KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGA    Dragi  gospod Doropoljskil                 zopet   zaprem   in   čakam   nekaj    časa,   pa
Tudi jaz b; rad vstopil med Vaše kotič*     pride   vrahec.   Nekaj   drobtinic  jc   ubožec
karje.  Danes  pišem  prvič   v   Vaš kotiček.     Poiedel   in   kar   hipoma   je   odletel.     Cez
I-etos  sem  drugič  naročen   na  »Zvonček«.     nekai časa P"de on' a ne sam. s sal>° ic
V Narodni fitafnici scm si izposodil »Zvon<     pnvedel  tudi  d  tovarišcv.  Vsak   jc  nekaj
ček.,;  ugajal mi  je.   Kmalu potem  sem  se     P<y«ael,  drugo  pa  odnesel.
tudi jaz naročil nanj. Žc 3. leto obiskujem        la  primer smo imdi tudi  v šoli.  Citali
telovadbo.   Naročcn  sem   tudi   na   »Soko»     smo P°vest o ptičih  pazimi.   Ko  zazvoni.
Ma«, ki ga rad prebiram                              ie   "kazal   gospod   učitclj   pobirati   drobti«
V lanskem »Zvonaku« mi jc najbolj uga«     '"'"•   ki   smo   iih   spravili   v  vcliko   papir.
jala igra »Prstan« in povest »Krta{a, Murn     nato   v«čo.   Potem   smo   odprli   okno   tcr
in Duda« pa »Mikiavž in Miklavžek«. A v     '»ittesli dtohtine na pločevino. Potem isu
letošnjem »Panova osveta« in »Pripovedka     Piei"o okno, in tez nekaj  časa pride vra=
-o dvonožcu«.                                                ^ec- Nekaj je pojedel, potem pa hitro od«
SrSno Vas pozdravlja                                lcti-   Ni   dol8o  ttajalo,  kar   prileti  vrabcc,
Bori   Z' h      1                   ^a   nc  Sam'   ampa^ Privedel  je tudi tovas
Odoov        Ueene° V" ra"' V Sk°^ L°ki'        ""Ceravno so vrabci kriSaSi. da se moramo
g    Dr-           , . , .  n    ¦ ,                           časih   krcgati   nad   njimi.   a  vendar   tudi
Ljubi Bons!                           vrabcc trpi pozimi.  Pomagajmo rau!
Kakor vidim, Ti je bil lanski »Zvonček«        Pozdravlia   Vas
jako všeč, pa tudi z letošnjim si zadovoljen.                          it.j i,«»-<i,
Upam, da se boš radoval tndi ob bodočem                          VaS kotlčkar
letniku. Saj  s svojim listom  nimamo drus                                          Vojteh Jagtt
gega namena, kakor da svojo mladino raz*     r                                              v Mariboru.
vescljujemo,   učimo   in   utrjujemo   v   kre*     Odgovor:
postih.                                                                              Ljubi Vojteh!
*                                      Tvojemu   pismu   (pravzaprav   opisu)    »i
Velecenjcni  gospod  Doropoljski!            treba   odgovora   ali   dopolnila   —   dejanje
Pišem  Vam  zopet  enkrat.   HoSem  Vam     i"1?0' ki Je v n'?m °Pisano' dovolj govori.
nekoliko povedati o pozimskem vesdju!        z*Iim samo, da bi Te v tem oziru posne.
V e s e 1 j e   p o z i m i.                    mali  vsako iimo  "^ kotiSkatji!
Pri  nas  doma  smo  na  dvorišeu   naredili
-velikega snežencga  moža.  Za oči smo mu                Dragi  gospod   Doropoljski!
dali   dva   oglja,   za   nos   črno   treščico,  za        Sedaj hodim v V. tazr. V Soli se u(imo
usta   pa  smo  mu   dali  velik  kos  preraoga     srbohrvaščine.  Jaz sem  se je  učil  že lani,
in končno na glavo smo mu dali star koš.     zato jo znam  najboljc. Poleg  tega se  do.
M.lan mu  je dal v roke tudi metlo. da     ma   učim   nemščine.   SJouLil   sem   se   tudi
si bo odganjal muhe, ki jih je pozimi jako     nogavice   plcsti.
mnogo. žane pa mu da cmok iz snega, da        V začctku marca meseca sem bil  z ma.
no bo lačen. Jaz scm rau dal celo smodko     mico in mlajšim  bratcem  Milošem  v  Po.
iz Iesa, da siromak ne dobi nahoda. Tako     stojni. Tam je jako lep kraj. škoda. da so
smo  se  norčevdi  iz  njega.   Seveda,   ta  je     ga   vzeli   Italijani.     Iz   Ljubljane   smo   se
bll tih m jc spal, Cc ne, bi nas takoj s tsto     peljali  z   brzovlakom.   Ustavili   smo   sc   sa<
svojo  mctlo!  Tako smo  mi  porabljali  čas    mo pri  treh postajah:  v Logatcu   na Ra<
P°fmI-    ,                                                    keku  in  v Postojni.   Ka kolodvoru  plapo.
A na ubogc pticke se moram tudi spom.     lata   dve   laSki   zastavi.   Bili   smo   tudi   na
nib. Tak  ptič  jc na primer vrabec.              Soviču, od koder je jako kp  razoled   Po
Postavil   sem   pred   okno   leseno   hišico.     njivah leži polno strelnega orožia. Šli smo
Vanjo   sem   natrosil   drobtinic.     Ko   okno     pogledat todi  vhod v  jamo.
34
I.etos sem bil pri  birmi v Ljuhljani Bos     zaeenjala  moja  bolczcn.   Lepel  scm  ter Še
ter mi je podaril zlato uro. Na počitnicah      zdaj, ko je minilo že poldmgo leto, nisem
sem hil v Stični. PoČitnice sem imel čisto     popolnoma zdrav. Ležal sem nekaj nad pol
proste. I'apa je rekel, da bom itnel vsako     leta. Zbolel sera namreč ?.&  zastrupljenjem
leto   proste,    če   hom   imc]    snme   »prav     krvi. Zdaj mi teče vi roke. dobre«.  — Letos  sem  že  veliko  prehodil.         Leta 1919/20 sem bil samo trikrat v šoli.
Bil sem  na Čatežu ob Snvi, Tam so iraeli      Pač  sem  pa  hodil letos vedno  do Velike
krst. pa  so tudi naju  z Milošem  povabili.      noči.  V  soboto  pred  cvetno  ncdcljo  sem
Tam sta moja teta in strlc, tja grcm jako     se   poslovil   od   šole.  Čez  poletje  sem   bil
rad,   ker   se   veliko   smejemo,   posebno   s     šole oproščcn. Avgusta sem bil star 14 let.
teto.  pa   kočijo imajo,  sploh  je tam jako     — Jako rad  bi šel  v  gimnazijo,  a  ni  mi
lepo.                                                                      mogoče,   ker   starši   ne   morejo   plačevati.
Bolan sem bil za grižo. Papa mc je dal     Mogoie bi mi Vi kaj  svetovali? v bolnico  v Kandijo. Jako  dolg  čas  mi je         B I11OJ1H CCM Cti »*y*™ T>JlM   nMcaije 11H TH-
bilo  tara.  V bolnici sem bil  14 dni.  Jako     cKa«e uHpnjiime.
sem   bil   vesel,   ko   mi   je   rekel    gospod         Pnlonl sem tudi sliko Sv. Duha, kamor
doktor,  da smem iti  dotnov. Ko scm pri*     ser« zahajal v šolo. \idite jo na levi strani
sel doraov, sem šel takoj Iežat. Prej nisem     ^rkve.    lam   je   doma   kotickar   Danilo
vedel, da je doma tako lepo.                            ^ur8tVTki  Vam je piial ° svoji srn3C.'  H*'
ŠtJrmJ1 /e  ^""ple/Tm- tTdS   Jp^i-Sodavo-k, po.dr.ve V™ po,
pisal  Mtklavžu  in nastavil pismo na okno.         ''                           ,
Mi ga dražimo, da so mu ga siničke vzele,                                  v a
ker   jim   na   tisto   okno   dajemo   drobtinic.                          Ludvik   D o m a j n k o ,
Vsak  večer se pogovarja  z  Miklavžem  in           Žihlava 22, p. Sv. Jurij ob Sčavnici.
mu   narooa.  da  ne bi  knj   princsti  pozabil.
Jaz pa že vem, kakšen je Miklavž, vendar    (-----------------:------------------------------:-------;—
ga  težko Čakam.                                             i               A .                                              f.
Eiiij  itoso yraiiKO  bcm, ic jo vimhctc:   l!ca    |               Jfe
hoc nojc, na ra rniMa.                                        l-ljiu^     ^^fc.
Srčno Vas pozdravlja                               WUp'r    *   T^ M l"l Ototik     i iflj<^l L
Juuj  V rbic       ^^HH^m^^EnHE^^S^^^^^^^B^B
v Karteljevem.      ^^^^^^^^^B^^^^^^^^^^^^^l
Odgovor:                                               ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H
Ljubi Julij!                             ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H
Glejte   ga   no   mladega   popotnika,   kako     Odoovor
roma   križem  sveta   in  se  ttobro  ima,  na=          ^        '         i ¦  u; T >.^,,;n
2«<tojc   nam   pa   še   u9anke   zastavlja!  -                            L'ubl LudgvlkJ...
Tako sem vzkliknil, ko scm preSital Tvoje         ka)   naJ   Tl  svctujem?   Nic  drugega Ti
pismo.   pravzaprav  Tvojc   ljubo   kramlja-     nc morem reči, nego da potrkaj na dobra
Dje!   (Iz   polnega  koša   pisanih   doživljajev     src»- R« je, da so ljudjc dancs po večim
bi nam najrajši kar vsd obenem iztresel!)     /akrknjeni in samopašra, a morda se ven;
Ničesar   drugcga   ne   dnstavljam  Tvojemn     d»r ^e kje dobi plemen.t ciovc!;, ki bi Ti
pismu,  nego  samo  svoje  trdno upanje iz<     pomogel   do   uresmčenja   Tvpnh   naSrtov.
ražam, da boš Ti. ki si še mlad in navdu.     V ?*»>» imajo dijaSki doin, kjer dobivajo
Scn   Jucoslovcn,   gotovo   dcživel   dobo,   ko     <Vki   —  »»  P\^'la  seved»  —   stanovanjc
bosta pred kolodvorom v Postojni ponosno     "\ hrano.  Morda sprejrao koga tudi brcz.
plapolali — dvc naši trobojnicil — Rešitev     P]"«:'10   v   zavod    Povprasaj   najprej   tam!
svoje uganke pa povej sam, da si ne bomo     Mogoce pa se oglasi kdo sam ob sebi, ako
še  z njo  bclili tjlavel                                       pndejo kakemu dobremu clovcku te vrsti«
#                                      ce pred  oči.  Do pričetka prihodnjega šoIj skega leta sc nama morda posreči ugodna
Dragi  g. Doropoljski!                      rešitev  začetka —  Tvoje bodočnnsti.  Bm;
Danes  Vas nadlegujem drugič.  Jako  mc     daj srečo, dobro voljo,  vztrajnost in pogum!
je   razvesefif   Va5   odgovor.  Tafcrat   sc   Je     In zmaga bo Tvojaf
35
V XXIII. leto!
Današnjo številko »Zvončka« smo bogafo založili, da svojim luiročnikom po priliki pokažemo, koliko in k:ij jim hočemo nuditi v tem letu v zabavo, razvedrilo in pouk. Upamo, da bodo vsi, ki jim pride naš list v roke, zadovoljni z njim. Vsaj o tem se bodo uverili, da jim hočemo usfrczafi po svojih nnjbnljših močeft.
jBpim                       l.epe knjigu je bogaslvo  tvoje;
Wgpy                       kakor  Wr  studenčnice  kipeč
&r—^                        nudi  žejnim  po(nifcom  napoje,
J^^h.                        ona dušam je nspoj  hladeč.
Zaradi gradiva, ki ga menimo objaviti v XXIII. letniku, res ne bomo v zadregi. Med slovenskimi pisatelji si je naša mladina pridobila dovolj prijateljev, ki ;'i bodo ludi letos s svojimi umotvori služili zvesto in vdano. Tako je tudi z našimi slikarji in glasbeniki. Naš odrasli umetniški svet poklanja najlepše darove mladini.
Jx|l                      Kdor svoj Ijubi dom, ne  ntisli nuse,
!3Lp5t                     njivo orje, ssm ne  hodi žet;
^ft^^r fi&             <z   mladine  zivotvorno  rase
jgqf^(Kjj«^|$>!               rod bodoči, naš bodoči sveU
Brez sotrudništva mladine pa bi bilo na$e delo brezplodno. Ne* čemo metati boba ob steno — ne maramo govoriti gluhim ušesom! Mladina naj posluša nas, ki ji dobro hočemo, ki od vsega srca želimo, da se po duši in telesu jaka, lepa in zdrava raduje mladosti, se razvija in napreduje v krepostih in čednostih! Zdrava duša v zdravem telesti! Na lepi zemlji lepi Ijudje!
<CS?f3|j^§*|SijO§§5LJ      l.epo je krilatih pevcev petje,
T^JJSjgS^f?            lepo je na mludem vrlu cvrtje.
^^RlWC?                    a najlepše lepo je srce!
Gospodov naufc se glasi: Ljubite <se med seboj! — Ljubezen pre> maga vse težave! Ljubezen do večne Resnice nas odvrača od vsega hudega in slabega, ijubezen do domovine nam daje vedno novih moči, da ostanemo vztrajni v delu, zmerni v uživanju, plemeniti v mišljenju — vredni življenja in sposobni zanje!
UREDNISTVO IN VPRAVN1ŠTVO. 36