Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII. Dolnja Lendava, junija 1935 Štev. 24. Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarje letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: Popüst po dogovori.. Pridite, molimo Gospoda! Junija 28-ga ob pol šesti zajtra, vgojdno idemo z domi po progi Hodoš — Sobota — Ormož v Ljubljano. V istom časi idejo romarje tüdi z Lendave i v Ormoži vküp pridemo. Idemo, da javno molimo z desetjezeri Jezuša v Oltarskom Svestvi, se njemi poklonimo, posvetimo, zahvalimo, ga prosimo odpüščenja i blagoslova za sebe i vse vas domače. Molite pa tüdi ví, ki doma ostanete te tri dni kemveč. Zavolo Jezuša, ki ga javno odiči tri dni cela Jugoslavija, se ogiblite vsega nepotrebnoga razvedrila, idite v cerkev i z cerkvi domo, pa se zdrüžite v gorečoj i globokoj molitvi z nami, ki bomo romali, da naša Sküpna molitev prinese državi i sveti mir düše, oplemenitev srca pa blagoslov na naše vremenitne reči, posebno, da nas reši te najhüjše gospodarske stiske. Ne pozabimo najmre, da je Bog neskončno pravičen i greh po svojoj svetosti mora kaštigati. Zato pa molimo vsi kem bole goreče, da nas povrne k sebi, odpüsti grehe i kaštige, ka se nam začne po kongresi lepše živlenje v düši i tüdi srečnejše vremenitno. Pridite, molimo Gospoda! Cena železniške vožnje. Vožnja po železnicaj je polovična. Posebni vlaki ne so dovoljeni. Vsaki mora küpiti na železnici legitimacijo i karto. Legitimacijo košta 5 Din. Cene železniških kart do Ljubljane i nazaj so sledeče: od Šalovec ... . . Din 75 od Petrovec, Stanjovec, G. Len- dava-Mačkovec.... „72 od Moščanec-Vaneče, Püconec „ 69 od Sobote - Beltinec ... „66 od Dokležovja - Veržeja . . „63 od Ljutomera ..... „60 od D. Lendave.................. „69 Železniške karte ne smete dati z rok, te jo nücali, gda te šli nazaj z Ljubljane. Legitimacijo, štero dobite na železnici, morate dati v Ljubljani žigosati (pečat gor) dvakrat, na kongresi, ka ste tam bili,i na postaji, ar bo ovak zahtevala od vas železniška uprava, ka plačate celo voznino. Ka što ne ve, naj pita g. dühovnike, ki z romari potüjejo. Prosi se, da bi se železniška legitimacija šenkala i posebni vlaki dovolili. Če to bo, de potüvanje ešče falejše. Pravilnik od zvršavanja verskih dužnosti vučencov narodnih šol. Prosvetni minister Čirič je podpisao pravilnik od zvršavanja verskih dužnosti vučencov narodnih (lüdskih) šol. V začetki prve vöre bo eden od vučencov molo na glas eto molitev: „Prosimo Te, Vsemogočni Bog, da naše delo napojiš s svojov milostjov in da je sprevajaš s svojov pomočjov, da vsaka naša molitev in vsako naše delo se s Tebov začne in s Tebo vzačeto konča, Stvarniki v slavo, staršem v radost, domovini v korist “.Po končanom pouki bo ravnotak eden od vučencov mol„Hvala Ti za vse dobrote Tvoje, Vsemogočni Bog, ki živiš in kralüješ na vekov veke. Amenˮ. Svetki. Na vseh narodnih šolaj se bodeta svetila 1. december (den Zedinjenja), 6. September (rojstni den krala Petra II.). Dale splošni šolski svetki, to so: vse nedele, svetek sv. Cirila i Metoda 24. maja i Vidov den. Poleg teh se bo svetio 30. april v spomin Zrinskoga i Frankopana. Če se v teh dnevaj vrši v cerkvi kakša spominska slüžba boža, se morajo te vdeležiti tüdi vsi vučenci. Den sv. Save se praznüje versko i prosvetno. Verske svečanosti se morajo vdeležiti vsi vučenci pravoslavne vere, drügi se k tomi ne smejo siliti. Prosvetne svečanosti pa se morajo vdeležiti vsi brez izjeme. Vučenci so dužni sodelüvati pri posebnih verskih slavnostih, kak pravimo pri sprejemi verskoga poglavara, blagosloviti cerkve i. t. d. Vučenci katoličanske vere bodo svetili ešče ete svetke: 8. September, 1. november, 8. december, den pred božičom, Božič, Štefanovo, Novo leto, sv. Tri krale, Svečnico, Jožefovo, Marijino oznanenje, Vüzem, Markov den — 25. aprila (vučenci morajo te den biti pri sv. meši i se vdeležiti prošecije), Prošenj dneve, pondelek, tork, sredo pred Vnebohodom (vučenci morajo biti pri sv. meši i prošeciji), Kristušov vnebohod, Risale, risaoski pondelek, Telovo (vučenci se morajo vdeležiti prošecije) i sv. Alojzij — 21. junij. Vučenci morajo trikrat na leto sprejeti sv. spoved i prečiščavanje i to k božiči, k vüzmi i ob zaklüčki šolskoga leta. Te pravilnik predpisüje tüdi, da je nedela den počitka za vse vučence i se jih zavolo toga ne sme zaposlüvati brez velike potrebe za šolo (Priprava za koncerte í drügi sestanki). Lüdskošolska mladina mora hoditi po nedelaj i svetkaj k sv. meši. Na šolaj, štere obisküje bar 60% ali več vučencov kakše veroizpovedi, velajo njüvi svetki kak splošni svetki za celo šolo. Drügim se priznajo njihovi svetki. Bi se takši tüdi najšli? Siromakom, ki so delavni, skromni, trezni,; se večkrat pripeti kakša nesreča. Beteg je pohodi, küga njim j zreči stanje živadi i živine ali pa drü ge nevole je obiščejo. Kodivati je sram, ar so delavni. Penez nemajo. Iz kas na posodo ne dobijo, ali pa na vekše intereše, tak, ka komaj ali nikak ne shajajo. Bi se tem poštenim širokom ne dalo pomagati? Lübezen če je še na sveti, te se njim lejko pomaga. Kakda ? Naj bi se najšlo vekše število „bližnjihˮ, ki bi vložili, pravimo, 50 Din, ali več v kaso v te namen, ka se te penez posodi poštenim siromakom brezobrestno. Naj bi siromak plačüvao največ samo 2-3% za kritje upravnih stroškov letno (knige, pera, črnilo, poštnina, dača itd.) intereša pa nikšega. Svojih 50 Din, ali 100 Din ali več bi pa vlagateo püsto notri do svoje smrti v zadrugi i te bi je herbao tisti, komi bi je določo. Na te način bi krüh, obleko i drüge vsakdanešnje potrebščine lejko krili siromakom i bi vršili jako veliko socialno delo. Ki čüti v sebi to lübezen do bližnjega, naj pride dnes ob 11 v Naš Dom v Črensovce, gde bo guč od te pomoči na občnom zbori agr. i gosp. zadruge. Krščanske cerkvi Zvezi narodov. Predstavniki vseh krščanskih cerkev so vložili priziv na Zvezo narodov proti preganjanji krščanskih ver v sovjetskoj Rusiji. „Številni dokazi iz najnovejše dobe svedočijo, ka izvaja sovjetska vlada sistematično preganjanje vsakoga verstva v sovjetskoj republiki. Sovjetski list „Brezbožnikˮ je to tüdi priznao, gda je lani v oktobri napisao, „ka je preganjanje vere načrten program sovjetske vladeˮ. Sovjeti morajo vere ztrebiti i nesmejo prle obnehati v svojoj brezpogodbenoj borbi, dokeč ne zmagajoˮ. List piše tüdi, ka je Sovjetska država prva v zgodovini, štera je napovedala brezsmileno bojno vsakšoj veri". Podpisniki spomenice izjavlajo dale: „Gda je bilo lani postavleno pitanje, če naj Rusija stopi v zbor Zveze narodov, so se zdignoli posküsi, ka bi države članice Zveze narodov sovjetom stavile kak predpogoj za vstop v Zvezo narodov takojšnje odpravitev protiverske gonje v Rusiji i vrnitev sloboščine božoj reči. Vsi ti posküsi so bili zabadav. Dnes je je Sovjetska Rusija kotriga Zveze (narodov, v šteroj je ešče edna držáva kotriga, gde krščanstvo tüdi krvavo preganjajo, — Meksika. Krščanske cerkve nemrejo gledati, ka kotrige Zveze narodov mirno na svojih zemlaj preganjajo krščanstvo i vere sploh, ne ka bi proti takšemi deli protestirate. Zveza narodov, če šče biti to, ka bi bite rada i bi morate biti, mora dosegnoti bar to, ka se bodo v mednarodnom živlenji poštüvale temelne i najbole svete pravice vsakšega posameznika. Dosegnite toti bar to, ka de krščanstvo melo mir v državi, štera je bite sprejeta v zbor kulturnih držav." Amerikanci za sloboščino kat. vere v Meksiki. Nadškof i kardinal v Filedelfiji, Dougherty, je pred velikanskim brojom naroda obsodo preganjanje katoličanske cerkve v Meksiki. Po spravišči je sledeče pismo poslano preganjanim meksiškim katoličancom: „Divjaštvo, štero vlada pri vas, se je razširilo zavolo naše odločnosti i ne preneha zavolo naše nažalost pasivne pomoči. Če bi se mi pobrigali za vašo sloboščino, kak se brigamo za svojo, ne bi prišli ví v to žalostno stanje, v šterom se nahajate. Z tem mišlenjom v pameti i z grozov v srci zavolo nevarnosti, štera preti Ameriki, če bi se to divjaštvo i to brezverstvo spravilo prek naših granic, mi katoličanci Filadelfije, pod dobrim i vernim vodstvom našega kardinala nadbiskupa, smo se odločili, da vam pošlemo to pismo, da s tem izrazimo svoje globoko poštüvanje do vas kak svojih bratov, kotrig skrivnostnoga tete Kristušovoga. Puni vüpanja pričaküjemo Vašo gotovo zmago nad močmi teme. Pobrigati se pa ščemo nad vse, da razglasimo preganjanje v Meksiki tak, da se nišče nede mogo izgovarjati, da ne pozna istine: trplenje i slavo vaše vereˮ; Govor ministra vere, dr. Kojiča. Naš minister za vero i pravosodje je govorio proti resoluciji, štero je poslala dr. Mačkova protina v Beograd i svoj govor z etimi rečmi dokončao : „Z popunim zadovolstvom sam, gospodje, v začetki volilne borbe čüo, da katoličanska cerkev nešče, da bi njena dühovščina šla vu volilno borbo. Mi smo mislili, da katoličanska cerkev pravilno razlaga svojo nalogo i i stališče kralevske vlade do nje i da nešče v krivo obračati verskoga vpliva, da šče svojo dühovščino izločiti i občuvati v teških volilnih trenutkaj. Mi vsi smo pravilno mislili, da smemo biti zahvalni katoličanskoj cerkvi za takši sklep. Nego gospodje, začüdili smo se, gda smo med volilnov borbov vidili, da takšega sklepa v cerkvi, štere moč je v disciplini, deli i boganji ne samo njenih vernikov, nego v prvoj vrsti, njene dühovščine, — da takšega sklepa cerkve ta dühovščina ne poslüša. I minister za pravosodje se pita, gde so kaštige proti takšoj dühovščini. (Viherno odobravanje i ploskanje.) Ne bom, gospodje, na vse dühovnike to pravo. Meli smo izredne dühovnike, hvala Bogi, večina zmed njih zna občuvati dostojanstvo dühovništva i cerkve, k šteroj pripadajo. Nego, gospodje, če vpoštevamo, da je te sklep obstojao, kakšega smo prle povedali, i če Znamo, kak sam pravo, da stvorila moč katoličanske cerkve disciplina i red, se moremo pitati, ali najvišiši predstavnik katoličanske cerkve resan ne meo vekše skrbi, dühovne skrbi i brige za cerkev i skrbi, ka se bo zgodilo z nepokornov dühovščinov, štera ne štela poslüšati cerkvene zapovedi, ne pa, da se je brigao za nastopanje orožništva, šteroga pa, kak sam se osvedočo, niti ne prevučio, če je točen. To, ka sem povedao na kat. cerkev gledoč, vala tüdi za pravoslavno cerkev i za islamsko versko sküpnost. Nekaj primerov je, da dühovniki ne so bili na dostojnoj verskoj višini, jaz kak minister za vere, pravim, da kralevska vlada to ne bo trpela. (Viherno ploskanje i dugotrpeče odobravanje). Na te oster guč ministra pripomnimo, da ne zadene dühovnike Slov. krajine. On predvsem odgovarja na pritožbo višje cerkvene oblasti iz savske banovine, v šteroj ta omenja nekše nerede. Naročnikom. Te mesec preteče Polovica leta. Polleta smo davali naše liste pošteno, redno, z velikimi trüdmi vsem do rok. Vodila nas je goreča lübezen do vas, da vam lomimo krűh pravice i točimo vino tolažbe. V tiskarni smo se jako zadužili, ar ne ste redno plačüvali naročnine. Delavci ne so mogli priti do svojega zaslüžka, ki ga krvavo potrebüjejo. Zato vas Opominamo resno, v imeni pravičnosti i poštenosti, plačajte do konca junija bar polovico naročnine vsi, doma i v tüjini, ki pa more, celo, da krijemo neodložlivi dug v tiskarni i plačamo delavce v njej. — Uredništvo i uprava Novin. Razgled po katoličanskom sveti. Napadi na katoličance v Nemčiji. V Müncheni, v glavnom mesti katoličanske Bavarske, so nabirali z oblastvenim dovolenjom katoličanci milodare za potrebščine stolne cerkve v Müncheni. Narodni socialisti pa so nabiratele napadnoti i je ranili med divjim kričanjom: Doli katoličanski izdajniki! Kardinal Faulhaber je dao proti toj podivjanosti iz predganic prečteti javno obsodbo. Dobrodelnost amerikanskih katoličancov. V Severnoj Ameriki zdržavajo katoličanci s svojimi milodari poleg cerkvenih potreb 659 bolnišnic z 85.238 postelami. V celoj Ameriki je 984 bolnic z 115.840 poštenimi i štiri petine vseh zdržavajo katoličanci, ki so v velikoj menjšini v protestanskoj državi. Prepovedan kat. list. Türska vlada je prepovedala izdavanje kat tista „Vita catholicaˮ, (katoličansko živlenje), šteri je izhajao v francuskom i taljanskom jeziki. Prepovedala ga je zato, ar širi vero, ka je v Türčiji prepovedano. Lepa verska sloboščina ! Zahvala sv. Oče. Profesor iz Drüžbe Jezušove, Dr. Sanc Franc v Sarajevi, je napisao knigo pod naslovom: „Stvoriteo svetaˮ i jo poklono sv. Oči. Sv. Oča so potom svojega tajnika čestitali pisateli za krasno knigo i njemi poslali svoj apoštolski blagoslov. Angleški püšpecje za preganjane katoličance v Meksiki. Ruiz Leopoldi, apoštolskomi delegati v Meksiki, so angleški püšpecje poslati tolažiteo pismo, v šterom obsodijo kruto preganjanje kat. vere od strani meksikanske vlade, štero prispodablajo Neroni, divjemi rimskomi poganskomi preganjalci krščenikov, katoličancom v Meksiki pa želejo stanovitnost v mučeništvi. 2 NOVINE 23. junija 1935. NEDELA. Po risalaj drüga. Idi taki na ceste i vulice po mesti: i prisili notri stopiti siromake i pohablene i slepe i plantave, da se moja hiša napuni, aleluja. V. Hrano jih je z nájbolšov pšenicov, aleluja. O. I nasičavao jih je z medom iz Pečine, aleluja. Molimo. Daj nam, Gospod, da vsikdar v sebi očuvamo straj i lübezen do Tvojega svétoga iména: ar nikdar ne henjaš voditi teh, ki jih vtrdiš v stanovitnosti svoje lübezni. Po Gospodi našem... O. Amen. ■o Evangelium Sv. Lukača v XIV. tali. Vu onom vremeni: Pravo je Jezuš Farizeušom priliko eto: Neki človek je pripravo veliko večerjo, i pozvao je vnoge. I poslao je slugo svojega vu vöri večerje, da bi povedao pozvanim, naj bi šli; ar so že vsa gotova. I začeli so se vsi do ednoga zgovarjati. Prvi je pravo njemi: Marov sam küpo, i potrebno mi je vö iti, i poglednoti ga, prosim te, zagovori me. I drügi je velo: pet jarmov jüncev sam küpo, idem nje vardejvat: prosim te, zagovori me. I drügi je pravo: Oženo sam se; i zato nemorem iti. I nazaj pridoči sluga nazvesto je eta Gospodi svojemi. Teda se razsrdivši hišni Gospodar velo je Slugi svojemi; vö idi hitro na vulice, i na varaške poti, i nevolne, i slabe, slepe, i plantave, esi notri pripelaj. I veli sluga: Gospodne, včinjeno je, kak si zapovedao, i ešče je mesto. I veli Gospod slugi: vö idi na poti, i med plote i prisili je notri iti: naj se napuni hiža moja. Velim pa vam, ka nišče onih lüdih, ki so bili pozvani, ne košta večerje moje. * Berilo iz pisma svetoga apoštola Janoša (1. Jan. 3). Prelübi ! Ne čüdite se, če vas svet sovraži. Mi Znamo, da smo prišli iz mrtvi v živlenje, ar brate lübimo: što ne lübi, ostane v smrti. Vsakši, što brata sovraži, je morilec, i znate, da nieden morilec nema v sebi večnoga živlenja. Na tom smo lübezen spoznali, da je on dao svoje živlenje za nas: tüdi mi smo dužni za brate dati živlenje. Što ma imanje sveta i vidi brata v pomenkanji, pa svoje srce pred njim zapre, kak more biti lübezen boža v njem? Dečica moja, ne lübite z rečjov, tüdi ne z jezikom, nego v djanji i istini. * Berilo sv. apoštola Janoša je edini recept, s šterim je mogoče ozdraviti denešnje betežno človeško drüžbo: djanska lübezen. „Tüdi mi smo dužnika brate dati živlenjeˮ. Kak strašen odgovor je to za denešnji čas. Da ne govorimo od bogatašov, ki zaistino majo jezere i milijone — pri nas takših nega dosta — pa ne dajo niti par dinarov za lačne i nage brate, ne ka bi svoje živlenje dali za nje. Mi smo pa povečini vsi vednaki, pomoči vsi potrebni. Eden ovomi si k vekšemi z rokami lehko pomagamo. — Pač pa gornje berilo sv. apoštola Janoša je recept za edno drügo strašno rano našega siromaškoga lüstva, predvsem mladine. Ta strašna rana je pokvarjenost, ki se je med mladino razširila kak küga. Ta pokvarjenost, ta küga mori mlade, nedužne düše, zato je naša najvekša neprijatelica, morilka naše mladine. Zgornje apoštolske reči tüdi etak lehko obrnemo: „Vsakši što brata vmori, je sovražnikˮ. Vsakši, što vmori düšo, s tem da jo zapela v greh, je njeni sovražnik, pa čeravno jo vmori z orožjom „lübezniˮ. To je ne lübezen, je lažniva lübezen, ki mlado düšo preslepi, da se po tom da zapelati. Vsakši, što te zapelavle v greh, je tvoj najvekši neprijateo, je tvoj morilec, pa četüdi se z njegovih vüst cedi sama „lübezenˮ. . Te tjeden bom molo, trpo i delao vse: naj Ijubljanski eucharistični kongres obilen sad obrodi. Prošnja do g. predsednikov občin. Zdaj, kda je na sveti tak velka stiska za peneze, se na vsakšo proščenje i skoro vsakšo nedelo vršijo plesne veselice, ali v tistoj, ali pa v sosidnoj občini. Zato bi prosili mi verniki od zdajšnjih g. predsednikov občin i drügih predpostavlenih gospodov, da naj se v toj strašnoj stiski, gda nega skoro za vsakdenešnji krüh ali pa za drüge potrebne reči penez, plesne veselice sploh ne dovolüjejo, nikak pa ne na dneve proščenj vu fari i sosednih občinaj. Strast popivanja i poplesava- nja nam vniči mladino düševno, jo oropa poštenosti, jo navči krasti, stare grešnike, ki so že kazali pobolšanje, pa süne nazaj v močvaro, štera vzeme državi dačo, deci krüh i šolske po- trebščine z zobi, ženi hrani pesnice, duge pa povekšava. Ki lübi svoj narod, naj poslühne našo prošnjo. Vüpamo se, da nas poslühnejo g. občinski predstojniki. — Verniki. Politični pregled. Beligrad. Naša narodna sküpščina je bila pozvana na seje, da razpravla od sklepa odborovega za verifikacijo mandatov i zglasa valanost izvolitve poslancov. Pred razpravov obvestila, štero je dao verifikacijski odbor, je meo dugi govor minister notrašnjih poslov, Velja Popovič. V svojem govori je razkladao namen vlade, šteri ešče zdaj obstoji, da bi se vse stranke zdrüžile i delale z vladov. Ob-žalüje zato, zakaj ne pride protina (opozicija) v parlament i tüdi vu vlado. Med svojim govorom je narisao vse tiste kortešacije, štere se je pri volitvaj 5. maja poslüžila dr. Mačkova lista, ka so na toj listi bili celo takši kandidatje, ki so delali proti obstoji države i podpirali pobegnjence, da se je celo agitiralo za morilce pokojnoga krala i proti pokojnomi krali. Vlada je pa vendar spregledala sto nepravilnosti i nerednosti pri protini samo za to, naj njej ide na roko i jo pripravi, da bo delala z vladov sküpno za blaženost države. Po govori je skupščina sprejela poročilo odborovo i s tem so poslanci potrjeni tak vladni, kak oni iz protine. Naši novi poslaniki. Za izrednoga poslanika i pooblaščenoga ministra kralevskoga poslaništva v Madridi na Španjolskom je imenüvani Pelivanovič Stanoje, v Moskvi na Rusoskom pa dr. Bodi Aleksander. Oba sta blüzi 50 let stariva beogradčana. Mir po triletnoj bojni. V Jüžnoj Ameriki sta se tri leta borili državi Bolivija i Paraguaj za pokrajino Gran Chac, v šteroj je dosta petrolejski vretin. Zmagala ne po pravici niedna držáva, nego komarje, štere so med vojskov povzročili vnogo betegov. Obe državi sta se pomirili na posredüvanje sosedne Argentinije, v šteroj je lani oktobra Kristuš Krao meo tak veliko slovesnost na mednarodnom eucharističnom kongresi. Pač te mir je sad kongresa, Kristuš je Krao mirü. Kitajci prosijo pomoči. Proti prediranji Japoncov na Kitajskom so Kitajci zaprosili pomoč Anglije i Amerike. Ka Zobstom, pravi vsaki. Obe državi mata doma zadosta skrbi. Pa se ne vüpata smesti v močnoga Japoncaj ar bi znale grdo gorplačali. Japonci ščejo zvezo napraviti z Kitajci proti Rusom i vsem Evropejcom, da bi v Ažiji vladali samo narodi Ažije. Mi tak mislimo, ka se njim to prle ali sledkar posreči, ar krivice, štere so Europejci delali v Ažiji, se ednok moro kaštigati i ta kaštiga se že kaže v tistom velikom nemiri, šteri vlada v Evropi i šteri gda ne dovoli zdrüžitve europskih narodov za mir, da meč v roke Japonci, ka po njem kaštiga Bog nesložno Europo. Japonci zavzemajo Kitajsko. Japonska vojska je brez prelevanja krvi zasela pokrajino Cili s starodavna, imenitnim glavnim mestom Kitajske, Pekingom i z ednim postala gospodara pristanišča Tijencin. To dela Japonska v imeni Mongolov, šterih Vladar v Mandžuku-ji, ki so ga pa postavili sami Japonci, šče svojih očakov prestol v Kitajskoj znova zasesti. Ka vse to dela Japonska za sebe, je jasno vsakomi. I gda se te krivice godijo proti mirolübno Kitajcom, se ne gene niedna vlada kre njih, Zveza narodov tüdi ne. To je jasno svedočanstvo, ka naj se nišče ne opira na drüge, če si sam ne more pomagati. Mir je zato nájveč vreden. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Šteri gospodje duhovniki bodo romali iz Slov. Krajine na euch. kongres v Ljubljano ? Prijaviti so se sledeči preč. gospodje: Jerič Ivan, dekan, Rataj Anton, kaplan pri Gradi, Halas Daniel, kaplan v D. Lendavi, Bejek Janoš, kaplan v Črensovcih i urednik Novin, Klekl Jožef, vp. plebanoš. Ka je dvorišče. Čisti prostor pred hišov, ali okoli hiše, gde nega gnoja, če je vert količkaj snajžen. Tü navadno rože cvetejo i drevje košnato dela prijetno cenco. Sr. Bistrica. Na risaoski pondelek nas je obiskao naš prilübleni bivši šolski upraviteo, g. Železnik s svojov hčerkov. Gospodična Anica si je pri toj priliki ogledala grede, štere je tak skrbno gojila i vtrgnola v njih za šolsko deco en šopek jagod, štere je ona sadila in štere je g. upraviteo v jesen, gda je Odhajao, dao dečici. Tak čüjemo, ka je zavolo toga djanja smilenosti revolucija vdarila vö negde na sveti med lübiteli jagod. Ne smo pa ešče zvedili, jeli se je to v Rusiji, ali šteroj drügoj državi zgodilo, radio je samo teliko prineseo, ka se revolucija raširja zavolo jagod med kul-turosejači. G. Bistrica. Gda nam je Müra tak dosta kvara delala po njivaj, hišaj i štalaj, smo mogli ešče nočne strahe pretrpeti. Na naraščenoj vodi se je najmre neko noč Pojavila čüdna, Strahovita prikazen: ladja puna z düšami, i a brez kreta. Pa ta električno razsvet- j lena, z düšami napunjena ladja je srečno prišla do trna nekšega srednjebistričanca i debeli trn je naednok nekaj vsekafo doli i ga v ladjo naložilo. Prestrašeni lüdje so med temi düšami prej vidili tüdi bistričkoga vučitela i nekaj drügih Bistričancov, če so je od straha prav mogli spoznati. Občinskim uradom naznanjam, da se dobijo v mojoj trgovini tiskovine „Rázmeštajni pregledˮ od nastavlanje vojske i mornarice, štere do vse občine potrebüvale. Po želi občin Pošlem tüdi po pošti. — Balkányi Ernest, trgovina z papirom, D. Lendava. Vzorna gnojišča. Za vreditev j vzornih gnojišč dobavla banska upra-va cement po znižanoj ceni. Oblüb- j leno je, da se bo prišestno leto vpoštevati vekše število prošenj iz našiva sreza, kak dozdáj. Sküpne prošnje s predpisanov kaucijov trbe vložiti pri sreskom načelstvi do konca julija. Na podporo naših listov je neimenüvani poslao Din 50’— Bog plačaj! Salezijanske strokovne šole odpravlene. Salezijanski zavod iz Ra-kovnika nam javla, da v smisli odloka trgovinskoga ministra iz Beograda prišestno leto se ne odprejo več strokovne šole. To naj vzemejo na znanje tisti dečki, ki so se pri nas javili, ka bi te šole radi obiskavali. Vogrska predga na eucharističnom kongresi. Vodstvo kongresa nasobvešča, da bodovkapelijosefinom, Vidovdanska cesta, vogrske predge za Vogre. Povejte to tisti, ki znate vogrski, Vogrom. Nemške predge na eucharistični kongresi bodejo v cerkvi pri križankah. Naznanite to Nemcom. Sobota. Vmro je i z velkov vdeležbov je zakopan Nemec Janoš, trgovec, podpredsednik trgovskoga gremija. Pokojni je z Petanjec z leženja. Trnje. Dva našiva dečka so . zgrabili Orožniki v M. Središči i njima vzeli potače, ar jiva nekak ovado, ka sta hodila po švercano blago prek meje. Na znanje vsem, ki romajo na eucharistični kongres. Vsi, ki želete meti posebno stanovanje, javite to taki, ki ešče ne ste, v Črensovce' na uredništvo Novin. Ravnotak javite, ki ščete meti tam posebno hrano. Za sküpno stanovanje i določno prosto hrano: župa z mesom za 4 Din. po- skrbi urednik Novin. Za gospode dühovnike bo tüdi vse poskrbleno. En den prle, kak potüjemo, to je 27. junija naj eden za vse vzeme karte na pristojnoj železniškoj postaji, ar se legitimacije morajo žigosati i je romarje moro podpisati. Na kolodvori je to na den potüvanja ne mogoče. Zato prosimo prečastite gospode, A. ž. Težavna pot. Lebarov Vanek je proso, naj ga püstijo v škole, pa vse je bilo zobston, ne so pomagale ne prošnje ne skuze. Dobo je vsikdar vednaki od-' govor: „Nemremo, ka šče tak komaj živemoˮ. Ka resan ne pridem prek te težave ? Mi je resan ne mogoče priti do bolšega krüha? se je spitavao i bio žalosten. Večkrat se je sredi dela zagledno v daljavo. V takšom hipi je senjao od svojega Cila, šteroga je šteo dosegnoti, od škol. Ali doseže ka žele ? Žmetno. Da bi samo premagao to oviro, či bi nagučao očo, te bi že šlo. „Zakaj smo tak siromaški!ˮ je zdihavao i bio ves potrti. Mislo je, ka od drügih strani nega ovir. Pa zmoto se je. Kak či bi nekša nevidna sila štela preprečiti visiko leteči njegov načrt. Začnole so ga srbeti oči, nato so njemi tekle skuze i gda je na pol slepi prišeo k doktori, njemi je te pravo: „Trahom!ˮ Skoro znoro je, gda je to zvedo. Nato je jokao, jokao. Zdaj je znao, ka nesmi več misliti na škole. Od žalosti i čemerov je škripao z zobmi: „Zakaj sam ravno jaz tak nesrečen? Zakaj so drügi zdravi?ˮ Materi se je trgalo srce, gda ga je vidila takšega. Tüdi ona je jokala nad nesrečov svojega sina. »Mi smo I ne vredni, ka bi bili srečni. Robi žalosti, sirmaštva smo i ostanemo," je mislila i prosila Boga, naj odpüsti sini, ki šče napraviti tak velki greh — ognoti se sirmaštva i se uvrstiti med lüdi sreče. Vej je bio to venda edini njegov greh i te je bio tem vekši. Pa Vanek je li ne zgübo kuraže. Stiskavao je pesnice i: »Moram!" ta reč njemi je prišla iz vüst po stokrat na den. Bilo je na Vüzemski pondelek. Šo je od večernice. Mati ga je že oddaleč zvala i njemi kimala z rokov, naj se pašči. „Gvišno bom pa jaz na pašo gnaoˮ, si je mislo i se popaščo. „Bi šo v Zagreb v špitao?ˮ ga je kak strela zadelo materino pitanje. Zdoma naj ide, v tüjino? Stroso se je, pa šče tisti hip se je zmislo na svoje žele. Mirno, kak či bi ga mati poslala k sosidovim, je odgovoro: „Idemˮ. „Vej ne boš šo sámˮ, njemi je pravila mati, „Balažova Treza de Šla s tebov.ˮ „Bom pa šo ž njovˮ, je odvrno i vzeo pod klopjov punčule. Mati njemi je vrezala falat krűha, njemi dala peneze i ga prekrižala. Drügih domačih je nej bilo doma, ka bi vzeo slovo. Odišeo je s punčuli v rokaj i s falatom krűha v žepi, daleč v tüjino. Šo je, kak ide vsakši v strahi, žalosten. Najraj bi ostao doma, pa je nej vüpao nazaj. Tak so že šli njegovi bratje i sestre i nazaj prišli zmantráni i lačni doma. Vso pot do Lendave je morao iti peški poleg koleslina. Pravili so njemi, ka na kolaj nega placa. Gda so tirali, je morao bežati, ka ne bi ostao Odzaja. V srce pa se njemi je selila nepoznana groza. Gda je tak bežao za ropotajočim koleslinom, se je zmislo ná dom. Sram ga je bilo, gda so prišli v Lendavo. Sam je bio, nikoga je ne Poznao. Šlo njemi je na jok. »Što plačeš ? Šuti ali ajde kriči 1“ ga je Treza šče bole mantrala. Mučao je, srce pa njemi je štelo že počiti od žalosti. Tak ga je sprejemata nesmilena tüjina v svoje naročje. Ob sedmih večer je mašin odpelao i Vaneki trgao srce od drage naše krajine. Kak či bi šteo šče zadnjikrat razveselili oči z lepotov naše zemle, je gledao proti Lakoši v smer gde so Črensovci, gde je njegov dom. Med skuzami je, kak v senjah, vido; mimo leteče jagnjede, mlada pola, ves' v daljavi. Nato je zabobnelo i v lehek mrak odeta, se je zabliščala Müra i — preminola. Vlak je hropeo po Medjimurji. Vanek se je stisno v kot. Skoz okno je vido drevje, štero je kak strašne,temne sence švigalo mimo v noč. Zaspao je od trüda i senjao od doma... 23. junija 1935. NOVINE 3 naj romarom idejo na roko i pošlejo že 27. junija po železniške karte na kolodvor, štere se morajo naprejdolplačati. Polanska frigašica. Nekšo polansko mlajše je prineslo v edno mesto v Lendavi čresnje, ka so je prej gospod naročili i to 6 litrov. Pri gospod! doma so pa od toga nikaj ne znali, zato so se je branili prevzeti, ar gospoda ne bilo doma. To mlajše je pa bilo tak nesramno, ka je küharico gonilo, naj ide k sosidovim peneze na posodo prosit, če nemajo penez, ar ka bodo gospod pravili, če ona ne püsti tü za njih „naročenihˮ 6 1. črešenj. Od nevole se je začelo dol mlatiti, ka bo, ka bo . . . No, tak so čresnje vzeli za gospoda. Gospod pridejo i kda njim čresnje izročijo, na velko čüdo povejo, ka so oni nej nikaj naročili. Tak je ta polanska frigašica ociganila 24 Din. Veli to vunja! Gančani. Mamo dve poti, šterivi v ves pelata. Tüdi tablo s prepovedjov, da tovorni avtomobili ne smejo po tom kraji voziti. Pitamo, zakaj pa li vozijo? Ali tablo dol, ali pa avtoje staviti, oboje ne more obstati. Prepovedana pot za »tovarne" avtomobile. Takša pot je bila od Črensovec — Žižkov do Trnje. Visika tabla je glasno kričala, ka za tovarne avtomobile je ta pot ne dovoljena, Ar je pa vsaki avto »tovarni*, ar je z tovarne, ali fabrike, kovačje je ešče najmre ne vejo napraviti — zato je visika tabla eti den samo nekam preminola, avtomobili pa tak vozijo po toj poti, kak so prle vozili, gda je Še tabla stražila, ar so se strašna ne bojali. Bojna v Črensovcih. Iz Sobote nam poročajo sledeče: »Pelao sam se se po opravili skoz Črensovec zdaj v nedelo i prišo sam do bojišča. Dva tabora dečkov sta se plüskala, z noži lüpala i parala pri „Faniˮ ali kre gostilne „pri dobroj kapliciˮ. Cela vulica je bila zasedena i je orožnik mogo priti, da red napravi. Bili so tam regrutje i neregrutje navadni razbijačje i tüdi dečki, od šterih sam vsikdar drügo mislo, kak da bi se vmešavali v to smečelino. Krivim občine, zakaj dovolüje plesne veselice v toj stiski „celo te, gda je v bližini proščenjeˮ. Mislimo, da je s tem vse povedano i si k srci vzemejo vsi te opomin. Pobožnost, prosveta, narodnost, Zavednost, če je prava, se ogible takših nastopov, kak je te bio pri .Fani'. Ustanovni občni zbor Prekmürskoga muzejskoga društva se vrši v nedelo 23. t. m. ob 10. vüri v lokali Meščanskoga doma (pri Fafliki) v Soboti. Keliko se jih je prijavilo iz Slov. krajine na euch. kongres? Grad 70, Dolenci 11, Sobota 8, Martjanci 7, Tišina 14, Bogojina 35, Tur- nišče 35, Lendava 40, Hotiza 9, Po- I lana U, Črensovci 40, Sv. Sebeščan 1, Sv. Jelena 2, Beltinci 50. Iz drügih | far dozdáj ne smo dobili poročil. Nove sv. meše v Slov. Krajini bodo slüžili sledeče dni č. g. novomešniki: Julija 14. Camplin Ivan v Bogojini, Škraban Janoš v Soboti i Zelko Ivan v Črensovcih; julija 21. Kolenc Ivan v Turnišči i Nemec Alojz pri Sv. Jeleni; julija 28. Škafar Ivan v Beltincih, Gregor Janoš v Soboti i Cigan Franc v Črensovcih. Primicija, to je goščenje po cerkvenih predpisaj bode trpela samo do večera, nikak pa ponoči. Zlata sv. meša. Preč. g. Perša Ivan plebanoš pri Sv. Sebeščani bodo svojo zlato mešo slüžili 21. julija. Predgali jim bodo mil. g. kanonik Szlepecz Ivan. Lendava. Odpotüvala je te dni na Madjarsko gd. Sever Marica, trafi-kanthinja v drüžinskoj zadevi. Ogenj. V Črensovcih pri Hozjan Martini vožari, je v sobi Pohištvo z postelninov i oblekov zgorelo. Dovec je pekeo krűh za deco i na peči raz-metane cote so se vužgale i povzročile ogenj. Siromaško familijo pripo- , račamo v smilenje. — Gorelo je tüdi na Hotizi, pogorela je edna siromaška hiša, v šteroj so stanüvale tri stranke i štero je vužgala v pameti zblojena oseba. Proščenje v Razkrižji je dneš-njo nedelo, 23. junija. V pondelek 24. je senje. Sobota. Nagla smrt je doletela Langerco, ki je Šla zelenje küpüvat na trg. Med potjov domo jo je srčna kap zadela. Ne vemo pač ne dneva, ne vüre, zato bodimo vsikdar pripravleni. Beteg g. kaplana Bejeka. Črensovski g. kaplan, Bejek Janoš, so se prehiadili jun. 2. gda so po slovesnosti za prvoobhajance mogli iti vroči iz Našega Doma v Trnje na spoved. Prehiadili so se v gut i dobili angino, štera jih je dozdáj mučila. Beteg ne nevarne narave. Želemo njim skorajšnje popolno ozdravlenje. Najdena vtoplenka. Pri gornje-1 bistričkom bradi je najdena 20 let stara, gospocki oblečena vtoplenka, štera je mela rane na dve strani gla- ' ve i je bila stučena. Dozdaj se je ne moglo dognati, što je bila ta vtoplenka. Izpit orglarske šole v Celji. Letošnji izpit se bo vršo na orglarski šoli dne 5 julija, za šteroga je Pripravlenih izmed 24 vučencov Sledečih 6 absolventov: Babšek Alojz, Poljčane, Dominko Janoš, Dobrovnik, Klančnik Ladislav, Vojnik, Napotnik Jožef, Šmart-no ob Paki, Pintarič Ivan, Pišece, Sat-ler. Alojz, Šmartno ob Paki. Vodja g K. Bervar, ki je že v starosti sedmerim križov, še zdrav in krepek pa izborno vrši svojo slüžbo v opatijskoj cerkvi kak stolni organist ino v svojoj šoli z veseljom podučüje vučenike v pravoj cerkvenoj glasbi. Še obilo uspeha! Črensovci. Prosvetno drüštvo se pripravla na igro »Mehiški muče-nec“. Igra je najnovejša i je iz dobe preganjanja katoličanov v Mehiki, štera se je godila v leti 1928 i nam kaže, ka vse so trpeli katoličanci pod rokov močnoga brezverskoga Callesa, za obrambo svoje katoličanske vere. Z igrov namenijo nastopiti na telovo dne 20. junija, po večernici v Našem domi. Igro vsem, od blüzi i od daleč priporočamo. Banovinska kmetijska šola Sv. Jurij pri Celju začne novo šolsko leto 1935|36, ki traja ti1/« meseca, 15. septembra. Prošnje za sprejem, naslovljeno na upravo šolo, naj se vpošljejo do 1. avgusta. Prošnji, ki naj bo kolkovana z Din 5, se priloži: domovnico, krstni list, nravstveno in zadnje šolsko spričevalo in obvezo starišev (kolek Din 2), da bodo krili stroške šolanja, v kolikor odpadejo na nje. Vsi, ki žele banovinske podporo, naj prilože ali »Uverenje* davčne uprave o višini davkov in posestva, ali pa v prošnji navedejo sami velikost posestva in višino davkov ter to predsednik občine potrdi, oziroma prošnjo priporoča Oni, ki žele tudi podporo sreskega kmetijskega odbora, naj se osebno ali pismeno obrnejo s prošnjo nanj. Oskrbovalnina znaša mesečno Din 300 ter bo prispevao kraljevska banska uprava po gospodarskem stanju starišev za vsakega gojenca povprečno polovico. Sprejemalo se bo v prvi vrsti kmetske sinove, za katere se predvideva, da bodo ostali na kmetijah kot bodoči gospodari, zato more kraljevska banska uprava in sreski kmetljski odbor zahtevati od onih, ki vstopijo potem v službe, povrnitev doblenih podpor. Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, dovolj razviti in nad 16 let stari ter imeti veselje do kmetskega študija in dela.— Naprošajo se bivši absolventi, g. učitelji in g. duhovniki ter vse organizacije, da Sodelujejo, da gredo od povsod najbogši kmečki fantje v šolo. Uprava. Kratke novosti. Politično bitje v Austriji. Krščanski socialci i Heimwehrovci so se spopadli med sebov. Trije so mrtvi, 50 pa ranjeníh. Vmor. Pri Domžalaj na Kranjskom je vmorjena i na količ v vodi obešena Penko Marija. Vmoro jo je, kak ga je izdao pajdaš, en Primorec Pirc, 25 let star Hribar Franc, ki je küpo njeno hišo pa njej je mogo davati krüšno. Več žensk je tüdi zapletenih v morijo, štere so si dobile pokojne Penkove obleko in kinče. Poslüh se da zbüditi. Dosta lüdi bi rado spevalo, pa nemajo po-slüha, ali kak po domače pravimo, »nemajo vüh* za to. Proti tomi betegi je znajšeo vrastvo profesor popevke na real. gimnaziji v Ljubljani, g. Rančigaj. Njegovo vrastvo je velika potrplivost i lübezen zdrüžena z pri-mernov šolov i to vrastvo hasni popolnoma sigurno, kak je pri svojih vu- | čenikaj pokazao, ki ne so meli poslüha. V zrak je zletela fabrika za strelivo. V Nemčiji, v Reinsdorfi poleg Wittenberga je v zrak zletela velika fabrika za municijo, v šteroj je delalo 13 jezero delavcov. Zračni Pritisk je bio tak močen, da so 25 kilometrov daleč spokali glaži na oknaj. Mrtvih je ne dosta, ar so delavci bili ravno pri jüžni, ne pa na deli. Prakšena gromska strela. V okolici Desiniča na Hrvatskom je vdarilo. Vdarilo je v štalo, grom je bujo dve kravi, človeki, ki je krave držo, se pa nikaj ne zgodilo. Na drügi kraj te štale je tüdi vdarilo i bujlo kravo pa kobilo, lüdem pa nikaj ne se zgodilo, zvün ka so omedleli. Cestar Zabuk Mihal stopi med tem v štalo i tresne v njega. Pa ka se zgodi? Kaput njemi grm raztrga, razpara cipelo na desnoj nogi i züje cipelo z leve noge, njemi pa nikaj ne je zvün omedlevice. Povrnjen državnik. Minister prosvete v Holandiji, Marchant, je iz luteranske vere prestopo v katoličansko. Na stotine pohvalna pisem je dobo za svojo odločnost. Glava sv. Dominika je prenešena v Rim na Zastoplenje. Prenešena je iz Bolonje, kde je svetnik vmro. Glavo so nesli štirje püšpecje dominikanskoga reda v lepoj omarici. Slovesnosti so se vdeležili vsi diplomatje pri sv. Stolici, več kardinalov i vnogo naroda. Sv. Dominik je živo pred več kak 700 leti. Pravična sodba. Celjsko sodišče je Brezovnik Martina, bogatoga kmečkoga dečka obsodilo na smrtno vozo, ar je Obeso Repič Jeleno, siromaško slüžečko deklo. Z deklov, ki jé bila na pol ciganskoga pokolenja, je živo nečisto, a gda je dekla noseča gratala, jo je zvao v šumo nazlük zato, ka njej prej tam da peneze za bolnišnico, gde bi rodila, a šlo se njemi je ne zato, nego da zakrije svojo sramoto i deklo s sveta spravi. Ka vala svedočanstvo občine ka je bio dober dečko, če je pa bio razvüzdano. Najvekša vodina (reka) je Mississippi v Ameriki. Duga je 6970 kilometrov. Katoličanske spravišče se bo vršilo v Pragi od junija 27. do 30. Vse šole se zaprejo pred spraviščom i tüdi sküpščina. Sv. Očo bo zastopao Verdier, kardinal i nadškof iz Pariza. Med Rusijov i Romunijov se sklenjava pogodba, po šteroj bi se Rusi obvezali, da Romunijo proti vsem sovražnikom obranijo. Vtopo se je s konjom vred v Savi vrli dečko Berce Janko iz Radovljice. Konj se je spačo i v Savo vujšo. Fakin hüdoben. V Ložnici okoli Maribora se je neki mladi vandraš skrio na pod sirote Čeperline. Gda ga je varala, se je delao za nemoga i šo za njov dol spoda. Med potjov jo je napadno, zmlato, njej zvezao roke an Prebüdo ga je glas Treze, ki se je režala nad njim: „Halo zaspanče ! Idemo!ˮ Bili so v Čakovci, Vanek je stano i z dvema žmetnima pakoma v rokaj šo za Trezov, v Čakovci so potniki morali dugo čakati na vlak, ki pela proti Zagrebi. Čakalnica je bila puna, pa sta Vanek i Treza odložila pake vöni, Treza njemi je zapovedala, naj ostane pri pakaj i pazi, sama pa je odišla v toplo restavracije. Skoz glažovene dveri je Vanek vido, kak se je pred njov zakadila na stoli pečenka. On pa je pri medloj svetlobi sedo na küpi pakov ves dregetajoči od mraza. Jaj, kak si je želo domo, k materi, v toplo hižo ! Tam zdaj sedijo pri peči bratje i sestre, pa si gučijo od njega, izgnanca, pa nevejo, ka on lačen zmrzavle v mrzloj aprilskoj noči pri pakaj. „Mati!“-------- Glava njemi je klonila na prsi i že je sedo med svojimi, pod njim pa se je kadila pečenka . . . „Jezuš, jaz spim!“ se je zdramo i v strahi pogledno okoli. Spoznao je pa svojo samoto, kufri so ga tiščali. Ne se je mogeo premagati, zajokao je od domotožja. Spomeno se je, ka je lačen. Vtrgno si je malo krüha pa ga začno žüliˮ. Ne je mogeo nanč grižlaja spraviti v grlo. Vse je plüno vö i djao krüh nazaj v žep. Vöre so se vlekle kak celi tedni. Mislo je že, ka je čas iti, pa je minola komaj edna vöra. Premagovao se je ka nebi zaspao, pa spanec je bio močnejši. Že je bio pali z mislimi doma i pozabo na vse težave. Senjao je, ka sedi med domačimi pri peči, naednok pa pride nekša ženska i ga vdari po glavi. Šteo je zakričati, pa je ne mogeo. Pogledao je po domačih, pa ves prestrašeni je vido, ka se njemi vsi, bratje, sestre i oča smejejo. Z očmi je proso pomoč mater, pa šče celo ona se je Smejala. Začüo je drügi vdarec pod rebra i se prebüdo. Prestrašeni je gledao nepoznane lüdi, šteri so hodili mimo njega. Spoznao je, ka je sam med temi tihinci i ka je prle samo senjao od doma. Začüto je tretji vdarec i Treza njemi je čemerno kričalo: „Što, tako ti izpunjavaš moju zapoved? Ha, ti, nevaljanče, ja ču ti pokazati. Ajde, ustaj, idemo!ˮ Ves trdi od mraza i straha se je Vanek komaj porino s paki v vagon k Trezi. Obdala ga je prijetna toplota. Najraj bi zaspao, pa ne je vüpao. Mislo je, ka de pa bit, či zaspi. Vlak je z velkov brzinov ropo-tao proti Zagrebi. V Varaždini so srečali drügi vlalj, ki je pelao proti Lendavi — domou ... Vanek bi naj-raj skočo na te vlak, ka bi se rešo grozne tüjine. Pa samo hip i tüdi te vlak se je zakado v noč. Den je že gračüvao. Vlak se je začno stavlati i henja. „Zagreb!ˮ kriči sprevodnik. „Zagrebˮ — šumi med potniki i tüdi Vanekova düša na tihoma ponavla : „Zagreb, Zagreb ...ˮ Treza je dala kufre nosači, šterih je bilo vse puno tam i sela z Vanekom na tramvaj, ki je cinkao i zvonio po varaši i Vaneki se je vidilo, ka njemi to zvoni mrtvečki zvon. Na Jelačičovom trgi sta stopila dol i obstanola pred velkov kmičnov zidinov, na šteroj je bilo zapisano: Zakladna bolnica. Treza je pozvonila. Vratar je odpro i düh po vrastvi jima je vdaro v nos. Treza si je djala robec pred vüsta, obraz se joj je spačo od gnüsa. Vanek se je prestrašo, gda je pomislo, ka de v toj zmazbnosti živo. O, bolnica, ti kraj skuz trpinov, gde vsakši den vmerajo povehnjeni, sirmaški i zapüščeni... Doktor ga je pregledne, zmajao z glavov i njemi dao cedulo. Gda se je Vanek obrno, ka bi šo vö, Treze več ne bilo. Oddehno se je. Bar ona ga več nede preganjala kak kakša vihra. Sam je ne znao, kak je dao vkrej gvant i oblekeo špitalsti plašč. Naednok se je znajšeo v velkoj sobi z železnimi postelami. Tam so sedeli, ležali in kričali bolniki. Nekaj žmetnoga je ležalo nad temi lüdmi. Njüvi smeh je odmevao med stenami zamüdo i Žalostno. Kak angeo lepa sestra je pobožao Vaneka po glavi i pravila: „Ti mali jadnice!” Dobro njemi je to djalo. To je bila prva roka, ki ga je v tüjini lübeče pobožala. Zmislo se je na mater i začno jokati, ka so šče drügi bolniki ne znali kama bi se djali od pomilovanja. Vanek pa je med skuzami zaspao i znova so ga senje ponesle domo. • Vanek se je kmalu vdomačo. Ne njemi je bio več neprijeten düh po zdravilih. Nanč mrtvecov se je ne več bojao. Edno noč njemi je vmro sosid. Vsi so spali. Vanek se je prebüdo i ga pogledno. Gda je vido mrtvecove naopak obrnjene bele oči, se je približao i njemi je zatisno, zmolo za düšo pokojnoga pa se vlegeo nazaj i spao do zajtra. Tüdi horvatski je že malo znao. Ves navdüšeni je včasi pripovidavao od doma. Vsi so ga meli radi, doktorje, sestre, hlapci i bolniki. Spoznao se je najbole s tremi. Prvi je bio nekši gospod, Srb, bi je imeo jetiko. Od njega je dobo Vanek dosta sladkarij, časopise i kejpe. Drűga je bilá edna sestra, doma iz Böltinec tűdi ona si je mogoče želela domo, ta, gde je tak lepo. Včasi so joj prišle skuze v oči, gda sta si pripovidavala, kak je kaj doma. Sestra je bila v kühnji i njemi je davala za jesti vse ka je šteo. (Dale) 4 NOVINE 23. junija 1935. zaj, jo ognüso i oropao. A več kak en dinar ne najšeo pri siroti. Grozno, kama je zajšo človeki Naš les se izvaža v Abesinijo. Dozdaj ga je že izvoženoga trijezero vagonov. Cena drv bo tak poskočila i je že veliko spitavanje po lesi. Moderne kokoši. V Ameriki so začeli več štokov visike kürnjeke graditi, v šterih majo kokoši lepa svetla stanüvanja z vodovodom i kürjavov. Prej to več nosi lastnikom raznih palač, kak če bi meli arendaše. — Ali je pa boža mera tüdi takša? Ali je pa kokoš več od človeka, ki ma v sebi božo düšo? Vmor zmešanoga. V pameti se je zmešao Murn v Prezidi na Kranjskom i v toj blojenosti vmoro svojiva dva vnüka, hčer teško rano, sebe pa obeso. Od naših v tüjini. S. Bethlehem. Zdala sta se Kavaš Števan i Domjan Jelena v sv. Jožefa cerkvi. — Bog blagoslovi zakon. — Jun. 2. je pristopila deca k Prvomi sv. prečiščavanji. Po cerkvenoj slovesnosti je deca Šla na izlet v božo naravo, šteroga izleta so se vdeležili tüdi starejši. Naj Jezuša ta deca nikdar ne zgübijo. — V trgovini „Charis“ za žensko modo je bilo nastavlenih 27 žensk. Med njimi, čeravno samo edno leto nastavlena je Novak Janoša, trgovca, žena, ti prvo nagrado dobila, ar je največ miederov napravila. Mieder si devajo ženske okoli ledevja, ka se bole tenke vidijo. — Vmrla je Kovač Lujza žena, rojena Barber Terezija. Naj v miri počiva. — Zdala sta se Majcan Karol i Gergorec Micika. Bog blagoslovi zakon. (Am. Slov. Glas.) Pisma naših iz tüjine. Velečastiti gospod! V imeni Jezuša i Marije Vas pozdravlam, častiti gospod vrednik i izdajateo naših listov. Želem Vam še vnogo let živlenja i zdravja, da bodete vodili Vašo ladjo trplenja, (naše liste) naprej krepko, pogumno i vztrajno i je pripelate v nebeski pristan. Tam najdete plačilo za zemelski trüd. Tam bomo vsi z vami, če bomo stalni naročniki i verni čtitelje vaših listov. Posebno med izseljenci Slov. krajine, štere nas je usoda vrgla od domačih, naj ne bo niednoga, ki ne bi bio naročeni na naše katoličanske liste. Ar je tü prepüščeni samim sebi, nevarno za nas, da nas lehko požrejo valovje živlenja. Oh, keliko je tü v Franciji naših delavcov, ki majo priliko po nedelaj iti k sv. meši, ali neščejo. Namesto v cerkev, idejo na zabavišče i tam preplešejo den i noč. Zapravijo peneze, štere zaslüžijo celi tjeden s krvavimi žüli. Ali ne so vsi takši! Vnogo je naših slovenskih delavcov, ki so trezni, marlivi i šparavni i majo poštenje pred gospodarom, ar francuski gospodar ne lübi pijanca. — Srčne pozdrave pošilam celoj Slov. krajini, črensovskoj fari i častitoj dühovščini. Pozdravlam rojstno ves Žižke i drage mi domače. HORVAT MATJAŠ v Franciji. * Prečastiti gospod Vrednik i naš dühovni oča! Pozdravlam jih v Jezuši i Mariji, pa njim želem trdno zdravje za vnogoletno vrejüvanje našega lepoga slovenskoga tiska. Novine redno dobivam, prosim pa še tüdi Marijin list z Ogračekom, ka bom mogla tiste tri vörice, štere mam proste po nedelaj, pri Mariji prebiti. Daj Vam Vsegamogočni Bog še duga leta voditi nas po Novinaj, štere so vörne Slovenskoj Krajini. Srčno pozdravlam stariše, brate, sestre, svojega edinoga sineka, soside, prijatelice, márkovskoga g. plebanoša i vse, ki so v slüžbi za narod. Zbogom lübi slovenski kraj, Bog te živi vekomaj. VIND MARIJA roj ČASAR, Čepinci, iz Sept. Meules, Francija. * Pozdrav pošilajo: Zver Mag-dica, Leguette, Francija iz Hotize. Naše liste redno dobiva. Bila je betežna, pa je že operacijo srečno prestala. — Fujs Marija, La Bessede iz Otovce, starišom, bratom, sestram i celoj Slovenskoj Krajini. — Tivadar Barbara, Herzule, od Lipe, svojim domačim, liplanskomi strici i vsem poznancom. — Bačič Marija, Vaulx, iz Moravec, starišom, moževi i dvojoj nedužno} deci, šterivi ne poznata svoje matere. Od moža čaka pismo. Zá »»Novine** t ,»Marijin list** so odstopili delež agr. zadruge, odnosno zadružno satno-pomoč sledeči: Širitelje! Prosimo Vas, da Spišite te peneze na račun svojih naročnikov, pa nam javite, 1. ka majo tej naročeno, 2. keliko so duíni na staro t Tak mo znali zračunati i vam naznaniti, kak dugo dobijo ešče naše liste, ki so vekšo vsoto odstopili. — Uprava. Pekár Gyula, bivši minister, državni tajnik. Grozodejstva boljševikov na Vogrskom. Po kratkom zaslišavanji so me nazaj pelali, tisti Rus, ki mi je roko položo na ramo, je pali pred mene stopo i si zgučao: »pa li ne ?“ Z glavov je skimlavao, jaz se pa sedem na en stolec, ar se mi je prepovedalo, da ne smem ležati. Minejo pol vüre, vüre . . . počasno, trüdno se zori v vojašnici i mrtveča svetlost spadne na blede obraze. »Što so tej ? En Lenin, kre njega rob; pri vsakom njegov krvnik ; ali kak spremenjeni so ti obrazi! Komaj spoznam Samassa ministra; tisti tam bi pa Okolicsányi Zoltán bio? Eni tam je pa ne Ulain Feri? Nato se popašči notri eden židovski ruski krvnik i po svojem spačenom jeziki büdi 15. številko. Štirinajset let star mali židovski šmrkeo stane gori i v ednom megnenji si obleče sero obleko; dva velikanskiva revolvera si püsti v žep i fükne skoz dver. To je te znameniti Pacsi, Csernyjove drüžbe „domača viperaˮ, najnevarnejši špijon, ki za dverami, zagrinjali ali izpod avtomobilskih sedežov prislüšküje skrivnosti buržujov i na stotine žrtev je že Spravo pod nož. V važnoj zadevi ga zovejo zdaj tüdi; skoz dvernih reškov vidim, da ga skrivajo v edno lado za Pakivanje i že kotajo to lado vö ... . Znova nastane tihota . . . Obrnem se. Odked to kašlanje? .... Nekak se goropravi. Obraz ma čaren, kak Zamorec, nos vküpvdarjeni, vüsta krvava, me gleda, a nikaj ne pravi, ar tü v prtličji se ne sme gučati, samo kluma, moj lübleni Jezuš, ve je pa to vküpvdarjeni Kovacsics Dezsö, naš prijateo, ministerski svetnik, koga so vöprivezali i štiri vüre mučili. Ruski židovski krvniki so ga z remenom mlatiti po golom črevi, želodci, tak, ka je v dvema dnevoma zgübo pet kil. Poleg njega smrče njegov krvnik na sosednoj posteli. Živinsko kruti obraz se zdaj zbüdi, zeva i ruski spregovori. Prihaja eden drügi ruski židov i njemi odgovori: „podjomtje“ (hodimo) i prečté Okolicsányijovo, Samassovo i moje ime. Odehnemo si, odhajamo; pelajo nas v paradižom, v büffé (jedilnico). Hodimo po nemih hodnikaj parlamenta i jaz poslüšam na dva z smehom i batrivno si govorečiva Rusa. „Ti i tisti mladi buržuj (Szörtsey Jožef) nešče Odkriti?ˮ „Nešče, čeravno smo žeˮ — pravi s kiketanjom — „odsekane prste, nose, jezike, odsekana vüha i drüge odsekane kotrige skladati okoli njega, kak kakši garnirung okoli mesa ... Na to je krv metao vö i smo ga mogli dolvzeti i zdravnika pozvati. Zdaj ga zdravimo. Če ozdravi, ga dale mučimoˮ. (Dale.) Temelna pravila črensovskoga zmešnoga mešterskoga (obrtniškoga) društva, štero se je namesto negda obstoječega tkalečkoga, mlinarskoga, kovačkoga, ko-larskoga, pintarskoga, stolarskoga, mesar-skoga i šporarskoga „cehaˮ osnovalo. Pravice 1 dužnosti drüštvenikov. 5. §. 5. Temelnim pravilam i v smisli teh pravil danim odredbam zadosta včiniti i poprek poštenje drüštva poleg mogočnosti pospešüvati. 6. Poleg dolnjega računa vstanovlene drüštvene prispevke redno plačüvati. Drüštveni prispevki. 6. §. Zvün tiste v 3. §. že imenüvane gorvzetnine, štere se za ednok i za vsikdar plačajo, je vsaki član dužen na frtao leta 10 kr. v drüštveno blagajno plačati. Če tej drüštveni prispevki na pokrivanje drüštvenih stroškov ne bi segali, se pomenkanje z nametavanjom, šteroga glavno spravišče odredi, pokrije. To se na posamezne člane ednako navrže. Sestava drüštva. 7. §• Na poravnanje drüštvenih zadev so pozvani: 1. Čestniki: predsednik, podpredsednik, zapisnikar, blagajnik i zastopnik. 2. Odbor. 3. Glávno spravišče. Predsednik. 8. §. Predsednik i podpredsednik drüštva se v rednom glavnom spravišči zmed drüštvenikov po skrivnom glasovanji na 3 leta zebereta tak, da se najprvle na predsednika, zatem na podpredsednika zoseb dajo votumi. Če bi se z vremenom zmed teh čestnikov štero mesto spraznile, zvunredno spravišče novoga predsednika ali podpredsednika na 3 leta od ostaloga vremena zebere. Predsednik. a) Zastopa drüštvo proti oblastam i tretjim peršonam, za toga volo vsako pismo, štero se prava ali dužnosti drüštva dotiče, zvün tajnika tüdi predsednik podpisati mora. b) Vküp pozove odborne seje i glavno spravišče i v teh predsedüje, dava pravico govorenja po vrsti i pove odločenje na podlagi večine glasov. Pri priliki ednakosti glasov odločüje predsednikov votum. c) Končno dognanje sklepov glavnoga spravišča ali odbora, kak tüdi obravnavo tekočih poslov vodi, ali pa etih obravnav zvršavanje zapisnikari naroči. d) Pri poslaj, šteri ne trpijo odloge, menše svote (ne prek 20 koron) izplačüvati slobodno dopüsti, ali od toga v bližnjoj seji odbori zročen račun dati mora. Če bi predsednik preprečen bio, se vživanje njegovih pravic i spunjavali dužnostih podpredsednika dostaja Zapisnikar. 9. §. Zapisnikara, (šteromi ne potrebno drüštvenim članom biti), odbor zbira s skrivnim glasovanjem i odobrenjom glavnoga spravišča z povprečnov ve činov votumov. Odbor zapisnikari plačo odredi poleg proračuna od glavnoga spravišča vstanovlenoga. Zapisnikar: a) Zborovanje glavnoga spravišča i odborove seje priredi, posle predloži i določenja v zapisnik spiše. Iz zapisnika tistim, šterih se določki dostajajo, izpiske podelüje. b) Imenik drüštvenikov vodi, v šteroga gorvzete člane poleg reda njih gorvzetja spiše, odstoplenike pa zbriše. c) Drüštvena določenja i tekoče posle po predsednikovom naročenji končno dožene, ali obravna ino spisavanja za drüštvo spolnjüje. d) Na želo drüštvenikov pri od njih najetih inašov i detičov pogajanji posredno pomaga, ino od vseh pri drüštvenikih v deli stoječih pomočnikov knigo vodi. V slučaji zapreke odbor skrbi za namestnika. Blagajnik. 10. §. Blagajničara odbor po skrivnom glasovanji i občoj večini glasov na tri leta zebere. Blagajničar notrijemlé, v rokaj ma i vödava drüštvene peneze. Za točnost obravnavanja z drüštvenim penezi je dužen z svojim premoženjom dodrostati. Pregledniki računov. 11. §. V rednom, letnom glavnom spra- višči se po skrivnom glasüvanji i občoj večini glasov, trije pregledniki računov zeberéjo, šterih dužnost je pregledati računovodstvo i s tem vküper tüdi na celo delovodstvo, nakeliko se izdavanje penez tiče, paziti i za odstranenje najdenih faling skrbeti. Na ete namen računske poverjeništvo blagajno gdašte slobodno pregledava. — Če bi se vu djanji s penezi ali vu delovodenji od strani šterašteč drüštvenika kakša nemarnost ali nerednost v pamet vzela, iz štere bi na drüštvo gledoč kvar mogeo nastati, je računskoga poverjeništva dužnost zavolo Obravnave toga vküpozvanje odbora, i če bi odbor v krivdi bio — vküppozvanje — glavnoga spravišča zahtevati; i če bi predsedsednik eto zahtevanje odvlačüvao, računske poverjeništvo odbor ali občni zbor v svojem imeni slobodno vküp pozove. (Dale.) Pošta. Bačič Marija, Vaulx Seine, Francija. Din 75 smo sprejeli. Tak je ešče 25 Din duga na letos. Drügi penez ne smo sprejeli, kak tüdi ne naročitev naših listov za moža. Pošli nam naslov od moža, pa njemi te pol leta vse pošlemo. — Rodi Ivan, Avrigny, Francija. Redno pošilamo vse. Mogoče je to bila pomota, ka smo Avigny meli pisano mesto Avrigny. Zdaj smo popravili. — Gomboši K. Šalamenci. Pošli esi Antonova pisma, ka je preglednemo. — Gomboc Štefan, Nojers, Francija. Hvala vsem za pozdrave, naročene Novine smo vam poslali. Vsi pozdravleni. — Levačič Jurij, Sv. Vrbán. 10 Din, ki ste jih plačali po položnici, smo najšli. Bili ste spisani pri Martinoškom vrhi, a mi smo Vas iskali pri Sv. Vrbani. — Titan Franc, Krog. Naj bo v tork do 9 vüre vseli pri sestraj v Soboti, odtam mi že sem spravimo. V Radeče poslali Novine brezplačno. — Kozar Jurij, Martinje, 28. V žalostnoj zadevi smo se obrnoli na višjo oblast, da Vam pomaga. Sv. mešo smo brezplačno opravili. Zavüpajte v sladko Srce Jezušovo. — Krampač Janoš i žena Katá, Hacienda, Francija. Novine so za celo leto Plačane, na Dom sv. Frančiška ostalo 13 Din. Bog vama plati. — V. Razlagova, Ljutomer. Samo od nas je tisto. Z onima gospodoma še ne bilo prilike gučati. — Lepoša Štefan, Tešanovci. Hvala na pozdravi. Naslov žene spremenili i zaprašeno številko Novin poslali. — Krištofič Peter, Sv. Martin. Na letos je vse plačano. Bog plačaj za naročnino i stanovitnost, ka ste leta dugo bili naš naročnik i reden plačnik. Zdaj, gda zavolo starosti že ne morete čteti, si vzemite v tolažbo to, da bomo se z Vas pri svetih mešah zmerom spominali, čeravno ne te mogli več biti naš naročnik, da se navčite čteti iz Večne Dobrote v nebi, štero blaženo Štenje nikdar ne mine. Nova gasilska brizgalna se taki oda. Alszeghy Ludovik, kjučavničar D. Lendava Odam vlogo Prekmurske banke v Soboti 10.000 Din. proti gotovini. Naslov se zve pri Upravi Novin v Črensovcih Lepo posestvo z inventarom, z okroglo 12 oralov obsejanov zemlov poleg velke ceste, 10 minot od cerkve, zidano stanovanje, vse na ravnici, se zavolo preselitve včasih oda. Cena niska, ne zamüdite prilike. Pita se pri ZAMUDA MARTINI, Žihlova št 10., Sv. Jurij ob Ščavnici, 2-1 HIŠA obstoječa iz 3 sob, kühinje i preteklin, z vrtom se oda za Din 35.000-Poizve se v Prekmurskoj tiskarni v Murskoj Soboti. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik : Klekl Jožef, župnik v pok.