarskega načrta za leto 1965 se potrdi in predlaga delavskemu svetu podjetja v razpravo in potrditev. 4. Predlog investicijskega programa za leto 1965 v skupnem znesku 560.000.000 din in dopolnitve že omenjenega predloga v znesku 9,920.000 din se odobri in predlaga v razpravo in potrditev delavskemu svetu podjetja. 5. Delavskemu svetu podjetja se predlaga v ponovno potrditev nabavljena in aktivirana osnovna sredstva v letu 1962, ker sedanje generalno pooblastilo, ki ga je dal delavski svet v preteklem letu, ne zadošča. 6. Poslovne enote podjetja, ki predlagajo nabavo službenih osebnih avtomobilov, morajo v prihodnje prispevati 50 % lastne udeležbe za nakup avtomobila. 7. Potrdi se predlog novih najemnin in cen prevozov za avtopark podjetja, ki se nahaja v organizacijski shemi poslovne enote strojnoprometnega obrata. Potrjene najemnine veljajo od 1. L 1965. 8. Na podlagi izvršene reorganizacije v podjetju se na nova delovna mesta vodilnih delavcev in izpraznjena delovna mesta, katera so že sedaj obstajala, imenujejo nasled-nji: — Jože Repše, za šefa kovinskih obratov, — Anton Vovk, za šefa strojnoprometnega obrata, — Ernest Rusjan, za šefa poslovne enote Kranj, — ing. Jože Uršič, za pomočnika glavnega direktorja, — ing. Janez Gričar, za komercialnega direktorja podjetja, — ing. Alfred Peteln, za šefa operativne službe v podjetju. Razrešijo se dosedanjih delovnih dolžnosti na delovnih mestih naslednji: — Anton Martinšek, šef centralnih obratov Ljubljani se premesti na centralo podjetja, — ing. Milivoj Šircelj, šef poslovne enote Kranj se premesti na centralo podjetja, — ing. Ljudevit Skaberne, dosedaj na delovnem mestu šefa projektivnega biroja. — ing. Jože Uršič se razreši dolžnosti tehničnega direktorja podjetja zaradi ukinitve tega delovnega mesta. 9. Imenuje se komisija za primopredajo poslov na poslovni enoti Kranj, v naslednjem sestavu: — ing. Alfred Peteln, predsednik, — Peter Kunej, član, — Albin Bačer, član. Imenuje se primopredajna komisija za predajo jioslov na Centralnih obratih, Ljubljana: — Milan Surk, predsednik, — Iko Ravnikar, član, — Peter Kunej, član, — Anton Martinšek, elan, — Jože Repše, član, — Anton Vovk. član. Imenovani komisiji morata svoje dejo zaključiti do 15. marca 1965 in izdelati pismen elaborat o izvršeni primopredaji. 10. Odobri se službeno potovanje ing. Rudiju Cerkovniku in ing. Milanu Arnežu v Zahodno Nemčijo za ogled tovane avtomobilov in ureditev servisne službe zaradi projektiranja glavnega objekta obrata Avtoob-nove v Mariboru. 11. Imenuje se komisija za odobravanje posojil za gradnjo privatnih stanovanjskih hiš v naslednjem sestavu: — ing. Saša Škulj, predsednik, — Iko Ravnikar, član, — Milan Šurk. član. Prošnje, ki jih smatra komisija za utemeljene, predlaga upravnemu odboru podjetja v potrditev. Komisija je dolžna izdelati poslovnik o svojem delu. ki mora obsegati tildi nadaljnje določbe, pod kakšnimi pogoji in na kakšen način lahko posamezni član kolektiva zaprosi za »osojilo in ga dobi. 12. Z ozirom na potek del na gradbišču J Poreču se zadolži upravo podjetja za anali; zo dejanskega stanja in je s tem v zveZ1 dolžna takoj podvzeti ustrezne ukrepe. Predsednik UO podjetja: „ ing. Saša Škulj SKLEPI Vlil. redno zasedanje delavskega svet*1 podjetja je bilo 28. 11. 1965 na centrali pou' jetja v Ljubljani. Sprejeli so naslednje sklc' Pe: , 1. Poročilo o delu upravnega odbora p°(' jetja, ki ga je podal predsednik UO iU” Saša Škulj, se sprejme. 2. Poročila stalnih komisij delavske?? sveta podjetja, ki so jih podali predsednik komisij, vzame delavski svet na znanje * tem, da komisije pri svojem delu upoštevaj0 smernice delavskega sveta. 5. Po poročilu komisije za prevzem osn0<' nih sredstev se potrdi dejansko izvršen# bave osnovnih sredstev v letu 1962 v viši!1 583,941.875 din po priloženem seznamu 11 prvotno sprejetem sklepu o investicijskih H‘1' bavah, ki jih je delavski svet podjetja po*1’ dil na svojem zasedanju dne 27. It. 1962. v« 1 UU13U »tga VCSIII1KU . tvoji nesreči. Tako sem ponosna na teh6' ENOTA MERE OBRATI 1 S.P.0, K.0. LJUBLJANA K.0, MARIBOR ŠKOFJA LOKA 0.G.P, ?m. BIRO 1 CELOTNA REALIZACIJA 000 DIN 3 090 OOO 820 000 600 000 420 000 430 000 750 OOO 70 000 2 MATERIAL - - 1 m 4oo 40,4 111 520 13,6 295 095 51,9. 222 000 56,2 241 285 56,2 350 000 46,7 2 500 3,6 3 TUJE STORITVE - 209 487 93 480 29 032 25 024 6 091 47 600 8 260 4 OBRESTI - 127 783 50 507 21 393 8 199 8 204 39 368 112 5 STROŠKI ZA KADRE - 6 202 1 420 1 240 846 742 1 600 354 6 INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE - 143 136 109 316 10 275 2 925 ‘ 5 000 15 500 120 7 AMORTIZACIJA - 234 580 169 759 14 166 7 920 9 640 32 793 302 8 DRUGI MATERIALNI STROŠKI - 164 354 45 572 31 381 14 440 34 170 37 065 1 726 9 REŽIJA CENTRALE ,_L_ 46 969 11 354 9 401 6 602 5 946 10 766 2 900 10 SKUPAJ STROŠKI 2154 911 592 928 411 983 287 956 311 078 534 692 16 274 11 12 DOHODEK — 935 089 30,3 227 072 27,7 108 017 31,4 132 044 31,4 118 922 27,7 215 308 23,7 53 7 26 76,8 PRISPEVEK IZ DOHODKA - 140 265 34 061 28 203 19 807 17 838 32 296 j 8 060 13 - IZREDNEGA DOHODKA -- 72 256 21 783 15 500 10 100 9 252 11 111 4 510 14 ČISTI DOHODEK - 722 568 100 171 228 100 144 314 100 102 137 100 91 832 100 171 901 100 41 156 100 15 OSEBNI DOHODEK - C 29 459 87 145 544 85 126 996 88 67 838 86 78 976 86 154 711 90 35 394 86 16 SKLADI - 93 109 13 25 684 b?1 17 318 12 14 299 14 12 856 14 17 190 10 5 762 14 DELITEV REALIZACIJE : LASTNA ooo din 3 0 2 6 740 98 820 000 100 570 000 95 395 000 94 430 000 1100 750 000 100 61 740 88 : TUJA - 63 260 2 — - 30 000 5 25 000 6 - - — - 8 260 12 PRODUKTIVNOST NA DEJAN. DEL. URO 1963. DIN/H 1 579 2 140 1 500 1 415 1 500 1 300 950 BRUTT0 OSEB. DOHOD. NA URO h«uut »mom.) 1963. DIN/H 291 345 304 286- 253 247 498 SKUPNO ŠTEVILO UR Z NADOMESTILI UR 2 162 400 •9,6 422 000 •10,2 418 000 ‘10,0 307 000 ‘10,0 317 400 •10,6 627 000 •8,7 71 000 • 9,2 — EFEKTIVNIH UR UR 1 971 000 383000 380 000 279 000 287 000 577 000 65 000 PLANIRANO ŠTEVILO UR NA ZAPOSLEN. UR 2 523 2 540 2 600 2 590 2 440 2 500 2 400 POTREBNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH 857 100 166 100 161 100 119 100 130 1100 251 100 30 100 ZAPOSLENI PO SPISKU JANUAR 1963. 860 100 142 85 175 110 134 113 132 101 246 98 31 103 DINAMIKA REALIZACIJE I- KVARTAL KOMU LAT IV. % 14,4 9 15 15 22 14 25 ! - - % 42,6 38 37 50 50 43 50 S. — 7. 73,6 75 67 75 73 77 75 B - 7, 100,0 100 100 100 100 100 100 4. Potrdi se predlog letnega gospodarskega načrta v višini 15,890 milijonov din s tem, a 737 Nesreče pri smrtne hujše — 1 lažje Ne- poti Sku- paj 1 •/« bolovanja zaradi nesreč zaradi pri bolezni 0,22 10,19 426 — — 3 — 3 0.98 6.00 1098 — 1 4 2 7 0,92 5,34 245 — — 2 — 2 1,67 6,20 282 — — 2 — 2 1,45 9.27 203 — — 3 — 3 1,41 6.94 99 — — — — — — 6.68 395 — — — — — — 6.92 239 — 1 — — 1 0.13 3.79 148 — — 1 — 1 0,09 3.56 • 155 — — — 1 1 — 5,35 255 — — — .—. 132 — 1 1 — 6.90 31 — — — — — 6.32 • 98 — — — — — — 4,08 4543 — 3 15 4 22 0,57 6,18 . 4279 — 6 25 7 38 1,02 7,29 v. jcUišnji januarski podatki nam kn?eJ° nekoliko ugodnejšo sliko, ; 1 Jc bila v januarju 1962, saj so li, *Li zaradi bolezni manjši in 1 nesreč pri delu jc manj, kakor lanskem januarju. Dri ednini izvajanjem varstva delu, dobro organizacijo dela ter hitro in organizirano intervencijo zdravstvene službe bomo to znižanje lahko obdržali, če ne izboljšali. Pri tem pa je treba sodelovanje vsega kolektiva zlasti pa tistih, ki so neposredno odgovorni za varnost delavcev pri delu. ZAHVALA Dragi tovariši! Iznenaden sem bil, ko sem za novo leto t(J63 prejel od gradbenega vodstva Ravne na Koroškem novoletno darilo. Sem upokojen zidar. Leta in bolezen mi ne dovoljuje več, da bi bil še član tega mojega kolektiva, med katerim v smislu še vedno živim. Čeprav sem že več kot eno leto upokojen in nimam več neposredne zveze z bivšimi mojimi sodelavci, se rad spominjam na čase, ki sem jih preživel o kolektivu. Trden sem in o delu prekaljen, vendar nisem mogel zadrževati solz, ko sem sredi januarja prejel obvestilo o novoletnem darilu. Človek, ki živi dalj časa izven kolektiva, mu je vsaka še tako mala vez dragocena. Člani kolektiva so mi darilo dostavili na dom. Gradbenemu vodstvu in celotnemu kolektivu podjetja »Gradis« se najlepše zahvaljujem za vso skrb, ki jo nudi svojim bivšim delavcem in to ne samo takrat, ko dela, ampak tudi še po upokojitvi. Takih podjetij je pri nas verjetno zelo malo Podjetje, ki tako skrbi za svoj kolektiv, je vredno zaupanja. Fridolin Breg upokojenec IZ JLA NAM PIŠEJO Član našega kolektiva Ahme Smajič nam je iz JLA poslal naslednji dopis: Dragi drugovi i drugarice! Pre snega pozdravljam sve članove kolektiva i želim jim puno sreče u radu. Želim da preduzeče postigne što bolje rezultate. Ja vam se zahvaljujem na Pjes-niku koji mi šaljete. Kada dobijam Vjesnik i pročitam ga, osječam se veseo i radostan kao da sam tamo. Ja ne mogu da dočekam kada ču da dodem iz vojske i popunim svoje radno mjesto i stupim u kolektiv, omiljeni Ijepi i duhoviti. Sječam se najviše moga poslovodu koji mi je dao moral, snagu in sve što može da bude najbolje i najkorisnije za jednog čovjeka. Ne čekam kada ču da dodem kuči, nego u preduzeče i kolektiv ali če i to proči a ja ču vama doči. Još jedan put pozdravljam sve članove kolektiva i želim jim puno sreče u radu. Ahme Smajič Opomba uredništva: Tudi mi vam želimo v vojski vse dobro in na skorajšnje svidenje! Slike zaradi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti. Novi kolektiv počitniškega doma na Pohorju in zimska idila »■lili* ■ ■ i iKI ■ Tovariš Jože Bagari je sicer žerjavisf, tokrat pa dela v Poreču kot krmar. S svojo barko je moral ves material prepeljati na otok sv. Nikole. Marsikdaj je bila njegova barka v prometu vso noč Upamo, da je danes v Poreču že skopnel sneg. Delavci pri postavljanju predelnih sten V ceno »na ključ« seveda ni bilo všteto kidanje snega Stran 6 * GRADISOV VESTNIK Gradbišče na otoku Na malem otoku sv. Nikole pri Poreču gradi naše podjetje celo turistično naselje v/eekend hišic — Nekajurni obisk pri graditeljih tega naselja Sredi novembra lani je mali, z borovim gozdičkom na gosto obrasli otoček sv. Nikole pri Poreču dobil čudne, nevsakdanje obiskovalce: prišli so ljudje z lopatami, krampi, vrtalnimi stroji, kompresorji in drugim orodjem. Ljudje v delovnih oblekah in gumijastih škornjih. In zapeli motorji... Ta nenavadna delovna skupina, ki je prekinila enolično jesensko tišino (zadnji gostje so se od Poreča poslovili že ob koncu septembra), ni bil nihče drugi kot ekipa »Gradisa«, ki je začela na otoku graditi celo novo turistično naselje. Približno 140 ljudi — po 40 iz Ljubljane in prav toliko iz Kranja, 30 z Jesenic in 25 iz Zaloga — se je lotila ne ravno lahke naloge: od 15. novembra lani do 15. aprila 1965 popolnoma usposobiti 31 weekend hišic, v katerih bo točno 300 ležišč. * Ob pomolu je že čakala barka, ko je šofer Karel Dragan varno pripeljal šefa Bernarda Gabrijelčiča in mojo malenkost čez vse ovinke in klance, ki se vlečejo od Kopra tja do Poreča. Sonce je sijalo prav prijetno toplo na brezoblačnem nebu. tako da bi človek lahko mimogrede pozabil, da smo še sredi trde zime — šele na začetku februarja. Skočili smo v barko, krmar Jože Bagari je pognal motor in čoln je zarezal brazdo v mirno morsko gladino. Po kratki vožnji — otoček je oddaljen na najožjem mestu od kopna morda kakih 250 ali 300 metrov —- smo že pristali na otoku. Prvi vtis ni bil ravna vabljiv: povsod še ostanki snega, kupi blatne, mastne ilovice, ki se je lepila povsod — na čevlje, lopate delavcev, na kolesa traktorja, ki je vlekel kdo ve kakšen tovor. Toda sonce, ki je še vedno prijetno grelo, nam je spet vlilo dobre volje in odšli smo po snegu in blatu pogumno okrog otoka, da vidimo, kako je napredovala gradnja. Prve hišice, ki so še obrnjene proti Poreču, mi še niso dale prave podobe o bodočih weekendih, šele pozneje, ko sva s tovarišem Gabrijelčičem in še nekaterimi tovariši obšla ves otok, sem lahko bolje dojel to turistično naselje. Vsekakor je hotel »Riviera«, ki je investitor te gradnje, našel na otočku sv. Nikole zelo primerno postojanko za domače in tuje goste, saj je borov gozdiček res prijeten in bo nedvomno tudi v najbolj pasji vročini nudil turistom prijetno osvežitev. Precej dela bo edinole še z ureditvijo celotnega otoka — z ureditvijo poti in vseli komunalnih naprav (vodovoda, elektrike, kanalizacije itd.), kajti brez teh naprav tudi naj lepše vveekend hišice ne bi imele prave vrednosti. Tudi projektant teh hišic, tovariš ing. Milan Arnež je zelo dobro rešil svojo nalogo. Vsaka hišica bo sestavljena iz več »celic« — dveh, so krampi in lopate, zabrneli treh ali štirih. V vsaki »celici« — enostavneje povedano: sobi — bo imel gost res maksimum udobja. Vsaka soba ima po dve postelji, vrh tega pa še loggio, predprostor in sanitarije. Velik 50-litrslci bojler bo zadoščal, da se bo gost pod prho lahko umil tudi s toplo vodo, v sanitarnem prostoru je seveda še umivalnik in straniščna školjka. V sobi so tudi vzidane omare in potrebno pohištvo, celotna površina takšne »celice« pa meri okrog 22 m2. Skratka, udobje, ki ga lahko dobimo samo v prvorazrednih velikih hotelih. Med ogledovanjem ene izmed hišic sta se nam priključila dva tovariša, ki vodita nekatere oddelke — mladi tehnik Vinko Damjan in delovodja Janez Zevnik iz Kranja. »Kako gre kaj delo?« sem ju pobaral. Povedala sta, cFa zadnje dni še kar gre, prej pa je bilo zelo hudo. Sredi januarja je tudi tu — tako kot po vsej Sloveniji — pritisnil hud mraz. Živo srebro je zdrknilo na 7 pod ničlo, zapadlo je precej snega, vrli vsega pa je še pošteno vlekla prava primorska burja. »Več dni sploh nismo mogli delati,« je pripovedoval mladi Celjan. »Ljudje so v tem mrazu precej trpeli, zlasti tisti, ki so bili nastanjeni v lesonitnih hišicah, ki jih ni mogoče kuriti.« Zanimalo me je, kako je zdaj nasploh v tej ekonomski enoti urejeno življenje, kako je s hrano in drugimi delovnimi pogoji. »Delamo od 7. ure zjutraj do 17. popoldne z uro odmora, tako da izkoristimo svetlobo. Najbolj nas je januarja prizadejal mraz, tako da 3 ali 4 dni sploh nismo mogli delati. Pa tudi druge dni ni bilo mogoče delati s takim tempom, kot bi delali, če bi bile vremenske razmere normalne. S hrano pa so nekateri zadovoljni, drugi pa spet nekoliko godrnjajo,« se je smejal tovariš Damjan. »Kakšna pa se zdi hrana vam?« sem se obrnil k tovarišu Zevniku. »Ja, veste, to je pa različno. Zame je dovolj. Imamo pa vmes tudi takšne, ki mu trije obroki ne zadoščajo. Vsak ima svoje navade: eden ima rad bolj mastno hrano, drugi ne, tretji ima rad ribe, četrti jih ne mara itd.« »Jaz se ne bi dosti pritoževal nad hrano,« se je vmešal tovariš Damjan. »Marsikje sem že bil na hrani, toda po vseh menzah je slabše. Seveda pride včasih tudi jed, ki mi ne diši. No, takrat pač jed pustim.« »In koliko plačujete za hrano?« »Delavci plačajo dnevno 350 din, čeprav nam hotel »Riviera«, ki pripravlja hrano, zaračunava za vse obroke dnevno po 416 din,« je pojasnil tovariš Gabrijelčič. »Razliko pač krije podjetje.« V neki hišici smo našli tri monterje iz obratov, ki so hiteli delati, da je bilo veselje. Poldeta Krašovca sem zapletel v kratek pomenek. »Ste zadovoljni s hrano?« »Sem! Ne pojem dosti, nisem med požeruhi.« »Kaj pa delo?« »O, že gre. Prejšnje dni je bilo sicer hudo. Tri dni smo delali v dežju ves dan, da smo bili premočeni do kože. Delo je moralo biti dokončano. Potem je prišel pasji mraz. No, upajmo, da bo zdaj že bolje.« »Kako pa je s terensko in sploh z zaslužkom? Menda vam kar dobro kaže?« »Če ne bi bilo terenske, se sploh ne bi splačalo tu delati,« je hitro odgovoril. No, ker smo že pri zaslužku. Ekonomska enota na otočku sv. Nikole ima najvišjo vrednost točke v »Gradisu« — 95 din. Vrh tega dobijo še vsi terenski dodatek — od 160 do 400 din (v bruto znesku, od katerega se odbije 15 %), pač glede na kvalifikacijo. »Torej, kako bo zdaj?« sem vprašal tovariša Gabrijelčiča, ki ima kot šef koprskega gradbenega vodstva »na plečih« še to gradbišče. »Ja, vidite, mraz nas je res precej zavrl in nam je sploh povzročal naj hujše preglavice. Kakih 10 do 14 dni smo v zaostanku. No, pa upam, da bo zdaj konec hudih presenečenj, ki nam jih je letos namenila zima. Prepričan sem, da bomo zamujeno nadoknadili. Čeprav to ne bo tako enostavno, saj je rok 15. april res oster.« Blizu obale, kjer je že čakal čoln s krmarjem Jožetom, smo si ogledali še gradbišče nove restavracije. I.e-to gradi GV Ljubljana v svoji režiji. Restavracija bo moderen hotelski objekt, ki bo lahko dnevno nahranil do 400 gostov. Kmalu je motor spet zabrnel in barka je že rezala gladino morja. Sonce se je že rahlo nagibalo k zatonu. »Precej so prestali te dni ljudje na otoku,« je pretrgal molk tovariš Gabrijelčič. »Vprašajte na primer našega Bagarija! Marsikatero noč ni niti za hip zatisnil očesa. Samo pomislite: ves material je bilo treba v tej barčici zvoziti s kopnega na otok. In tega materiala ni ravno malo.« Se nekaj metrov in barka je rahlo butnila ob pomol. »Srečno pot! Na svidnje!« je pomahal krmar Jože. »Tudi vam srečno! In veliko uspeha pri delu!« Mali kamion »Zastava« je že zabrnel in jo spet urezal proti Kopru. P. Prejšnji mesec bi lahko v analih našega podjetja — če bi namreč kdo vodil kroniko »Gradisa« — zabeležili pomemben dogodek: naše podjetje je v Mostah v Ljubljani dobilo svojo zobno ambulanto. Ceremonial ob otvoritvi je bil seveda intimno skromen. Otvoritvi zobne ambulante so prisostvovali šef zdravstvenega doma v Mostah dr. Joža Čuček-Dolenšek, šef zobnega oddelka dr. Zoran Arnež, mladi zobozdravnik dr. Peter Gabrovec (ki bo, mimogrede povedano, odslej imel na skrbi zobe nas vseh in naših vajencev) in še nekateri mladi stomatologi; od strani našega podjetja pa ing. Štefan Mesarič (ki je nadomeščal službeno zadržanega glavnega in drugi. Dr. Arnež je v kratkih besedah pojasnil, kako danes po vsem svetu naraščajo zobne bolezni in povzročajo celotnemu gospodarstvu vedno večjo škodo. Tudi Jugoslavija pri tem ni izjema — zobnih bolezni je vedno več. Seveda pa je zdravljenje najrazličnejših zobnih bolezni zelo drago, neprimerno cenejše in uspešnejše za skupnost in posameznika je preprečevanje bolezni. Zato lahko pozdravimo pobudo, ki je vznikla v našem kolektivu, da smo pristopili v Ljubljani k načrtnim pregledom vseli zaposlenih. S takšno preventivno službo bomo že v kali zatrli marsikatero bolezen, preprečili marsikatero bolečino in neprespano noč in ne nazadnje tudi marsikateri izostanek od dela, v hujših primerih pa celo nastanek hudih bolezni, ki imajo svoj vir in začetek v zobnili boleznih. Seveda pa je bila pobuda za široko preventivno akcijo šele prvi del poti. Zdravstveni dom v Mostah so lani sicer spravili pod streho, direktorja), ing. Tone Pogačnik zmanjkalo pa je sredstev za popolno opremo vseh oddelkov. Tako so ostale prazne sobe, kjer bi morale biti zobne ordinacije z vsemi potrebnimi napravami. Prav tu pa sta našla skupni jezik naše podjetje in zdravstvena ustanova v Mostah. Delavski svet našega podjetja je sprejel sklep, da nakupi vso potrebno opremo za zobno ordinacijo v znesku 3 milijone in 71.000 dinarjev, zdravstveni dom pa je dal lani našemu podjetju zato razumljivo prednost — dobili smo stomatologa, ki se bo v glavnem posvečal našim ljudem in njihovim svojcem. S to koristno akcijo smo ubili dve mulii na en mah: zdravstveni dom v Mostah je dobil potrebno aparaturo in bo z njo lahko občutno razbremenil ostale zobne ambulante, naše podjetje pa si je s svojo ambulanto v okviru zdravstvenega doma zagotovilo boljše pogoje zdravljenja. Predvsem bo odpadlo za marsikoga čakanje v ordinacijah, ki lahko posamezniku odvzame dragocene ure. Pobuda našega podjetja je že opogumila precej kolektivov v Mostah, ki se že zanimajo za podobne oblike sodelovanja (Teol, Komunalna banka, Kemična tovarna itd.)-Vsekakor bi bilo želeti, da bi bilo takšnega koristnega sodelovanja med zdravstvenimi delavci in podjetji čim več. Aparatura, ki jo je kupilo naše podjetje, je res najsodobnejša (izdelana po licenci firme »Siemens«) — sicer pa upamo, da si jo bodo osebno gledali vsi člani našega kolektiva v Ljubljani. ‘Za konec pa še obvestilo za tiste, na ambulanta, ki jo vodi dr. Petcf ki morda tega še ne vedo: naša zob' Gabrovec, je namenjena vsem zaposlenim pripadnikom »Gradisa« v Ljubljani — Centrali, GV Ljubljana, Centralnim obratom. Betonarni in GV Zalog. Ambulanta ordinira vsak dan (razen sobote, nedelje i<1 praznikov) dopoldne od 7.30 do 11.30 ure (za svojce) in ponoldne od 14. do 20. ure. Prepričani smo, da v naših vrstah ne bo strahopetnežev, tako da bo imel dr. Gabrovec dela na pretek. Sistematični pregled zob v enotah na ljubljanskem področju (pregledi so bili ob koncu januarja) pa na m dajejo naslednjo sliko: skupno pregledanih 625 delavcev od tega: brez kariesa (zdravih) 14 delavcev sanirano (popravljeno) 54 delavcev (zobna gniloba) karies do 25 °/o — 410 delavcev (zobna gniloba) karies 25 “/o in več — 77 delavcev, Zimsk^Jp^^i^jgri^Gradisa^vKoro^kem kotu Zmagoslavje domačinov Kakor vsako leto so bile tudi letos razpisane zimsko športne •Sre »Gradisa«, pod pokroviteljstvom gradbenega vodstva Ravne ®a Koroškem. Prireditelj se je za brezhibno organizacijo res zelo potrudil, saj je imel res dobrega organizatorja in J e prav, če javno pohvalimo vestne sodelavce: odlične speakerja Ivana Hercoga, glavnega sodnika Franca yornika, zapisnikarico Sonjo Gašperjevo in vse, ki so sodelovali pri tekmovanju, pa še KZ Črna, ki je poskrbela za okrepčila in nabiranje norili moči na cilju. Nekatere ekipe so prispele že v sredo zvečer, tako da smo bili na dan pred tekmovanjem že vsi na sv°jih mestih. Vso grajo zaslužita enoti Ljubljane in Ljubljane-okoli-Ca> ki nista zmogli zbrati vsaj treh smučarjev in postaviti na start svo-1® ekipe, da o enotah Celje, Koper m Kranj sploh ne govorimo, saj že drugo leto zapored niso poslali svojih predstavnikov. Zvečer so se vodje ekip in sod-n,ki zbrali na »borbeni posvet« in eprnvili žrebanje, tako tla je bilo Zi> drugi dan vse pripravljeno. ’ petek 8. II. 1963 so se vsi tekmovalci ob prekrasnem sončnem remenu ob 9.45 že zbrali na startu za veleslalom. Proga je potekala na obronkih gričev Črne, dolga je bila ca. 1050 m, z višinsko razliko ca. 80 m in je imela 14 vratič. Za vse tekmovalce, razen za po enega iz Raven, Jesenic in Škofje Loke je bila kar zahtevna in dokaj težka. Zenske so imele isto progo in so jo z »lahkoto« prevozile prav vse do cilja. Tov. Anici Perme pa se je tik pred ciljem dogodila majhna nevšečnost. Čeprav je do sem vozila v velikem slogu, jo je prav pred ciljem zemeljska privlačnost spravila na tla in s tem so bili pokopani vsi upi. Tistih nekaj metrov do cilja je na posebno željo publike kar »prepuzala«« v cilj. Važna je borbenost. Še huje se je zgodilo tov. Ivici, ki je vozila za njo. Srečno je prispela do cilja, tu pa je tako nesrečno zadela s smučko v cilj, da je vse skupaj enostavno »demontirala«, torej sam cilj s sodniki, časo-merilci in ostalimi funkcionarji vred je pomedla v sneg. Dobre volje torej dosti! Tehnični rezultati veleslaloma pa so: Doseženi Točke Enota 1. Maks Čekon 0;53.1 53,1 GV Ravne 2. Jože Zupan 0;54.3 54,3 GV Jesenice 3. Stanko Oblak .... 1:00.4 60.4 Škofja Loka 4. Marjan Starovašnik . . 1 ;02.5 62,5 GV Maribor 5. |anez Pirc ...... 1 ;05.2 65,2 Škofja Loka 6. Valter Stropnik . . . 1 ;06.7 66,7 KO Maribor Rezultati tekmovanja v veleslalomu — članice 1. Ljuba Tome............1;54.8 Centrala Ljubljana 2. Ana Perme ..... 2;14.5 Centrala Ljubljana 3. Ivica Zorko............3;03.2 Centrala Ljubljana j J.ak°j nato so se tekmovalci po-.al1 na start za slalom. Ta je imel j vratič, dolg je bil ca. 400 m in jrx, ,rnel ca. 40 m višinske razlike. .m progi je lepo pripravil in tra-;lral znani tekmovalec iz Črne Vik-°f Miklavc, za kar mu gre poseb-n° priznanje in javna pohvala. V slalomu je bilo več padcev, kar kaže na premajhno koncentracijo tekmovalcev, torej ti padci so za vse druge razen številke 13, katera je startala na drugo nesrečo še v petek, »neodpustljivi«. Slalom je imel dva teka, tehnični rezultati pa so tile: Rezultati tekmovanja v slalomu — člani I. tek II.. tek L Jože Zupan . . . 0;39.2 0;39.2 2. Stanko Oblak . 0;40.9 0;46.1 b Janez Pirc . . . 0;44.6 0;51 Valter Stropnik . 0;45.9 0;5I.5 ?• Rupert Babič . . 0;5t.2 0;47 ”• Ivan Jamnik . . 0;52.l 0;47.1 Diskvalificirani '• Maks Cekon GV Ravne, Skupaj Torke Enota 1 ;18.4 78,4 GV Jesenice 1 ;27.0 87 Škofja Loka 1 ;35.6 95,6 Škofja Loka 1 ;37.4 97,4 KO Maribor 1 ;38.2 98,2 GV Maribor 1 ;39.2 99,2 GV Ravne 2. Jernej Jeršan, centrala, 3. Miha Fortuna, CO Ljubljana., Rezultati tekmovanja v slalomu — članice 1. Ana Perme.............0;45.8 Centrala Ljubljana 2. Ljuba Tome............2;50.3 Centrala Ljubljana Povedati moramo, da je moralni j/Rflgbvalec slaloma ravno tako Ce-ou Maks, ki pa je na startu prvc-b-ka »pobegnil«, ta pobeg pa ni i' a>M niti 2 sekundi, v obeh tekih (|r "oel za 4 sekunde boljši čas od eiV8° plasiranega. Na poziv vodje Jesenic ga je kasneje sodni-y zhor diskvalificiral. n "n alpske voznike je bilo torej tekst,.'-I0!0 končano, na sceno pa so Se P1*1 tekači. Približno ob 13. uri , Jo Podal na progo prvi tekmova-Pot i r<>lfa je bila dolga 5 km in je in ^ ‘l*3 Po dolini jiroti Koprivniku P°d skakalnico nazaj k cilju. Posebno pohvalo zaslužita oba tekmovalca iz Škofje Loke, ki sta tekla kar s terenskimi smučmi in tako doprinesla svoji ekipi dragocene točke, katere so jim pomagale v skupni uvrstitvi na II. mesto. Zelo lepo se je uvrstil tudi Maks Cekon iz Raven, čeprav je startal v vseh disciplinah in povsod dosegel zadovoljiv uspeh. Seveda se morajo ravenski tekači v veliki meri zahvaliti »očetovskemu vodstvu« bivšega olimpijca Štefana Rohača. Tehnični rezultati teka na 5 km pa so tile: 9 Andrej Repe .... 3 iYan Jamnik .... 4 Maks čekon .... Cas . . 14:12 Točke 85,2 Enota GV Jesenice . . 15;07 90,7 GV Ravne . . 15;41 94,1 GV Ravne ■ Janez Černe .... • 1 a vel Starovašnik . . ' °nc Zaletel j . . . Janez Kokalj .... . . 16:19 97,9 GV Jesenice . . 17;45 106,3 Škofja Loka . . 17;57 107,7 GV Ravne . . 18;47 112,7 GV Jesenice Takoj po končanem tekmovanju so se vsi tekmovalci podali na težko zasluženo kosilo. Medtem ko so po kosilu menjali svojo garderobo, je sodniški zbor z glavnim sodnikom tov. Francem Gornikom izračunal rezultate, nakar jih je Sonja Gašpar z urno roko stenodaktilo-grafke spravila v red in vsak vodja ekipe je čez dobri dve uri prejel po en izvod skupnih 'rezultatov posameznikov in ekip. Ob 10.30 uri je bila ob prisotnosti vseh nastopajočih ter gostov z gradbišča Ravne, ing. Maistra, predstavnika sindikata Lorenčiča in Mandeljca svečana razglasitev rezultatov, podelitev diplom in nagrad. Po stari koroški navadi so dobili tudi zadnje plasirani tekmovalci »tolažilno« nagrado, in sicer kranjsko klobaso z buteljko na razstavi nagrajenega vina »Venerino mleko« in dudko. Nekateri so jim zavidali, padale so celo pripombe: »Zakaj nisem še večkrat padel, bi dobil vsaj nagrado!« Rezultati posameznih ekip in skupnega plasmaja pa so naslednji: REZULTATI uvrstitve ekip v posameznih disciplinah na tekmovanju za ekipni pokal Gradisa Veleslalom: Točk 1. G V Ravne na Koroškem; (Maks Cekon, Ivan Jamnik, Tone Zaletel).............192,7 2. GV Škofja Loka; (Stanko Oblak, Janez Pirc, Albin Bernard).................197,1 3. KO Maribor; (Valter Strop- nik, Franc Klinc, D. Postružnik) .............. 208,5 4. GV Maribor; (Marjan Staro-vašnik, J. Postružnik, R. Babič)..................211,2 5. KO Ljubljana (Anton Zupan, Miha Fortuna) . . . 240,7 6. GV Jesenice (Jože Zupan) 255,1 7. OGP Ljubljana (Anton Šu- ster, Stefan Lavriša, Tone Altbauer)............... 270,0 8. Centrala Ljubljana (ing. Milan Arnež, Osvin Novak, Jernej Jeršan)......... 276,3 Slalom: 1. GV Škofja Loka (Stanko Oblak, Janez Pirc, Albin Bernard)............... 304,5 2. GV Ravne na Koroškem (Ivan Jamnik, Tone Zaletel, Ivan Grabner)............. 309,4 3. KO Maribor (Valter Strop- nik, Franc Klinc, D. Postružnik) ............. 344,0 4. GV Maribor (Rupert Babič, J. Postružnik, M. Starovaš- nik)...................... 349,3 5. KO Ljubljana (Anton Zupan, Miha Fortuna) , . . 522,7 6. OGP Ljubljana (Štefan Lavriša, Tone Altbauer, Anton Šuster)............. 529,9 7. GV Jesenice (Jože Zupan) 532,4 8. Centrala Ljubljana (Osvi-na Novak, ing. Milan Arnež, Jernej Jeršan) . . . 548,9 Teki: 1. GV Ravne na Koroškem (Ivan Jamnik, Maks Čekon, Tone Zaletel)............. 292,5 2. GV Jesenice (Repe Andrej, Janez Černe, Janez Kokalj) 295,8 3. Škofja Loka (Pavel Stanov- nik, Albin Bernard, Stane Oblak)................. 388,4 Vsa