364
Obravnave deželnih zborov.
Deželni zbor kranjski*
Sedma seja 26. sept. (Konec.) Ko pride na vrsto predlog zarad priklad za normalno-šolski zaklad, poprime besedo gosp. RobiČ, ter pravi:
„Jaz, kot zastopnik kmetiških občin, nisem zadovoljen s tem, da se pri odmeri priklade za normalno-šolski zaklad za leto 1883. izuzemajo vsi v mestu ljubljanskem predpisani direktni davki. Med temi davki je namreč tudi blizo 50.000 gold. pridobninskega in dohodnega davka, ki ga plačujete od svojih železniških podvzetij južna in Rudolfova železnica, toraj sedmi del v ljubljanski občini na direktnih davkih predpisanega zneska.
Za leto 1879. južna železnica ni še plačevala tega, pač pa je Rudolfova železnica odrajtala malo svoto 607 gold. 93 kr.; za leto 1880. je pa znašal njen davek, kar ga na deželo našo pride, 49.870 gold. 95 kr. Za leto 1881. je pa le Rudolfovi železnici dosedaj davek odmerjen, južni železnici pa še ne; pri slednji še ni dognana podlaga, na kateri se ima za leto 1881. davek razdeliti.
Od omenjenega davka pobirala je mestna blagajnica mestne priklade za šolske potrebe 10°/05 io ker se je leta 1881. za deželni normalni šolski zaklad pobiralo 18% > je P" tem zgubila dežela blizu 4000 gold,; normalni šolski zaklad pa blizu 8000 gold. na leto. Da je davek južne in Rudolfove železnice podvržen popolni deželni normalni šolski prikladi, sledi iz tega, da železniško podvzetje južne in Rudolfove železnice ni kaka obrtnija ali podvzetje v mestu ljubljanskem, ampak davek, ki se naklada drugod, prihaja po postavni določbi le slučajno v mestno blagajnico, in sicer po merilu daljave omenjenih železnic, v primeri daljavi, ki gre skozi našo deželo.
Ko se je po postavi leta 1873. odpravila šolnina v deželi naši, vpeljala se je izvzemši občino glavnega mesta Ljubljane, katera si je obdržala šolnino, pa tudi sama za mestne učitelje skrbi, v deželi naši na direktne davke priklada za normalni šolski zaklad, iz katerega se  plačujejo   učitelji.     Ta  priklada   nadomestuje  toraj
365
šolnino, in ker na deželi železniški uradniki in služabniki v velikem številu svoje otroke v ljudske šole pošiljajo, ne da bi plačevali kakošno šolnino, je toraj pravično, da se od davka, kateri pride na našo deželo od železniških podvzetij južne in Rudolfove železnice, od-rajtuje priklada za deželo v normalni šolski zaklad v popolnem odstotku, ker je ta priklada deželna, ne pa občinska priklada.
Tudi se Rudolfova železnica le nekoliko mestne okolice dotakne, južna železnica, ki ima v deželi naši daljave blizo 19 milj, pa mestno okolico tudi le kake pol milje preteče, toraj gre pravica do priklade po večera le kmetiškim občinam.
Omenjeni davek se ima toraj   odšteti   od zneska   v estni občini ljubljanski predpisanega davka, in le ostali znesek se odtegne  od  svote cele dežele,   na katero   se potem naklada priklada za normalni šolski zaklad.
Ker pa ima mestna blagajnica opravilo s pobiranjem omenjenega davka železnic, in ker se Rudolfova železnica mestnega sveta ljubljanskega dotakne, južna železnica ga pa nekoliko preteče, gre mestu tudi nekoliko omenjene priklade, in pa tudi zato, ker več otrok železniških služabnikov v mestne šole hodi, ki so morebiti šolnine prosti.
Iz teh razlogov toraj k drugemu predlogu nasvetu-jem sledeči dostavek:
Od tega se pa odbije pridobninski in dohodni davek , ki spada na južno in Rudolfovo železnico in pride od njih železniških podvzetij na Kranjsko deželo, in ki je podpisan v občini glavnega mesta ljubljanskega, od katerega davka naj se pobira popolna deželna priklada 17% za normalni šolski zaklad; od dotičnega zneska ostane peti del mestni blagajnici, ostale štiri petinke pa se oddajo deželnemu normalnemu šolskemu zakladu".
Vitez Kaltenegger opomni, da finančni odsek v tej stvari pripravlja poseben postaven načrt, katerega kmalu izroči deželnemu zboru. Vsled tega pojasnila gosp. poslanec Robič ne tir j a, da bi se o njegovem predlogu obravnavalo precej in se zadovolji s tem, da pride reč pozneje na dnevni red.
Potem omenja dr. Zarnik velikih zaslug kamniških in novomeških očetov Frančiškanov za šolstvo in stavi ta nasvet:
„Deželni zbor izreka prečastitim gospodom očetom frančiškanom v Novem mestu svojo zahvalo, da za tako neznatno svoto oskrbujejo poduk na ljudski šoli novomeški". Poročevalec dr. pl. Schrev pravi, da predlog dr. Zamika ni „zweckmassig". Proti učiteljem gg. oo. frančiškanom v Novem mestu ni bilo nobene pritožbe, oni store svojo dolžnost, pač pa proti onim v Kamniku, zatorej so se morali odpraviti. Da se izreče zahvala, pravi dr. Schrev , od strani deželnega zbora, bi to ne bilo primerno; to naj stori šolska oblast, namreč de želni šolski svet.
Predlog dr. Zarnika se potem zavrže; za-nj glasujejo le vsi narodni poslanci.
Potem se sprejm6 vsi predlogi finančnega odseka tudi v tretjem branji, na kar se seja sklene.
O drugih sejah ne bomo obširneje poročali, ker je uže tako zakasneno in letošnji — menda vendar zadnji — zbor tacega ni vreden. Le iz nekaterih sej bomo še važnejše stvari površnem posneli.