■= flgfisop 14.000. — Sfgjerc petja za cefo lefo eden goldinar.
Naročnina za celo Icl« K 2'—. — Posamezna številka velja 3 krajcarje. — Naročnina se tudi na pol leta plačuje in se mora poslati v naprej.
,Cena oznanil je za 1 stran K 32"—, '/i strani K 16*—, V* strani K 8.—, '/$ strani K 4'—, lliA strani K 2'-—, </n strani K 1*—. — Pri večkrataem
Ittnanilu je  cena posebno znižana. — Za oznanila (inr>entte) uredništvo in upravniMvo ni odgovorno. — Uredništvo in upravništvo je v Ptuju v
^gledališkem  poslopju. — Štajerc  izhaja  vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. — Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. —
Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondeljka pred izdajo dolične številke vposlati.
sv. 12.
«#—
■■_------        '   ■■■-!■?»=■■■ ■!______"       ■_____-■     '■ —■     —■■■_______'"            ._        ■.
7 Ptuju v nedeljo dne 12. junija 3904.
V. letnik,
Našim cenjenim naročnikom.
Prvo polletje bode skoraj niinolo. Pro-imo toraj tiste naše naročnike, ki nam iročnino še dolgujejo, da blagovolijo nam ilžni znesek takoj vposlati, ker bi drugače llili primorani, dopošiljanje lista ustaviti. P'sakdor želi svoje imeti, toraj tudi Vi nam [k bodete  naše uljudne prošnje zamerili.
Upravništvo »Štajerca".
Kmet, odpri oči!
Ke vidi dobro vsakdor, akoravno ima oči odprto,
kor ne;   so nekateri   ljudi   kakor   zajec,  ki spi
Blprtiini očmi. Med našimi kmeti je mnogo takih,
ne ozrejo ne na levo ne  na desno, temuč grejo
Jo staro smer (pot) najprej kakor severni lemingi,
tudi   njim  preti   nevarnost in pogin, kakor je po-
njim konečno neizogiben. Če že sicer telesno niso
pnčani,   uničeni   so   pa   gospodarstveno,   kar   je
Dgokrat hctjše in žalostnejše, kakor prerana smrt.
Danes   hočemo   naše   kmete   opozoriti   na neko
^odarstveno razmerje, ki je za nje velike važnosti.
ti se   je   treba   enemu   ali drugemu le na kak
jski   sejem   in   tamkaj po ceni kakega živinčeta
akti   in   začudil   se  bode, kako vrednost da ima
8 živina.    Akoravno   je   to večini naših   kmetov
že znano, vendar jih moramo na to dejstvo še
bej opozoriti.
Pred kratkimi leti plačeval se je za srednje krave i stot (cent) žive vage 15 do 20 goldinarjev;
danes je ta cena poskočila na 25 do 30 goldinarjev. Za mlade plemenske vole plačeval $e je preje stot z 20 do 28 goldinarjev, danes velja celo črez 40 goldinarjev. Primerimo pa predstoječemu prejšne in sedanje cene žit in videli bodemo, da je razmerje teh ravno narobe. Pred nekaterimi leti stal je vagan (Metzen) pšenice h do G goldinarjev, a sedaj velja samo 3, v najugodnejšem slučaju 4 goldinarje. In kaj pa tej veliki premembi vendar vzrok? Da so poskočile živinske cene, povzročil je velikanski naraščaj prebivalstva, sosebno po mestih, in pa okol.ščina,^ da so meje za uvažanje živalij mnogokrat zaprte. Žita se v naše kraje mnogo uvaža iz tujine, posebno iz Ogrskega. Odkar so ogrski velikaši in bogati najemniki (ali bolje: podjetniki) začeli obdelovati svoja raz-prostrana zemljišča z novodobnimi stroji ter iste npe-ljali sploh pri vseh poljedelskih opravilih, bodisi na polju, bodisi v njihovih velikanskih skednjih in skladiščih, prihajalo jini je pridelovanje poljskih pridelkov vedno ceneje, in tako je cena vedno padala, kar je deloma pa tudi zakrivilo uvažanje žit in moke iz tujih držav, kakor n. pr. iz Rasije, Amerike itd. Mnogo je na znižanje cen pri žitih tudi upljivala železnica, ki primeroma za mali denar prevaža blago iz enega kraja v drugega. Isto delajo tudi parniki.
Dokler je bila cena žitu povoljno visoka, spla-čevalo se je našemu kmetu polje obdelovati. Pri današnjih cenah žit pa se trud kmetu nikakor ne izplačuje in bolje bi bilo, da bi kmet še za domačo potrebo žito ali moko raje kupil, kakor da žito seje po njivah, katere bi mu na drugi način porabljene prinašale mnogo večjega dobička. Kaj naj toraj stori kmet, da mu bode prinašalo posestvo boljšega in večjega dobička in da se sploh zamore ubraniti pre-
t
tečemu propada ter se vzdržati na svojem podedovanem ali drugače pridobljenem posestvu? Opustiti ima poljedelstvo ter se s vso vnemo in skrbjo poprijeti živinoreje, ki dandanašnji obeta mnogo večjega dobička, kakor pa pridelovanje poljskih pridelkov, katerim se cena od leta do leta trajno znižuje. Kako pa je to začeti? Najbolje je, da poseješ njive, na katerih si dosedaj prideloval razna žita, n. pr. pšenico, rž, turšico itd., z lucernsko deteljo ali drugimi imenitnimi travniški semeni (kakor .so na primer žitnica, Ravgras in raznovrstne druge trave). Rediti bode potem zamogel 2 ali 3 krat toliko goved in svinj kakor dosedaj in imel bode tudi dovolj gnoja, s katerim bode zamogel svoja zemljišča zdatneje gnojiti, kar mu zamore pridelek krme in tako   tudi   njegov   dobiček   prav povoljno pomnožiti.
Kmetu na ta način nikoli ne bode primanjkovalo vozne živine, za katero je bil popreje mnogokrat v neprijetni zadregi, bodisi pri vožnjah za domače potrebe, bodisi v slučajih, da je hotel s svojo živino drugod kaj zaslužiti. Če ima n. pr. kmet več krav pri dobri krmi, tedaj dobiva od njih tudi dovolj mleka, katerega lahko proda ali pa doma uporabi. Da ima surovo maslo (Butter) in tudi prepuščeno maslo prav dobro ceno, to je vsakomur znano. Mleko samo ob sebi kakor tudi vsakovrstne mlečne jedi so jako tečna in zdrava hrana za odrasle ljudi, še bolj pa aa otroke. Slabše posneto mleko pa se da pri reji praset prav izvrstno uporabiti in kdor se hoče prepričati o uspehu, naJ gre gledat h kakej graščini ali drugemu večjemu posestvu, kjer se je že dosedaj po tem načinu ravnalo, in videl bode, da naše priporočilo nikakor ni dvomljivo ali celo zapeljivo.
Ako Bi kmet svojega posestva ne upa v enem letu po našem nasvetu uravnati, tedaj naj to polagoma stori, to se pravi: pervo leto zaseje naj eno njivo z lucernsko deteljo ali dobrimi travniški semeni, drugo leto pa spet drugo. Vsak kmet si zamore uravnati in uredili svoje posestvo tako, kakor zahtevajo   današnje   gospodarstvene   razmere,   in sicer on
Puščavnik in petelin.
Jesli je človeku potreba, toda te se preveč nabaše, boli ga trebuh, Tudi piti moramo; ako pa zlijemo pod kapo preveč božje kapljice, se nam zna slabo goditi. Prav je, da uboga mož svojo žeoko; a Če mu ona sleče hlače in jih sebi obleče, ne bit bi nobeden krSen človek rad v njegovi koži.
Tako bi Vam lahko napisal celo kopico dokazov, da ima star pregovor prav, ki pravi: »Kar je preveč, niti s soljo ni dobro.* Zalo pa ludi vem, da mi nobeden pobožen bralec ne zameri, če trdim, da ni v redu, ako je človek preveč pobožen. Ko bi pa vendar kdo vihal nos zaradi mojih besedi, naj bere pazljivo sledečo prigodbo.
V starih časih živel je silno pobožen mož. Bil je ludi zelo bogat in zato se ni nikdar dotakni] motike, sekire, kose ali kacega druzega orodja, marveč vedno je molil in molil. Namesto, da bi bil hodil delat na polje ali v vinograd, zahajal je dan za dnevom v domačo cerkev ali pa se vozil na  božja
Sola. Večkrat je po cele ure klečal zamaknjen pred oltarjem, akor bi holel s svojimi milimi pogledi in vročimi vzdihi odtrgati Krista s križa.
mno£
mora to storiti, akoBehočeizognotigosiHKiarstveneini    Jf!?c propadu,   ako hoče  rešiti sebe in svojo družino siio- v. , maštva.   Edina živinoreja je tista panoga kmetijstva,   .     l ki   dandanašnji   še   donaša povoljnega dobička in H kmetu   omogoči   se na posestvu  vzdržati.    Iz\zeti m le tisti kraji, kjer imajo kmečki posestniki še dovoli r   ( gozdov,   kojih   les   jim   seveda nese lepega izkupilu  °'m Poljcdeljstvo izpkčuje se le tistim velikašem in veleS posestnike m,   ki   zamorejo   svoja   obširna polja obdej , .  , lovati   s primernimi novodobnimi stroji, kakor£nih t pa   naš   mali   posestnik ne mote omisliti in ludi t rabiti;   posebno   v   gorskih   legah   je   to   Čisto   ne mogoče.
Pa   tudi   iz   druzih   vzrokov   se   poljedeljstvo 1 drugih krajih bolje izplačuje kot pri nas. Kar se rodovi™ nosti zemlje in našega podnebja tiče, se res ne smerni mnogo   pritoževati   in   zahvaliti   se moramo Ijubemi Bogu za tako domovino, kakoršno imamo.    Resnic pa je tudi dejstvo, da je za pridelovanje posamezniF* poljskih pridelkov, posebno žita, že mnogo ugodnejši krajev, kojih rodovitnost je zares občudovanja vredni Taki kraji se najdejo v  nižavah sosednje Ogrske, kj imajo   n. pr. jo   12   let   zaporedoma   bogate   žeti brez   da bi bilo tieba med tem Časom dotično ze Ijišee   le   enkrat   gnojiti.  Turšica ali koruza zrase ogrskem Banatn tako visoka, da se jezdec na konja vidi iz nje. Zemlja je tamkaj že   sama ob sebi ta bogata   redilnih   snovi,   da ji   skoraj nikoli ni tre dajati   gnoja.    Seveda   je pridelek vsled teh ugodni!^™ pogojev  tudi   mnogo  ceneje,   ker obdelovanje njiv teh krajih ne zahteva toliko stroškov in truda ka v naših.
Pomisliti   je   zraven   tega Še tudi okolščina, zamorejo   vsakovrstne   vremenske   uime   in   nez poljedelca mnogo   bolj   oškodovati in hitreje v pro spraviti   nego   kmeta, ki se peča s živinorejo.   S tudi  živinorejoc ni okovarjen proti vsakterej near kakor to   sploh   ni   nobeden lastnik zemljišč in i mičnin,   ali  v tolikej nevarščini vendar ni, kot po! delec,  kateremu zamore v kratkih minutah toča i
wirt" Ikmei
odi
ven
Zaradi goreče pobožnosti in lepega življenja bilje spošt daleč naokrog. Premnogi so že celo mislili, da je pravi sve
Posebno  so ga   čislale   mlade   in   odevetele   devicei sicer ne samo zavoljo njegovih lepih čednosti, temveč nqj zavoljo njegovega težkega denarnega žaklja. Veliko izmed skušalo   ga je   dobiti v svojo oblast,   in tako mu sčaso bilo več treba samevati v cerkvi ali pa zevali na božjih od dolgega časa.
Njemu   nikakor   ni bilo prav,   da so   ga   motile žeodfl Vsled   tega  je sklenil   zapustiti  pregrešni   človeški rod '* temnem gozgu kot puSčavnik nemoten služiti Hogu.
V sredi velikanske šume dal si je pod veliko skalo žuborečim potokom postaviti iz drevesnih debel priprosto V to   kolibo  se je preselil, jedel jagode, lesnike in tepk| pil hladno vodo.
Celi dan je premolil in večkrat   ga je še v pozni našel mesec   zaspanega klečali in vzdigovali roke proti dnatemu nebu. Lahko se je tedaj pripetilo, da'je solnce prilukalo iz-za gor, predno je mogel opraviti jutranjo m To ga je zmiraj zelo razžalostilo.
Nekoč ga je obiskal  opat nekega imenitnega sam (kloštra). »No kako se ti godi brate?t ga je začel izp
je
l rasa
etelin ^sica j
ila! \ in pon i po
s
pridelek   uničiti.   Ža   poklano   strnišče kmet ti vinarja   ne dobi,  za pohabljeno ali pa bolehavo ^We  pa še   vsaj nekaj   skupi, seveda ako dotična ral ni okužena. Deloma   pa   se   kmet tndi proti takim nesrečam ore nekoliko okovariti, ako namreč zavamje svoje ^nte živali   pri  zavarovalnicah, katera se s takim darovanjem pečajo.   Želeti bi bilo, da bi se zavaio-jje občno   upeljalo   in   ia   posel   vzela dižava ali ^ela t   svojo   skrb, in   na   posestvu bi se vzdržal ogoteri kmet, kojemu je že pretil boben. Natančneje o živinoreji pisali bodemo prihodnjič, idanea Vas prosimo, da osrčujete predstoječe vrste, BO Vam v prid in hasek namenjene.
Preskrbi je van je kmeta.
0 tej važni zadevi razpravlja znameniti potovalni sij Johan   fc>chon v listo  „der praktisehe Land-'.   Sprožil   je   prav   dobre misli in mi jih našim etom nočemo pridržati. ' Zelja, da se povoljno gospodarstveno stanje  po-eznikov   kakor celih družin tudi za Čas sile, stain  onemoglosti   zagotovi,   ali  v slučaju prerane ti ohranitelja, je prav dobro znamenje za socijalni 'gospodarstvom razvoj ljudstva.   Priznavajo potrebo I uredbe skrbijo država, dežela in posamezna društva IBvoje  uradnike   in njihove družine ter jim dajejo ieme upokojnine (penzije). Velika industrijelna in )ij8ka  podjetja ustanovila si so lastne zavaroval-ali pa zavarujejo svoje ljudi pri privatnih zavaro-Inih zavodih. Na kmečki stan pa se je v tem oziru doslej naj-?je oziralo,   V   seji   moravskega  deželnega zbora 7. novembra   lanskega   leta   stavil   je   poslanec ■h s svojimi tovariši predlog, da se nuj 15procentni k  od   zemljiščnega davka porabi kot temeljni <ital za  olajšavo   kmečkih  posestev od prevžitnin. predlog   mora   vsak   kmet z veseljem pozdraviti.
Pučcavnik, ves srečen, da ga je obiskal visok gospod, ovoril: >Bi že bilo, bi že bilo! Tukaj imam lepo prislužiti ljubemu Bogu. Le zjutraj se mi velikokrat prida se ne zbudim o pravem času. Zvona ne slišim in sem zelo žalosten, da ne morem Stvarnika zmiraj o «m času peti slave.« »Seveda ni prav, de zamudiš jutranjo zarjo,« rekel je »Veš kaj, ljubi brat, kupi si petelina, da te bode zjutraj
»Res je res«,  odvrnil je puščavnik   vesel, >pelelina si
in  nikoli   več ne   bodem s svojo   malomarnostjo   žalil
tega Očeta!«
Zapustila sla gozd. Opat se je vrnil v mesto, a puščav-jje Sel petelina kupovat.
,MaIo Časa pozneje je prišel opat zopet k njemu in ga P9 njegovem življenju,
►Hvala lepa«, odgovoril je samotarec, »bi že bilo, pa mi zmiraj po gozdu leta, in zato se bojim, da mi ga
[požre.*
•No seveda, ne bilo bi prav, ako bi lisica tvojo uro na-
'Ye$, meni bi petelin ne uhajal od koče. Kupil bi Kokoš,
trn bi moj buditelj lepo ostajal doma«.
fTo je resnica!« zaklical jo pobozneš, »takoj grem v lojno«.
Vsak kmet, čegar posestvo je bilo kedaj ali pa še je z veliko prevžitnino (Auszug) obteženo, zna povedati, kako da je takšno razmerje težavno. Duševno in telesno krepak kmet navadno ne misli na to, kako da se mu bode v starosti godilo; on dela in shranjuje, in ko je dosegel povoljno blagostanje, se mora umakniti mlajšim ljudem. Ti imajo pa včasih že čisto neznatno prevžitnino za veliko gospodarstveno zapreko ali nadlego, kar daje povod mnogoterim domačim.prepirom med starimi in mladimi in je na veliko škodo gospodarstva.
Uradnik vedno misli na svoje umirovljenje; on ve, kje in od česar bode na stare dni živel ter se že začasa na to pripravlja. Kakor dela uradnik, tako bi naj ravnal tudi kmet; tudi on bi se naj puivočasno za stare dni pripravljal. Navadno prepusti oče posestvo svojemu sina ter si izgovori stanovanje, denarja in različne naturalije. Ako so prevžitkarji (Ausziigler) še zmožni za delo, tedaj mladim navadno če pomagajo delati, ako pa so onemogli ali pa celo zbolijo, tedaj so mladim le v nadlego in skrb. Velik križ pa je, če bolezen traja dolgo, in čestokrat se sliši zdihovanje mladih posestnikov: „Oh, ko bi se le že enkrat teh nadležnih prevžitkarjev zamogel iznebiti!"
Dostikrat se tudi nameri, da sin pred predvžit-karjem, svojim očeiom umerje, kateri mora v takem slučaju pogostoma med čisto tujimi ljudmi živeti. Take žalostne prihodnjosti si gotovo nikdo ne želi, in vendar taki slučaji niso redki. Nehote se nam vsiljuje vprašanje: Kako se bi vendar dali ti ne-dostatki zaprečiti? Odgovor je lahak: S tem, da se uredi in  upelje kmečko  oskrbljevanje za stara leta.
Kmet naj dandanes pred vsem skrbi za to, da prepusti sinu kolikor možno neobremenjeno posestvo. Prevžitnina je kmetu breme. Vsak uradnik si mora svojo pokojnino (penzijon) sam prislužiti; odračnni se mu od njegove plače. Prevžitkar pa je tudi človek, ki se je skozi celo svoje življenje trudil in žertvoval za državo in občni blagor, potrebuje pa tudi denarja
Črez leto in dan obiskal je opat puSčavnika zopet. V nekdaj tihi koči pa ni našel več tistega nebeškega miru kakor prejsne čase. Okrog nje je kar mrgolelo petelinov, kokoši in piščancev, in čivkanja, kokodakanja in kikirikanja ni bilo ne konca ne kraja.
Opat se je navihano nasmejal, a prej, ko je odprl usta v pozdrav, začel je puščavnik tožiti in tarnati: »Vidite, kako se mi zdaj godi! Namesto jednega para imam celo trumo kričeče perjadi. Nikdar mi ne dado miru, in proč je z mojo molitvijo!«
»Zaradi kričanja kokoši seveda ne smeš zanemarjati službe božje, ker bi si s tem prevelik greh na glavo nakopal. Zakaj si ne privoščiš dekle, katera bi odganjala in krmila te silne in nadležne živali ?«
»O Bog, ne zapusti me v moji nadlogi!« vzdihne samotarec« Zapeljive ženske ne vzamem nikdar pod svojo slrebo. Raji naganjam po dnevi kokoši ter prebedim vse noči svojega življenja pri molitvi, kakor pa da bi odprl vrata hudi skušnjavi.«
»Moliš se, brate«, jel mu je opat ugovarjati, »niso vse ženske hudobne. Le vzami v roke koledar in videl bodes, da je v njej zapisano vse polno devic, devičarja pa med vsemi svetniki   ne najdeš  nobenega. Iz tega lahko   spoznaš, da so
na svoje stare dni. Ta denar pa inu nima priskrbeti kmetija, teinuč naprava, ki se ima za oskrblje-vanje starih in onemoglih kmetov ustanoviti. Kakor uradnik redno vplačuje doneske za svojo upokojnino, tako bi naj tudi kmet vsak mesec položil tnali znesek za stare dni. Ako vzamemo, da bi kmet pri plačevanju svojih davkov položil 2 kroni za vsak mesec tudi za državno preskrbjevanje, tedaj bi znašala njegova zavarovalna premija na lefo 24 kron. Po 15 letih imel bi toraj okoli 1200, po 20 letih 2500 in po 25 letih okoli 3000 tisoč kron zavarovalne rente, s katero bi na stare dni lahko izhajal.
Glavna podpora prevžitkarja naj bi bil vedno gotovi denar; ako si je tega na omenjeni način zagotovil, tedaj tudi iakozvanih natmalij ne potrebuje in tedaj tudi ni odvisen od svojih naslednikov. Ako mladim pomaga delati, zasluži si s tem hrano, za druge potrebščine ima gotov denar v rokah, če mu domača hiša ni po volji, poda se lahko k drugim ljudem. Ako ni zmožen delati, pomaga si lahko z gotovim denarjem. Z uporabo 15 procentnega popustka pri zemljišcnem davku kot temeljni kapital za ustanovo državnega preskrbljevanja in z mesečnimi doneski bilo bi državi omogočeno, da priskrbi staremu in onemoglemu kmetu neodvisnost od njegovih naslednikov, da kmečka posestva reši neljubih prevžitkarjev ter jim podeli s tem tudi večjo vrednost. Koliko britkih solz je že teklo zaradi prevžitnin in koliko starih in siromaških ljudi si je že raje življenje vzelo, kot da bi živeli še nadalje v takih razmerah, kakoršne se med starimi in mladimi pogostoma opazovati dajo!
Že smo dajanje nafara/ij se zdi mladim čestokmt
preveč, kar daje povod neznosnim in jako žalostnim domačim prepirom, ki so kaj slabi vzgled za sinove otroke.
15 miljonov avstrijskih kmetov je dalo državi v teku let že lepega premoženja. Pridobili se bi vsi skozi prostovoljni pristop k državnemu starostnemu preskrbljevanja, ker nobeden stan za starost ni tako
ženske veliko boljše kot mi možje. Če si pravo izbereš, se li nikakor ni treba bali za svojo duŠo.<
Puščavmk je obljubil izpolniti opatov svet. Da bi se pa na nobeden način ne zmotil, podal se je na božjo pot prosit Marijo pomoči. Cele tri dni je klečal pred njeno podobo in vedno se mu je dozdevalo, da ga nebeška mati s svojimi velikimi, vijoličastimi očmi neskončno ljubeznivo gleda, da drži svoji rožnati ustnici na sladek nasmeh, kakor bi hotela reči: moj sin, ne boj se, jaz te ne zapustim.
Z lahkim srcem je sel iz cerkve in jo krenil po poti v *svoj domači kraj. Pa čeravno je pred Marijo potolažil svojo razburjeno dušo, vendar je bil v veliki zadregi, kakšno deklo naj si izbere. Po dolgem premišljevanju mu pride prava misel v glavo: dobiti moram žensko, katera je podobna Mariji, ki me je materinsko potolažila. Ce bode imela tako visoko čelo, tako rudeča ličica, tako velike, plave oči, tako rožnate ustnice, tako bele zobke in tako okroglo brado, kakor Marija na Gori, tedaj mi ne more* biti nevarna.
Pri iskanju je imel srečo. Hitro je našel neko ubogo, a zelo lepo in vseskozi pošteno deklico, ki je bila voljna iti ž njim v temni gozd. Ljudje so se ji sicer posmehovati in ji zabavljali, fanti so stiskali pesti, toda ona jih še poslušati ni hotela — imela je za visokim čelom zdrave možgane.
slabo preskrbljen, kakor ravno kmečki.  Prosimo državno kakor tudi deželno vlado, prosimo posL da  se   upelje   tudi   za   kmečki   stan   taka  napi kakoršna   je za druge stanove že upeljana in ki tičnim   stanovom   omogoči,   mirno   in   brezskrbi pribodnjost  zreti   in sivo starost pričakovati. sedaj, ko se je v moravskem deželnem zboru ta sprožila,   bilo   bi   umestno,   da se v kmečkih ki na shodih, v zadrugah in društvih to važno vpra dobro   pietre'fcuje   ter   na   primerni   način   poti ukrene.
Odstranitev   prevžitnin   ter   upeljava  državi kmečkega preskrbljevanja bilo bi gotovo največe d< delo, katero je naš čas kmečkemu stanu storiti zrnj Zemljiščna odbremeniiev (Grundentlasfung),   ki zvezi   s   odkupom   obstoječih prevžitnin, pričeti morala na tisti način kakor leta 1848. Ako so k vseh  dežel   edini   ter se vzajemno potegnejo za ljavo   označenega   preskrbljevanja,   tedaj se jim . tudi   gotovo   posrečilo,   česar   jim je tako nujno trebno. Mi jim damo besedo, da jih bodemo pri po vseh naših močeh podpirali ter jim želimo mm in.povoljnega uspeha.
Vojska med Rusi in Japom
Polotok L i a u t u n g je najjužnejši del Mai Žurije ter moli kakor zagozda v Rumeno morje, i južnem koncu tega polotoka leži obmorska trdnjj Port A r t u r. 50 kilometrov severno od te trdnji je polotok samo odo 8 km širok in na tem najofl kraja leži mesto lundžou, katero so Japonci l 2G. maja v hudem boju zavzeli ter si s tem napraj prosto pot do Port Arturja. Svet okoli Kindžon-a| precej gorat in zato je ta morska ožina za vojal utrdbe še tem pripravnejŠa.
Važnost tega kraja so tudi Rusi kaj dobro spozi zato so pa tudi več velikanskih trdnjavskih lopov] Port Arturja semkaj spravili, po gorskih   rebrih
Par   mesecev   pozneje   prikazal   se je  >opat-   iz Tokrat pa ni bil oblečen v meniško obleko, ampak v zek Ko je pogledal skozi okno, začel se je na vse grlo smeji
Ni trajalo dolgo, da je prišel iz kolibe puSčavnik k] jemu znancu. Malo se ga je sicer ustrašil, a preveč ne. se je še začel smejali in končno reke! zelenemu: »lin lepa za tvoje dobre svete! /daj devam kokoši v ponj črez tri tedne bodem peljal svojo nevesto pred oltar.] skriješ tvoje parklje, dovolim ti iz hvaležnosti, da smeSj na mojo gostijo.«
Srečni ženin in nevesta sta polovila kokoši, vzelai zapustila gozd in si kupila v vasi najlepšo kmetijo. Dol| sta živela skupaj v največji sreči; zapustivša več vrlih in brhkih vnukov sta  konečno zapustila ta grešni svet.
5
jprarili  so   več   vrst  dobrih  šaac  za pehoto (Fuss-
Itroppen),   pred njimi pa zaseke   in plotove in bodi-
jftiste   žice,   naposled   pa še vse to okovarili  s pod-
[»makimi minami. Kindžou   hoteli   so &\ Rasi na
JTsak način   zagotoviti in tukaj   Japoncem    nadaljno
(prodiranje   proti   Port Arturju zabraniti. Toda ni se
jim posrečilo. Drnga japonska armada je pri Kindžou-u
K ravno tako hrabro in zmagovalno izkazala,  kakor
[prva dne   1.   maja pri    Kiulienčengn.     Bitka
[pri Kindžon-u je trajala 2 dni. Japonsko artilerijo so
podpirale z morske strani tudi japonske bojne ladje,
ii eo celih  5 ur z dobrim vspehom streljale na ruske
[pozicije. Konečno so vzeli japonski pešci ruske utrdbe
Ii naskokom   (Stnrmangriff).   Mesto   in   gradič ndala
hta se že prvemu navalu, a za visočine, ki ležijo  za
Itema,  sta so   nasprotnika v ljutem boju    dalje časa
Ikaia   ter   oba   kazala   čudovito   srčnost in pogum.
^Heli so se z nasajenimi bajoneti eden v drugega, da so
■o reii   bataljoni padali. Od   enega   voja   (bataljona)
■ japonskega   pešpolka   ostalo je samo 21  mož.  S
■Knasko   predrznostjo in   hladnokrvnostjo   naskako-
file so črez   mrtvece in ranjence spet nove četo in
Brdeki,   ne   marajoč za  življenje temnč samo misleč
m konečno   zmago.   Rusi so se v tem   boju ravnali
Ifo Japoncih  ter jemali na mnho in   bajonet   najprej
lastnike   (oiioirje)   in tako je prišlo,   da med tistimi
fcponskimt četami, ki so prve na šance dospele, niti
ininepa častnika ni bilo. Prevzel je povelje neki pod-
Ibstnik, ki je dal s zaplenjenimi ruskimi topovi takoj
m njihove   bivše   lastnike   streljati.   Po trikratnem
Ittsbku   polastili   eo   se   Japonci vseh ruskih utrdb
■tali Kiiidžoti-a. Zaplenili so (iS topov,  10 mitrajlez
i mnogo druz'h vojnih priprav.   Japoncev je  padlo
koli ;».50O, Rusov pa približno 500.
I   Po zavzetju   Kindžou-a   stoji   Japoncem   prosta
Kdo Port Arturja,   kojega   posadka šteje 25 tisoč
mi pod   poveljstvom    generala Stossel-a. Težko gre
pati, da bi se ta trdnjava dolgo časa vzdržala. Do-
femji  japonski   uspehi   iznenadili   so ves svet, pa
Hi Rasi nikakor niso mislili, da bodo imeli s   tem
■Hnatnim azijatskim narodom"  take hude čase.
E Nekateri listi trdijo, da misli priti Port Arturju
Hierai Kur opat k in   na pomoč,   kar pa ni ver-
Bdo, ker si bode omenjeni vojskovodja najbrž ven-
Hse  poprej   premislil, predno si bode    izvolil   pot
^«d dve močni sovražni armadi.
I Na   morju   se   v zadnjih   dneh ni   pripetilo kaj
^fcbnega, razun da se je potopila ruska bojna ladja
■ogatvr",   ki je na neko podmorsko pečino zadela.
Spodnje-štajerske novice.
Lepe birmanske slovesnosti, ki bodo imele nauke če v sodnijski dvorani, vršile so se pretečeno lioto in nedeljo v Laškem trgu (Markt Tuffer) pri ftjii. Akoravno sta si ondotni č. g. dekan Zuža in linpan AVeber na vso moč prizadevala vse tako miti, da bi se mil. g. knezoškof na slovesen in ■Rojen način sprejeli, brez da bi se med slovesnosti Hale  kake   politične  demonstracije,   kljub   temu
vročekrvni kaplan B o v z i n a ni mogel mirovati in je povzročil s svojim ščuvanjem takšne škandale, kakoršnih še menda ob časa birme v nobenem kraju ni bilo. Zvesto mo je pri tem pomagal pivovarski ravnatelj Kukec, ki je razvneti in Žejni drnhali obljubil več sodčekov piva, ako ustreže kaplanovi želji ter uprizori ^ruudusbundns a la Kuchelbad". Občespoštovani in miroljubni gospod dekan so kot pravi katoliški duhovnik v poraz n m !j en ju s g. županom sklenili, da se imajo mil. nadpastir od svojih vernikov sprejeti tako, kakor je spodobno in spoštljivo, a hujskač Bovzina je povzročil s svojim šon-tanjem takšne izgrede, ki so mil. gosp. knezoškofa tako užalili, da so bili primorani se javno izraziti: Med tako druhal jaz ne grem. — Prišlo je celo do krvavih tepežev. Dotični razgrajalci sedijo sicer že pod ključem, a njihov zapeljivec se jim sedaj najbrž smeji v pest, kakor je že to navada takih ljudi, ki mislijo, da za svoje nesramno zapeljevanje nimajo nikakih odgovornosti, češ da so proti vsakej kazni okovarjeni skozi veljavo svojega stanu. Pripomnimo tukaj, da je bil med razgrajalci tudi urednik „celjske žabe". Govorili bodemo o tej zadevi prihodnjič še več kaj, tokrat nam primanjkuje prostora.
Reglanje »celjske žabe" postaja že celo listom, kakor sta „Slov. Gospodar" in „Fihpos"preneumno, kar se je pred nekaterimi tedni prav jasno pokazalo. Akoravno v najbližem sorodstvu „po rojstvu" kakor tudi po mišljenju se vendar tudi ti koštruni eden v dru-zega zaletujejo, pa godi se jim kakor kozlu v basni, ki je v zrcalu zagledal samega sebe. No, naj se le trkajo med seboj, mi jim privoščimo to zabavo, saj kaj pametnega itak ne znajo in ne vejo početi. — Pa „celjska žaba" tudi strokovnih listov ne pusti na mirn in to njeno nespodobno renčanje ji je prineslo nekaj prav gorkih, katere si bode vsaj za nekoliko časa zapomnila. —   Si tacuisses, philosophus fuisscs!
Strela ubila je delavca Filipič-a, izdelovalca zabojev v neki kemični tovarni v Celju, — Neko deklico, ki služi pri gostilničarju Conf i d en ti-ju je pa samo omamila. — NaSkomruso imeli požar vsled strele.
Ptujski sejmi. Na živinski sejem v Ptuju dne 1. junija se je prignalo 978 goved, 590 svinj in 179 konjev. Vkljub temu, da so 6e cene povprečno vzdržale na prejšni visočini, se je večina živalij poprodala, kar naj služi domačim živinorejcem v spodbudo, da bodo tudi na prihodnji živinski sejem dne 15. junija 1.1. postavili obilo živine.
Pomoč V sili- Nj. ekscelenca, gospod cesarski namestnik grof Clary inAldringen pripeljal se je dne 6. t. m. v Maribor, od koder se je podal v spremstvu ces. kr. namestnijškega svetovalca grofa A 11 e m s-a, g. okrajnega načelnika dr. S c h m i d e-r e r -ja in poslancev gg. P f r i m e r-a in R o b i č-a v tiste občine Slovenskih goric, ki so dne 19. maja t. 1. vsled toče, povodnji in burje največ trpele. Med najbolj oškodovane posestnike v občinah Jar eni na, V uč j i dol, št. Jakob, C i r k niča in Pesnica razdelil je g. namestnik   začasno 10 tisoč kron. Ob-
ljubil je ob tej priliki tudi reguliranje Pesnice, po-pustek pri zemljiščnem davku ter nadaljno denarno pomoč. — Mi voščimo ubogim kmetom prav zdatne in hitre pomoči, katere so v resnici celo potrebni.
Eden za drugim. Leskovško konzumno društvo prišlo je v naprednjaške roke, ker je kupil vso šaro s poslopji vred gospod Franc Schosteritsch, trgovec v št. Vidu. Tedaj: rSchluss mit Jubel."
Otrok v gnojnici utonil je v R a č a h pri posestniku Štefan Uabič-u hiš. štev. 63. Ko je mati šla večerjo kuhat, prilezlo je leto staro revče do gnojne mlake ter v tej utonilo. Stariši, pazite na otroke, kajti nesreča ima dolge roke.
Pohorske roparje so baje pretečeni teden ujeli v neki viničariji v občini Pohorje. Viničar Štefan Kukec, bivši žandar, ki pa je zaradi kraje moral to službo zapustiti, je bil njihov pajdaš in vohun. Njegovi otroci so v šoli povedali, da pridejo na njihov dom po noči večkrat možje, ki prinesejo raznovrstnega blaga. Ta otročja izjava pripeljala je orožnike na sled tej ničvredni tolpi.
Iz Št llja pri Gradiču se nam poroča, da je tamkaj razsajala dne 22. maja zvečer ob poluosmi uri Jiuda toča, ki je oklestila vso občino Laze ter uničila vse poljske pridelke. Vsipavala se je skozi 20 minut in sicer tako gosta, da je še druzega dne bilo videti na cele kupe ležati, ko je ob poludveh popoldne zopet prihrula ter pokončala še to, kar je prejŠnega dne ostalo. Ves kmetov up je uničen; vinogradi eo okleščeni in žito se bode moralo za krmo pokositi. Kmetje imajo upanje do poslancev, da jim nujno in zdatno pomoč priskrbijo, ozirajo pa se tudi na milosrčne dobrotnike, ki bi z milodari olajšali revno stanje obupanih nesreČnežev v Št. llju.
Vobče znani dr. Brumen, ki je bil svoječasno zaradi razžalitvijo oblasti od ces. kr. okrajnega sodišča v Ptuju v 14 dni zapora obsojen, je s svojim vsklicom proti tej razsodbi dne 26. maja pri ces. kr. okrožnem sodišču v Mariboru zopet „prav sijajno" pogorel, kajti zadnje sodišče je pervosodno obsodbo v celej njegovej vsebini potrdilo ter ima dr. Brumen povrhu še vse stroške druge instance plačati.
Imenovani dohtar je pravi vzor kmečkega prijatelja v podobi spodnještajerskega pervaka ali narodnega pervoboritelja. Marsikateri kmet je že bridko obžaloval, da se je po nasvetih tega „kunštnega gospoda" ravnal, ki še sam ne ve, kar postava pripušča in kar prepoveduje. Sploh je ta nIjubeznjivi dohtar" mož, ki nikakor ne more mirovati in ki navidezno le za to skrbi, da ima svet o njem kaj govoriti; ali dobro ali slabo, to mu je vse edno, njegovo geslo je:
„Wir prostirn und rekurirn
Und horen nicht auf vom Disputi'rn".
Od sv. Antona na Pohorju došla nam je pritožba, da jemlje eden ondotnih cerkvenih ključarjev na pošti v Vuhredn „Štajerca", akoravno list ni na njega naslovljen. Svetujemo dotičnemu možaku, da tako ravnjanje za prihodnje opusti, sicer bi bili primorani, to zadevo ces. kr. sodniji naznaniti, ki bi ga temeljito
podučila, do česar ima pravico eden aH drugi drl Ijan in če je tudi prav rcekmošter".
Iz ŽiČ. Dragi nam  „Štajerc"! Že večkrat si« poročal, da se nekateri umazani listeki na vso I vsiljujejo ljudem, akoravno jih ne mara vsak in m tega tudi ne   plača naročnine.   Tudi   semkaj pri J ničvredni časnik  „Naš Dom" po domače „Fihpa nekatere hiše in celo v dveh izvodih. To je ogroi nesramnost!   VpTašali   bi istega,   kateri plača m nino na tihem, kaj neki hoče z to sitnostjo. Naj te vinarje spravi  raje v svoj   žep, ali pa razdeli] isto svoto med ubožce, kar bode gotovo več ha« Za tokrat pa smo poslali   sleparski   časnik  »ret in upamo, da nas ne nadleguje več.
Koroške noyice.
Iz Kotmarevesi.   Prostovljna   požarna branil Kotmarivesi imela je nedavno svoje glavno zboroi in si je volila pri tej priliki nove odbornike, in so bili izvoljeni sledeči gospodje: F. Harrichj telj, stotnikom in   Peter S c h a s c h 1   njegovim mestnikom; Jožef Waste vodnikom možtva pl cev   in   Matija Bai   njegovim   namestnikom; S t a n g e 1     vodnikom     brizgalnicarjev   in    B< Waste    njegovim     namestnikom;     Vincenc    Ki fitseh vodnikom branilcev in Peter Jakopitj njegovim namestnikom. Društvo vrlo prospeva je že sezidalo lepo novo poslopje za shrambo sve gasilnega orodja.
Od   Device   Marije   na  Žili.   Od 1.   junija naprej so se upeljale pri Raiffeisenovi hranilnici poslovne   ure   in sicer  so kot take določene prvo in   tretjo    nedeljo od 1—3 ure po] pri Peter wirtu v Dobrempolji.
Toča in burja   razsajala je   dne 21. maja St.   Peter-Edling   pri Špitalu   ter uničila   skoi poljske pridelke.   Oklestila in polomila je tudi drevje tako, da   ni   pričakovati   nobenega   sadji Istega   dne na   zvečer klestila je   v okolici Oti kjer je padala kot orehi debela. Lepa   freudenl okolica   spremenjena je v puščavo.   — Na rar dan oglasila se je tudi v Radentheinu ter  ond( kmetom   uničila   np   in   nado   na lepo   žetev pridelek   obilnega  sadja. — Povsodi je točo i Ijala strašanska barja, kakoršne prebivalci prizai okolic že zdavnej ne pomnijo.
Prepovedana v igra.   Nek 23-Ietni   kmečki Verstavesi   blizn Zihpolja   prejel je nedavno od jega očeta svoto denarja — pravi se, da 2 tisoč kraj s katerim bi   imel živine nakupiti. Zablodil je v društvo   zvitih   ptičkov,   ki so   ga  v   prepovi igri za ves   denar oskubili.   Obupan fant se je podal domu ter   se obesil v  domačem skednju, ga je prestrašena mati drugo jutro mrtvega ni
Bolezni pri domačih živalih na Koroškem šene   so  za  sledeče   okraje,   oziroma okoliše hurčastispnščaji   na spolovilih pri konji okraju št. Vid,   občina št. Vid,   v okraju   Velil občina   Škocjan;   —   pasja steklina v oi
Vclikovec, občina Obre; svinjska kuga v okrajn Velikovec, občina Vajzenbcrg: — ponehala je mehurja (mehnrčasti spnsčaji) na spolovilih pri konjih v mestu Celovec; rudečica (Rotlauf) pri svinjah v št. Vidn, občina št. Vid in v okraju Velikovec, občina Bistrica; — svinjska kuga je ponehala v mestu Celovec.
Samomora. Dne 26. maja si je neka dekla, ki je slnžila pri posestniku Hofer-ju pri Sv. Magdaleni, prerezala vrat ter po kratkih minutah umrla. — Dne 24. maja pa se je v Mlinarjih obesila neka mitničarka iz Fodrauna.
Vsled opeklin umrl je 27a leta star sinček dekle Marije Voice v Raggl-u blizu Wolfsberga. Otrok je bil v odreji pri oferjih Janez in Marija Ellersdorfer, pri katerih se je dne 20. maja v z vrelo vodo napolnjen škaf umaknil ter se tako hudo opekel, da je vsled opeklin naslednjega dne umrl.
Dopisi.
Iz Loč. — Občinske volitve. Mladič iz Zič! Kje pa si ostal na dan volitve? Ali si bil ko-rajžo zgubil, ali si se že spametoval, ali pa se še od ladnjega birmovanja nisi ozdravil ? Kaj ne, to je bilo po tvoji modri buči, da ti še bo na tvoje stare dni po ušesih šumelo! Pa pustimo, moj usmiljenja vredni, dolgolasi „r e z e r v n i oficir" na tem mestu tvojo drngo birmo, ter povejmo rajši širnemu sveta o izhoda naše volitve in pa o tvojem plodonosnem agi-tiranju. Volilcev je od vseh strani toliko prihitelo, da se Še celo stari volilci take mnogobrojne volitvene udeležbe ne spominjajo. Prišli so nam znani in neznani volici, mnogo takih, ki se še naših volitev do sedaj niso udeležili, katerim pa je zadostoval boj, ki Bi ga ti, na umo tako revna dušca, v „Domovini" in pa v „ Gospodarju" proti Ločanom sploh, posebno pa proti našemu za konjiški okraj velezaslužnemu gospodu Posseku in pa našemu gospodu Cmerešeku, napovedal. Upajoč, da dobri pastir svoje črede nikamor same ne pusti, posebno pa k ločki volitvi ne, iskali in povpraševali smo med volilci, kje da je neki ta dober pastir, ali po domače „žički dohtar* ? Ali zaman smo ga iskali! Neki kmet mi je pri tej priliki rekel: „Ej, kaj bo le ta študentek pri volitvi; naj se rajši doma uči, da si bo vendar enkrat lahko sam svoj kruh zaslužil. Če bo še dolgo študiral, bo mojega očeta čisto na nič spravil". Drugi mi je spet rekel: „Nismo še tako zaslepljeni, da bi se pustili od takih ljudi voditi, kateri so še sami potrebni, da bi jih kak pameten človek vodil". Sličnih pogovorov se je slišalo še več. Ko bi le bil ti, dravinjski apostol k volitvi prišel, slišal in uvidel bi bil, da si res [mladič iz Zič, ko še nisi nič, in še dosedaj ne taljaš nič!" Ker si nisi upal k volitvi priti, moramo ti na tem mestu povedati, da je prišlo k volitvi 110 volilcev, kateri so glasovali za te odbornike, htere smo mi postavili. Kakor vidiš, dragi mladič. Imiaga je naša,   ne pa „žičke trojice".   Ločki in so-
sedni kmetje so 19. majnika kakor dosedaj vsikdar pokazali, da še imajo tako zdravo pamet, da jih ne »žički dohtar" pa tudi ne zlobnost „žičkc trojico" ni sedaj, pa jih tudi v prihodnje nikdar ne bo zmotila. Seveda boste sedaj spet kričali: „LoČki nem-čurji so spet zmagali!" A mi smelo trdimo, da je zmaga slovenska, ker so bili na volišču skoro samo odločni slovenski volilci, kateri svoj narod ravno tako ljubijo, kakor ti veleumni žički gospodek; razlika je le ta, da so naši volilci pametni in skušeni slovenski možje, ti pa si „prismojen". Da jo ta mladič res prismojen, naj vam bo med drugim to v dokaz, da bi le kot večji „čarobnjak" izgledal, nosi črne naočnike, čeravno s prostimi očmi boljše vidi. Kakor ima povsod smolo, pripetilo se mu je tudi zdaj, menda pri kakšni birmi, da se mu je eno steklo na naočnikih strlo. Kaj je siromaček zdaj storil? To oko, katero je bilo brez stekla, nosil je obvezano tako dolgo, dokler je novo steklo dobil. Pa poglejmo si tega žičkega dohtarja dalje ter ga vprašajmo, kaj neki on sam o sebi misli, kaj da že je, ker si drzne našemu, hvala Bogu dosti samostojnemu kmetu kruh rezati, ko ga morajo njemu še drugi dajati. Dalje, mladič iz Žič, kaj se neki vtikaš in brigaš za ločke razmere? Ali nam moreš v našem županstvu kako nerednost očitati ? Ti, apostol dravinjski, naštej nam občine, katere so postavile šolo, farovž, vodovod in ustanovile požarno brambo, pa imajo samo 56 procentov občinskih doklad? Povej, kje na deželi tako skrbnega in razumnega gospodarja najdeš, kakor je naš župan gospod Possek? Ti, ker si že tako moder, bi bil rajši prej tvoj nos v svojo lastno občino vtaknil ter pomagal prejšnemu županu občinske račune v red spraviti. Ali ne veš, da vaš šolski račun že dve leti pri deželnem odboru nepotrjen leži? Ti mladič božji, če že tako za kmetski blagor skrbeti hočeš, ali bi ne bilo krščansko, če bi najprvo za svoje soobčane skrbel? Zapomni si, mi se Še vidimo pri „Filipah". Mladič iz Žič! Kaj ti je pomagalo, da si letal od hiše do hiše, celo po njivah, gozdih in vinogradih za ljudmi lazil, jim svoje žegnane dopise iz smrdljive »Domovine" in »Gospodarja" vsiljeval ter ob tej priliki našega vobČe čislanega gospoda župana in gospoda učitelja obrekoval in blatil? Odgovor na ta vprašanja ti je dala birma dne 16. in sijajni izhod volitve dne 19. majnika. Kaj ne, dve sramoti si doživel. Eno na telesu, drugo pa na duši! Ja gotovo! Kajti nobeden tvojih pajdašev ni tvojih kandidatov volil! V tvojih smrdljivih dopisih in tvojem agiti-tiranju si napadal razven prej omenjenih gospodov tudi našo šolo, ker ustreza splošni Želji ljudstva, da se v njej nemški jezik bolj goji, nego v sosednjih šolah. Tudi v tej zadevi bi tebi, moder žički dohtar, stavili nekaj vprašanj, Če bi jih še zamogel trezno reševati, pa do te visočine se ne boš mogel nikdar vspeti. Mi pa smo našemu cenjenemu učiteljstvu za trud in lepe vspehe v nemškem jeziku zelo hvaležni. Že ranjki škof Slomšek je rekel: „Več jezikov znaš, več mož veljaš!" Hej gospod, ali ti v tvoji prismojc-nosti tudi te zlate besede  slavnega  slovenskega pa-

s
dagoga pripoznati nočeš? No, potem je boljše, če svoja kopita pobereš, ter se v daljno Afriko podaš. Ce še pa misliš daljo časa med nami ostati, spokori se prej ko slej, da boš nasi kmečki mladini to privoščil, kar v življenju potrebuje. Zdaj še živimo v Avstriji! Če pa nameravaš, dragi ^dravinjski apostol" velikansko slovansko kraljestvo ustvariti, potem se bomo radi po tvojih modrih besedah ravnali. — Svetujemo ti pa, da bi to novo delo boljše kakor si pri naših volitvah pričel, drugače znaš še več telesnih in duševnih sramot doživeti, kakor si jih na 16. in 19. majnika 1904.                          —■ Ločan. —
Iz Ormoža. Malokedaj 8d sliši kako poročilo iz naše okolice, kar je dokaz našega miroljubnega življenja. Toda te prijetne razmere so se v novejšem Času malo skalile. Ne moremo namreč več molčati o nesramnem in brezmiseljnem besedičenju nekega pod nosom še mokrega gospodeka, ki tukaj že celo leto brez posla pohajknje ter se ne briga in ne poprime nikakega resnega dela. Vse, kar ta gospodek zna, je to, da hnjska klerikalne kmete z lažnjivimi in izmišljenimi besedami proti ^Štajercu" in njegovim prijateljem. Njegov najljubši prostor je ormožka klerikalna gostilna ali pa kaka farška klet, kjer se do dobrega navleče ^neplačanega vinskega doha". S tujim blagom se Šopiri, kakor sraka s pavovim perjem. Vprašamo Vas, mladi gospodek, ali poznate pasji bič ali bikovco? Eno od teh je Vam gotovo, ako se še enkrat drznete tako oholo in našoplrjeno blenČiti, kar bi znalo žaliti naše napredne kmete. Glejte raji, da si pridobite v kratkem zaželjeno ljubico ali družico, kar se Vam pa seveda ne bode iz lahkega posrečilo, ker Vas nobena ne mara, akoravno si na vse pretege prizadevate, ta svoj cilj doseči. Pa saj to itak sami najbolje veste, kake „ferdacmane" neuspehe da ste pri svojih mnogobrojnih poskusih že doživeli. — Ako pa bi se utegnilo Vam vendar enkrat posrečiti, da bi Vam kakšna Evina hči prikimala, tedaj prosit« Boga, da bi Vaša „dulcinea" bila zmožna, Vam potrebnih materinskih naukov dajati, ker za kaj druzega ste še premokri za ušesi. — To Vam naj služi v opominj in ob enem v svarilo!
Naprednjak.
Iz Ljutomera. V zadnjem času uprizorili so naši klerikalčki različne junaške čine, kakoršnih so zmožni le ljudje, ki so navdani s krajno nestrpljivostjo do vsega, kar ni po njih godu, ali prav za prav po volji njihovih šuntarskih voditeljev. Nedavno so razdjali na shodu pri sv. Tomažu uto ljutomerskega lebcelterja, ker je plahta nosila ime lastnika v nemškem jeziku napisano. Da se sme taka surovost imenovati pravi vandalizem, tega menda tudi noben priprost človek ne bode tajil. AH je to sad takozvanih mladeniških in drugih političnih shodov, kakoršne sklicujejo per-vaki, da na njih grome ter kličejo mladino in odrasle ljudi na boj proti vsemu, kar le količkaj nosi nemško lice? Ako je temu tako, tedaj bodo oblasti morale nekoliko natančneje gledati na počenjanje teh hujskačev, ker slednjič bi jim znal greben toliko zrasti, da bi se utegnili  še  celo   oblastim s silo upreti, kakor se je
to že tu in tam   zgodilo, kjer taiste niso pravočasnj in s primerno odločnostjo nastopile.
A   pustimo   za   danes   to   ter   si   raje nekoli oglejmo naše socijalne razmere.  „Mogočui vodja" rikalne stranke v Ljutomeru je sedaj dr. Karol Gros mann.   Kdor   ne  pleše po njegovi piščalki ter se udeleži   njegovih   sokolskih   maškerad, ta je prek Taka   se   je   pripetila dvema vrlima možema, ki po   pravem   bila   poklicana   biti vodji tukašnjih vencev, namreč gg.  Kukovec-u in  dekanu Jurkovi
S   čim   pa   si   je č. g. dekan nakopal sovra našega Karleka? S tem, da je pravi katoliški duhov kateremu jo sv. vera in pa ljubezen do bližnjega vse, ker je duhovnik, ki skrbi v prvi vrsti za duše blagor svojih vernikov in ki noče  sejati med IjudsJ prepira ali sovražtra.  To pa Karleku močno mrzi zategadelj   Črti   našega   vobče priljubljenega gos dekana.
Kaj pa je g. Kukovec Karleku hudega storii, mi   ne   vemo.   Kdor   pozna   naše   razmere, temu tudi znano,   koliko  dobrega je že g. Kukovec vs okraju   storil,   Že   skozi desetletja neutrudno in sebično  deluje  za   blagor   kmečkega prebivalstva zdaj   bi   se naj pustil od dr. Grossmann-a v kot tisniti!   Znano   nam   je.   kake   žaljive  besede je Grossmaun pri Serecu v Babincih proti velezaslužn g. Kukovec-u   govoril   —,  mi nočemo teh nesramn besedij ponavljati.   Taka je hvaležnost načelnika kolcev za   obče pri poznane zasluge moža poštenj ki zamore povzročiti, da bode Karlek urnejši iz na kraja zletel, kakor zamorejo vsi njegovi sokoli. govi   pristaši,   to   so njegovi pisarji in ljudje, ka si jo pridobil   s kakim  „štamperlomu  šnopsa, mu bodejo veliko pomagali, ugledni in veljavni možje s Karlekom nočejo imeti prijateljstva.
O načinu, kako si dr. Grossmann svoj žep polni Bimn bodemo o priložnosti natančneje govorili, povemo 1 orr.c^ toliko, da imenovani gospod svoje ljube rojake pra si je krepko na svoje ljubeče srce pritiska, da jim p zal, ( tem zleti slednji groš iz mošnje.          Ljutomerčan.| napra
tako rzdig
P«
»lavn iKako: ledi. I ithos ;ih rr Sitno / ila    6 Sebno lekaj vel topet. slijo G la m
Pa J
so p
iti
r
»ble] li je >otr. :ov
r
ikri lena
kc n >am<
di
la IS >ga .vn
jnj
lasil
SIK
la)
edc
ih di
ks
ep
i lice
i/j
Zunanje novice.
Avstrijski prestolonaslednik postal je oce. Zj
fija kneginja Ilohenberg, soproga presto] naslednika nadvojvode Franc Ferdinan d-a, porodila dne 27. maja t. L na svojem gradu Kod p i š t na Ceskem zdravega princa, kateri bode neki nosil avstrijsko cesarsko krono, ako Bog njemu) državi ne odtegne svoje milosti.
Čuden zapravljivec. V nekem gozdu pri Mudlii blizu Dunaja našli so mrtvega samomorilca. Bil jei 41 let stari   Jožef K o n e č n i,   doma iz dunajato predmestja  Meidling.   Ta  mož   je pred   kratkim svoji   materi   podedoval   20 tisoč kron,   katere ji kratkem času zapravil in sicer skozi svojo brezmtj lahkomiselnost.   Nekega   večera   je n.   pr.   prišel] društvu dveh žensk v dunajsko kavarno ter ž nj tamkaj popival šampanjec.   Iz gole hudomušne zetnosti pritisnil je enemu natakarju zaušnico, k;
0
je takoj z velikim bankovcem dobro pla-Čal. Nato [prihiteli vsi OBtali natakarji, in vsak je želel do-iRiašnico in za njo lep bankovce. KoneČni razbil [povrhu še vsa zrcala (špegle) ter polil svileno fcko Magajničarice (kasirke) s črnilom, a poravnal je to poškodbo z bankovcem za 100 kron. Pa ta bata mu še ni bila dovolj. Vrgel je nekaj stota-jr na krožnik, razreza! in razcapal, polil z jesihom jih nato pojedel. Tega čednega norca so sicer flat prijeli, ker pa je znal dokazati, odkod da ima Bar. 60 ga morali spet spustiti. Ko je dedščina šla lonca, kupil si je revolver ter se usmrtil. Pri njem [našli samo še 14 vinarjev.- — Bog daj norcem pnot, pijancem pa denarja!
Velikanski požar skladišča je bil   ob  pristanišču (železnici   Jersey   City   v Ameriki. Zgorelo je rfi več ladij. Škoda se ceni na 75 miljonov tolarjev. j Fajmošterje streljal   na škofa  v   Pforzheimu Nemškem. Župnik dr. Rieger imel je do   svoja £kova <k. ^oi\)^t^ t^Vo sAaTCj yio 'va we-po   se je   hotel nad njim   maščevati.   Streljal   je toj z revolverjem, a zadel ga ni.   Župnika  so pro-uili za blaznega.
Nov gorski predor. Dne 31. maja t. 1. so slo-mo piaznovaii prevrtanje bohinjskega predora (to> pa), kise po pravici sme šteti med največje alpinske fedore.
72 hiš pogorelo je dne 16, maja t. 1. v Št. lihelu na Kranjskem. Razun hiš je požar uničil Mi cerkev m mnogo gospodarskih poslopij.
Zvit kaznjenec. Na posebno zvit način pobegnil 1 kaznjenec L c d w o s iz ječe v Krakovn. Nalašč se hporekel s paznikom, kateri ga je nato v posebno klico zaklenil, v katerej je bil čisto sem. Tamkaj ■ izpraskal vratne tečaje. Prejšno soboto prišli se poikarji, ki ?o imeli vse dimnike dotičnega poslopja pesti. Ko so bili dimnikarji pri svojem delu, očrnil I je Ledwos lice in oblačila, škornje je tako prire-li da so imeli obliko šolnov (slap), iz knjež si je ■pravil pas, od klobuka pa si je odrezal streho; ■o je bil ves dimnikarju podoben. Nato je mignil vrata iz tečajev ter šel brez ovir mimo straže I paznikov in vratar mu je še celo postrežljivo ■vna vrata odprl, da je prišel tem hitieje na prosto. Iikor se pravi, nimajo o njem dosedaj še nobene B.
Menihi SOzSe stepli v samostanu na „8veti gori ■kos" v Palestini in sicer zato, ker so zraven rus-I menihov bivali tudi grški, ki so nasproti Rusom ■bo izražali svoje simpatije do Japoncev. t Angleži v Tibetu. Kakor se glase različna poro-m se angležki ektpediciji v Tibetu ne godi po-Bno dobro. Akoravno so v začetku naglo zavzeli Kaj bolj ali manje važnih mest, vendar imajo sedaj ■velikim naporom tista braniti, da jih ne izgubijo Bet. Buri jih menda še niso naučili dovolj manire, Rjo si še veČih izkušenj.
I Detcmor. V št. Lovrencu v Murztalu je neka ■a pred sedmimi tedni svoje novorojeno dete na pa zakopala.   Domač pes   je   mrliča   izvohal,   ga
izkopal ter nekatere kosti domu v kuhinjo prinesel. Sumljivo deklo so sodniji izročili.
Strahovita burja divjala je dne 23. maja v okolici mesta Paclova na Laškem. Razdjala je mnoeo hiš ter pokončala skoraj vsa polja in nasade. Veliko oseb je mrtvih in ranjenih.
15 parov dvojčkov. V mestu Chester (r. Šestr) na Angležkem je nedavno umrl mož po imenu John Jonas, ki je bil oče petnajsterih parov dvojčkov. Za vsem mu je porodila njegova žena 33 otrok in med temi je bilo 15 parov dvojčkov. — Pa zopet en presnet „kampelc!tf
36  let  od lastnega očeta zaprt je  bil neki
kmečki sin blizu Bruselja v Belgiji. Ko je pred 36 leti izginil, so ljudje mislili, da se je kam izselil ali pa da je storil samomor. Bil je še le kratko časa oženjen. Nedavno pa je došlo oblasti nrko brezimno pismo, v katerem je stalo, da ima izginolega sina lastni   oče   zaprtega v nekej temni lukni.    Šli so ga
\s\u*l 'm 7&Tes so ga nasVi na smratfljivi s\ann do kosti shujanega ležati, od koder so ga takoj spravili na beli dan — očeta pa zaprli.
Gospodarstvene in gospodinjske
stvari.
Desetero zapovedi], katere naj bi v božji naravi vsakdor vestno spolnjeval, se glasi: 1. Ne lomi in trgaj vej in mladik, tudi ne listja in cvetkov z dreves ali z grmovja, ne reži jih z nožem in ne otepaj jih s palico! 2. Ne hodi po tratah v nasadih in vrtih, ne črez travnike (kjer ni steze ali pota), veliko manje pa še črez posejano njive! 3. Ne trgaj cvetlic v javnih nasadih in vrtih. na travnikih ali poljih, da bi jih potem razmetaval po cestah in trgih, ker to ni samo grda razvada, temuč je tudi tatvina! 4. Ne izruvaj po gozdih gimičevja od črnic (borovnic) in biusnic (Preiselbeeren) in tudi vresja, praproti iu diugih gozdnih rastlin ne izmuli in ne reži; to škoduje namreč gozdnim tlem. 5. Ne odščipuj, odrezuj ali ne odklati mladim, na novo zasajenim gozdnim drevesom, n. pr. borovcem, smrečicam, hojčicam itd. vršičkov ali gornjih mladik, ker to jim škoduje, da začno hirati ter se posuše, ali pa ostanejo pohabljene sirote! 6. Ne razmetuj po stezah, cestah in trgih pomerančnih lupin, Črešnjevih ali slivinih koščic, papirnatih koščekov, krnhovih škorij itd.! 7. Ne zare-zuj v klopi v javnih nasadih in vrtih Črk ali imen, ne riši ali piši po njih jn ne maži po njih! 8. Ne zatikuj ali zamašuj studencev na javnih prostorih, ker te naprave stanejo mnogo denarja in se toraj z lahkomišljenim ali hudomušnim ravnanjem dela velika škoda! 9. Ne lovi ptičev pevcev, ne moti jih pri gnjezdenju ali pri valitviji! 10. Ne pokončuj drugih koristnih živalij kakor so n. pr. žabe, martinčki, kuščarice, slepci, krti itd., ker te živali zatrejo mnogo škodljivega mrčesa! — Kdor ne spolnuje teh zapo-vedij in proti njim greši, greši tudi proti božjemu stvarjenju  in s tem  kaže,   da je neumen,   surov in
10
hudoben človek. Kmet ravnaj se po teh zapovedih ali si doma ali pa prideš v katerokoli mesto, pa tudi za mestjana so veljavne, najsi se že sprehaja po mestnih nasadih in vrtih ali pa pride na deželo.
S čim najbolje gnojimo rastlinam v loncih (tegel-
nih)? Nekteri ljudje labijo v to svrho kavino goščo (mot, Kafesaiz) in tobakov (cigarcn) pepel, kar se pa nikakor ne priporoma, ker to gnojilo nima hitrega in povoljnega vspeha. Najboljše gnojilo za lončne rastline eo roženi obsirožki (Homspahne, Hornmehl) in pa kravjek. Obe tvarini moiata nekaj capa ležati v vodi, s katero se potem rastline zamakajo.
Poslano.*
Slavno uredništvo „Štajerca" blagovoli sprejeti v prihodnjo številko sledeče vrste:
Mariborski klerikalni listič „Naš Dom" priobčil je v svoji številki z dne  19. maja dopis, kakor sledi:
»Štajerc« in Drewenschegg katerega smo svoj čas dobro osveiili in ki sla si bila nekaj časa nasprotna, sta si zopet dobra. To je pač stara stvar, da »gliha vkup Striha«, ali to se nam zdi čudno, da so gospodje za »Štajercem« zopet milostljivo sprejeli onega Drewensehegga, ki se je po Celju ponujal za urednika listu, ki naj bi se ustanovil proti »Štajercu*. Drewenschegg sicer ni oseba, katera bi bila vredna, da bi se pisalo o nji, pač pa je značilno za list sam in za ptujsko nemško gospodo, katera ga izdaja, kakor za ono, ki ga tudi po Koroškem razširja, da prodajajo Drewenscheggove izbruhe še nadalje svojim slepim čitateljem. So pač drug drugega vredni —Ornig, Drewenschegg in razni drugi posili-nemci!
Ta Članek je ponatisjen iz klerikalnega lističa, ki izhaja v Celju, namreč iz BI)omovine" skoraj dobesedno !
Veseli me, da še niso gospodje okoli „Domovine" in okoli klerikalnega glasila v Mariboru na mene pozabili, veseli pa me tudi, da sta mi omenjena klerikalna časopisa zopet ponudila priložnost javno dokazati, kaki potuhnjenci so dopisniki „Domovine" in BNašega Doma!"
Med drugim stoji v gori navedenem dopisu tudi to: BAH to 8e nam zdi čudno, da so gospodje za ,Štajercem' zopet milostljivo sprejeli onega Drewenschegga, ki se je po Celju ponujal za urednika lir.tu, ki naj bi se ustanovil proti .Štajercu4."
Na to odgovorim spodaj podpisani sledeče:
Dotičnega dopisnika imenujem tukaj javno: potuhnjenega, brezčastnega, brezsramnega lažnjivca in to s polno pravico, ker se nisem nigdar in nikoli ponujal ne v Celju in ne drugod za urednika listu, ki naj bi se ustanovil proti »Štajercu".
Gospodje v uredništvu „Domovine" in »Našega Doma", ako imate količkaj žurnalistične poštenosti v sebi, potem bodete izročili ime dopisnika ali pisca gori po-natisjenega pravcatega »izbruha" Vaših listov javnosti!
Leskovec due  1. junija 1904.
Janez Drevenšek.
Za   ta   dopis   uredništvo in upravništvo ni odgovorno.
Pisma uredništva.
Naročnik štev. 3772. Ne zamerile, da Vašega ne zamoremo ponatisniti!  Je preveč oseben. S takimi nj nimi   baburami,   kakoršna  je   od   Vas   imenovana  osel vredno, da bi se havili; bolje je, da ji Vi svoje mnenje y| povete. Pozdrav Vam bodi tje gor na lepi „Obersteier"!j
G. Matija Lojen, Hamborn. Zaradi pomanjkanja slora tokrat nemogoče. 1'ozdrav Vam in vsem rojakom kaj  na tujem!
Dopisnik v Libnčah. Sle pač kaj vroče krvi. Vam menda znan pregovor, da se Bog ne uslreže vs dem. Toraj brez zamere!
Dopisniku v Pišecah: Brez podpisa ne sprejme naš list nobenega dopisa.  Ravnajte se toraj po I cm!
Dopisniku v Šoštanju: Prosimo za kaj bolj zanim«
Dopisnik v PameČah: Za tokrat prepozno došlo.
Loterijske številke.
Trst, dne 28. maja: Gradec, dne 4. junija:
77,    67,    13,    30,
74,    55,    70,
M.
Vsaka rodbina
naj bi v svoj prid rabila le
Kathreinerjevo
Kneippovo sladno kavo
kot primes vsakdanji kavni pijači.
Redka priložnost!
Štiri   novi,   izvrstni   bicikeljni   se   prodajo proti   gotovemu   denarju,  komad (Stuck) goldinarjev. Kdor želi kupiti, naj piše nemudi trgovino: Brata Slawitscb. v Ptuju.
n
M M M M fe
Ptujsko kopališče
Gorna dravska ulica v Ptuju.
Vsaki dan kopelc v banjah,  prsne in mrzle kopele.
559
ijmemo
nimivc; šlo.
30,    26j o,     83

Vsaki torek, četrtek in v soboto soparne kopele in sicer ob pol eni uri popoldan. — Soparne kopele imajo take vspehe kakor krapinske toplice. Daljša pojasnila dajegosp. 3o*.Hasirair in v kopališču samem.
Gumij za trsje cepiti
^ajfinejče in najboljše vrste, letošnjega izdelka, na-cevi iz gumija za škropilnice proti peronospori take za pretakanjo vina in piva, kakor tudi vsa-ovrstne druge izdelke iz gumija priporočata na debelo in drobno
brata Slawitsch, trgovca v Ptuju.
ro
/O
Veliko presenečenje.
\Mir več v življenja se ne ponudi laka priložnost.
0 koso? samo i gld. 80 kr.
[tu krasno pozlačena 36 ur te-litit precisanker ura s sekundnim uualom, ki natančno kaže in za blero se jamči 3 leta, ena mo-fema zidana kravata za gospode, )Jako fini Žepni robci, en prstan a gospode z imitiranim žlahtnim tamenem, 1 nastavek za smodke ujanlarjem (berenšteinom), 1 eleg. [hroSa za dame (novost), 1 krasno roo tojletno zrcalo, 1 usnjat mšnjiiek.   1 žepni  nožič z   pri-
pravo, 1 par nianšelnih gumbov, 3 gumbi za srajco, vse iz duple-zlata z patentiranim zaklepom, krasen album za slike v katerem je 36 najlepSih podob sveta, 5 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korenšpondenco in Še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo gld. I 80. Razpošilja se proti povzetju ali če se denar pošlje naprej, skozi dunajsko razpošiljalnico Ch. Jung-wlrth, Krakau A/14.     1038
NB. Za neugajajoče se denar vrne.
Injo sai ;k)  po
i< loma
Nikdar več ni take priložnosti!
Tako   dolgo,   dokler  še  ni   zaloga  hlač izprodana,  dobi vsakdor
hlače
Uetanlne
za malo svoto in sicer za
I gld. 80 kr.
Hlače so iz pristnega sukna in se rabijo lahko za jesen ali zimo. pfelane so po najnovejši dunajski fasoni, vzorci sukna so jako lepi. Uor naroči dvojne hlače, dobi jih za 3 gld. 30 kr. Pošljejo se po pošt-[utn povzetju. Pri naročilu zadostuje, ako se naznani dolgost hlač in Širokost okoli pasa.
tajska fllijala za snkneno blago Ch. Jungwirth, Krakau 51.
Neugajajoče se vzame nazaj ali pa se povrne denar.             1110
Vse stroje za poljedeljstYO in vinorejo.
Brizgalnice za sadno drevje
z   mešalom   za   mešanico  iz  bakra   in
vapna   tako,  da se   najedenkrat na dve
cevi  brizga
brizgalnice (strealjke) za
sadno  drevje z natanko na-
merjeno petrolmešanico
svetilnice na acetilen
da se ulove leteči hrošči
hidravlične stiskalnice za vino
stiskalnice za vino in ovočje s diferencialnim pritiskom
stroje za drobljenje stiskanice
čisto nove mline za grozdje
nove  priprave   proti   peronospori in za žvepljenje
sesalke za vino, cevi za vino
kakor  tudi  vse  druge stroje za poljedeljstvo, kot
razbiralnike (tricre) mlatilnice, vi-tale (gepel) itd.
razpošilja kot   Špecijalitete po  najnižjih tovarniških cenah
IG. HELLER,  DUNAJ
37                 II., Praterstrasse 49.
Ccnilniki zastonj in fran ko. Dopisuje se v vsili jezikih.
Adolf Sellinschegg
špecerijska trgovina k »zelenemu vencu"
v Ptuju
kupuje vedno
vsakovrstno frišno sadje
jagode, maline, crešnje, višnje, ja-bolke, hrnške, slive, breskve, marelice,   ringle,   špindlinge,   sipke,
dren, kutine, kostanje, orehe, grozdje, jajce, krompir, Ink, česen, vsakovrstni fižol, maslo, frišno surovo maslo (pater), med, čebelni vosek, posušene gobe, hren, salato, mnrke, zelje, laneno in repno seme,
živo in pitano perutnino, suhe hruške,  suhe  črešnje,  suhe   slive
in jabolčne krhlje, kure, race, gosi i. t. d.
vse to po visokih cenah.       19°
12
Paris 1900.
GRAND PRIX.
Originalni Singerjevi šivalni stroji |
za rabo v obitelji (familiji) in za vsako stroko izdelovanja.
Kdor si naroči stroj,   temn se brezplačno da poduk v vseh modernih in umetnih
rezilih. Eiektromotori za vsakovrstne šivalne stroje so vedno v zalogi.
Singer in Co.
akcijsko društvo v Mariboru, Herrcngasse 24.
i
EKi
j.
in drug ZAGREB
Preradovičev trg 8
s poroSlvom 20.000 kron, vsled naredbe vis. kralj. Iirvatsko-dalmalinskc deželno vlade od dne 5. avg. 1901, štev. 44.264, dovoljena
tvrdka   za   prevažanje  oseb iz delavskega kakor iz
kmečkega stanu v prekmorske kraje.
Znižana   cena iz Zagreba do Nevv-Jorka K  170'— s
brzim   parobrodom,   koji plove 7 — 8 dni črez morje.
Potovanje se vrši samo na brzo-parohrodih in trnja vožnja preko morja samo 6 do 7 dnij.
gMK*- V pristanišču ni nikakoršnega doplačila! "9M
Na paroorodu izvrstna oskrba z vinom.
Odpotovanje   iz Zagreba  vsako  soboto in pondeljek.
Na pismena vprašanja odgovorimo nemudoma in brezplačno.
18                              L. Mašek in drug.
Tovarna za poljedelske stroj
C. Proseh-a v Celovcu
izboljšane
vltale (Gopell
z najnovejšimi tečaji (lagerji), lahko tekoče.
Dalje stroje za reza in mline za šrot. :
Kupcu  se postavi  vsak   stroj   na   njegovo   železnično  postajo   voznimi prosto. Prodaja se tudi na obroke- Ceniki se pošiljajo pošlnine prosto i
zastonj.
nnnnnnMUUnHXUUnunMUttMt
nico delati, frijerje
Red Star Line, Antwerpen
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene.
Pojasnila dajejo:
Itcd Star Line, 20, Wiedener Giirtel, na Dunaji
ali
Kari Rebek, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41.     537
Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celjej
Stanje   vlog  interesentov dne 31. dec.  1902   K    9,808.5511 Vloge od 1. januarja 1903 do 31. decembra
1903 % obrestmi vred.......»     4.312.9509
Od tega je odracuniti:                                K  14,121.501*1 Svote, katere so se od 1 januarja do 31. decembra 1903 vzdignile......   .   K    3.2616611)
Stanje   vlog   interesentov dne 31. dec. 1903   »   10,856.8401]
Hipotekama posojila.....•.....K 0,246.646*43
MejaJčaO stanje.............»      85.126 —
Posojila na vrednostne efekte.......>       16.32983
Efekini zaklad     ..............3,463.858-—
Posestva   .   .  ...............     183.000 —
Imelek,   katerega ima hranilnica za dotacijo
pri kreditni zadrugi........>     317.000 —
Vloge pri kreditnih podjetjih.......»    330.425-20
Stanje blagajne (kaše)..........>       91.22-963
Glavni reservni zaklad..........>     564.881-88
Posebni rezervni zaklad za kurzne diference  >     316.353 92 Zaklad za penzije............»      32.448 21
Visokost za obresti:  Pri vlogah 4°„ in se plat rentni davek od hranilnice (šparkase) same.
Shranjevalne   vloge   s© sprejmejo.                   i
iS
Posestjo na prodaj.
V Šmarju pri Sevnici ob Savi, v bližini kolo-Brora in tovarne, ob dveh cestah, se proda hiša z prtom, njivo in sadunosnikom. V hiši se izvršuje gostilniški obrt s pravico točenja vina, piva, žganja it s trafiko, /raven hiše je tudi kegljišče in ledenica. Poslopje je jako pripravno za prodajalno ali mesarijo.
Kupci    naj    se   blagovolijo   zglasiti   v   gostilni ■Franceta Stegenšek v Sevnici ob Savi.                   148
akwmwm
Pena štajerska tovarna src« brnin zlatnin in verižic s parnimi stroji
v Celju,
ees. in kr. dvorni liferant
tovarna:                                  Proda jalnlca:
Jedališjka ulica,      4) 4)            glavni trg,
štev. 4.                                       štev. 4.
Lastna delavnica za popravila in zavod za graviranje.
Dela se vse na novo, vdelujejo  se   kamenčki   po Borcih in risbah. Elektro-galvanično pozlačenje in pos rebrn j en je.
Zaloga vseh reči za vsakdanjo rabo.
fenci   in učenke z   dovršenim    14. letom   se sprejmejo  V  lik.                                    158
■01-30 40 13 1
plača
Oklic.
■ Zoper Margareto Frangeach, slanovnico v Kram u je podala tožba pri ees. kr. okrajni sodniji v PUiju po Kran-
Itu in Elizabeti Ogrizek, posestnika v Zlatoličji, tožba
]adi dovoljenja izbrisanja terjatve v znesku 430 kron s pr.
nI. Štev. 53 kat. občine Golddorf.
Na podstavi tožbe se določi narok za uslmeno razpravo |idan 20. junija 1904. predpoldne ob 9. uri.
. V obrambo pravic Margarete Krangesch se imenuje skrbnika   gospod   Ferdinand   Travniczek,   odvetniški
ndnik  v   Ptuju,  ki bo zastopal imenovano v oznamenjeni bi stvari na njeno nevarnost in stroške.
Ces. kr. okrajna sodnija v Ptuju, oddelek 111, dne 21. maja 1904.
FRANZ SODIA
tYOrnica pušk (Gewehrfabrik in Ferlach, Karaten)
172
priporoma izvrstne puške, kakor puške za šrot in kroglje, najizbornejSa dovršitev za streljanje; ročno delo z jamstvom. — Velike ilustrovane cenike   s podobami  pošiljam vsakomur, kdor   mi poSlje 15 kr. v markah,
poštnine prosto. — Moja tovarna prejela je že silno veliko pohval.
Kdor bi z mojim blagom ne bil zadovoljen,   tistemu ga zamenjani ali pa
vrnem denar. Moja zaloga je jako velika.
Izvrstne salame,
poluementaler in Primzen-sir, nadalje esence za na-pravljanje jesiha (očeta) odpošilja prav izvrstno blago is?                       po nizki ceni po pošti
Jos. Kasimir v Ptuju.
Jos. Kasimir, v Ptuju ====.
zziizzizzririzzzzzizzziiz tik Štajerca,
trgovina s   špecerijskim,   materijalnim   in barvarskim
blagom.
Prodaja vsakovrstnih oljnatih barv (farb). lirneža, terpentina, lakov, sikatifa, h r u n o I i n a, laka za politiranje, laka za usnje in železo, zlate, srebrne in bakrene bronce, kakor tudi vsakovrstne s u he barve. V zalogi so vsakovrstne barve, s katerimi lahko vsak sam barva sukno (štof) rute i. t. d.
Nadalje priporočam vsakovrslne čopiče (pinzeljne) in pripravo za laz ur o. krtače za obleko, krtače za čevlje; konjske krtače iz čiste konjske žitne, krtače za goveda,   gobe za vozove snažiti, gobe za Šolarje   i. t. d.
Zidarjem, mizarjem, sedlarjem i. t. d. dovolim posebno znižane cene.                                                                          127
*±±±k£±±±±±&±±±£±±±±±±
iMmmšmm
Brusilne (ostrilne) kamne
(osle) iz najboljšega brusnega kamna, zavoj s 15 komadi franko K 2.25,   100 komadov K 8*—,   iz šta-cije Litij,a pošilja   proti poštnemu povzetju   J.   fiaz-boršek, Šmartno pri Litiji (Kranjsko).        is»
14
********** oooooooooo
Za lastnega o(roka
da poslmiin zakonskim ljudem svojega leto starega dečka mati, ki ga kot služabnica ne more pri sebi imeti in je pri volji, da se otrok na ime dobrosrčnih roditeljev prepise. Naslov se izve v upravništvu ,Štajerca".    1?8
Na prodaj
je gostilna med Celjem in Laškim trgom (Markt Tufler). Piomet je dokaj živahen in k hiši spada dobro obdelan vinograd. Več pove: Janez Knez, krčmar v Tremerjih (Tremmersfeld) pošla Laški trg (Markt Tiiffer).
Ožcnjcn možki,
ki je spreten in zanesljiv delavec, sprejme se v službo za gospodarska opravila in sicer kot majar ali pa hlapec. 2ena mora dobro znati svinje rediti tef bili pridna ženska. Več pove: Johann Stra-schill na Bregu pri Ptuju (Rann bei Pettau).
Ženitnina ponudba.
Prileten vdovec, posestnik velikega posestva s zanesljivo obrt-nijo, Želi se oženiti s žensko, ki je dobra gospodinja. — Resne ponudbe naj se vpošljejo na upravništvo .Štajerca".                     193
Ženitnina ponudba.
Oženiti se želi pošten 30 let stari kmečki fant, ki ima lepo posestvo s trgovino in gostilno v v lepem kraju blizu Ptuja. Pošteno dekle ali mlajša vdova, ki je sposobna za krčmo in šlacuno ter ima vsaj 4 do G tisoč gold., naj v pošlje ponudbo s svojo fotografijo vred na upravništvo nŠtajerca" pod naslovom: -Resna volja".
200
Deček,
ki je 5 razredno ljudsko šolo v Ptuju z dobrim uspehom dovršil in je nemškega kakor tudi slovenskega jezika zmožen, želi vstopiti kot učenec v trgovino z mešanim blagom. Vprašanja naj se naslovijo na upravništvo »Štajerca".                   191
Mizarski učenec,
z dobrimi Šolskimi spričevali, od poštenili starišev zmožen nemškega in slovenskegaj ezika, sprejme se v Ptuju takoj pod ugodnimi pogoji v uk. Stanovanje in hrano dobi pri mojstru. Naslov pove upravništvo „ŠUjerca".   192
Kovaški pomočnik,
priden delavec, ki želi dalje časa ostati pri enen in istem mojstru, se takoj sprejme pri: Francu Wer-denigg, kovaškem mojstru v it. Vidu pri Ptuju (St. Veit bei
Pettau).                 198
4 pare čevljev za 5 kron
dobi se zaradi nakupa velike množine obuval iz neke konkuizne mase še kratek Čas za to jako neznatno ceno, in sicer: 1 par možkih in 1 par ženskih čevljev za v. zali. iz rujavega usnja, z močno podkovanimi podplati; nadalje 1 par možkih in 1 par ženskih modnih čevljev; vsi 4 pari so po najnovejšem kroju jako elegantno izdelani, močni, ler stanejo skupaj samo 5 kron. Velikost v centimetrih. Blago se pošilja proti naprej vposljanemu denarju ali pa proti poštnemu povzetju. Zamena je dovoljena ali pa se denar vrne brez vsega ugovora. Trgovina s čevlji: A. Liban v Krakovl 8tev. 79.       196
Malo posestvo
oddaljeno 3/1 ure od Laškega trga, v prijetni legi, obsegajoče dva vinograda, rodovitne njive in pašnik, se po nizki ceni proda. Zraven je tudi muogo ugodnega prostora za nasade novih trt. Vsega zemljišča je okoli S orale (joh). — Vprašanja naj se naslovijo: „ Ugodna priložnost" na upravništvo  »Štajerca" v Ptuju.
186
Lepo posestvo na prodaj,
pol ure od mesta Slovenska Bistrica, tik nove ceste v Smart in na Pohorju, z lepo zidano hišo, v katerej je gostilna in trgovina z lesom, z gospodarskim poslopjem in novim mlinom, zraven je blizu 17 oralov zemljišča, velik vinograd in lep sadunosnik. Več se izve pri lastniku: Janez Majhen, posestnik v Šmitshergu, pošta Slovenska Bistrica.      187
Veliko presenečenje
Nikdar  v  življenju  ni  več take priložnosti             1128
500 komadov za 1 gld. 95 kr.
Ena krasno pozlačena precisna ura, katera točno teče in za katero se 3 leta jamči, z jako primerno verižico, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jako fini Žepni robci, en prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenom, 1 krasen mošnjiček.l jako fino Žepno zrcalo, 1 par manšetnih gumbov, S gumbi za srajco, (3«/0 dubla-zlat) z patentiranim zaklepom, 1 jako lini tintnik iz nikelna, 1 lini album z v6 najlepšimi slikami, 1 eleg. broša za dame (novost), 1 par bouton s simili-brilanlom, o različnih smešnih reči za s'arn in mlade. 20 različnih reči za korešpo-denco in še 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne. Vse to se pošlje z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo 1 gld. 95 kr. Razpošilja se proti poštnemu povzetju ali če se denar
pošlje naprej.
Dunajska centralna razpošiljalnica
P. Luat,  Krakov (Krakau) št 41.
NB. Za neugajajoče se denar vrne.
Trgovski učenec
z dobrimi Šolskimi spričevali, zmožen obeh deželnih jezikov se sprojme pri: Johann Pungar-scheg-u, trgovcu v Slovenjem* 184                 gradcu.
Ženitnina ponudba.
Priden kmečki fant, 27 let star, ki ima o tisoč k »on gotovega denarja, bi se rad priženil na kako večje poststvo ali na dobro krčmo Poštena deklica, ki ima resno voljo se možili, pošlje naj svojo ponudbo pod naslovom: „Srce inpohlevnost" na upravništvo »Štajerca".             li)t
Trgovina
z mešanim blagom v prijetnem kraju na Gornjem Štajerskem zraven velikih Žag in pol ure od-j daljena od tovarne za papir i a tovarne za kose, se zaradi bolezni] lastnika in drugih družinskih rainier pod ugodnimi pogoji prodi Vprašanja naj se blagovolijo po« slati pod naslovom „dobra trgovina1' na upravništvo „Stajerca*.|
193
V najem
se   da krčma z mesarijo vred ok|
glavni  cesti   blizo Ptuja, —j
Več se izve  v upravništvu _Šta-1
jerca" v Ptuju.           201:
Styria-
.-
bicikelni
novi   modeli  1904.
Cene za gotov denar:
Styria-bicikelni močni (Strassenradj po K 160-,i Styria-bicikelni, najfinejši (Strassenrad) po K 200'—J J Styria-bicikelni (Halbrenn-Maschine po K 240, Styria-bicikelni (Lnxus-Herrenrad und Strassenrennerj »lit Patcnt-Styria-Doppelglockenlager po K 300—.
2e rabljene toda še prav dobre bicikelne prodajava po 80, 100 dol 120 kron.   Na obroke (rate) pod ugodnimi pogoji prodajava samo zanes-|
Ijivim kupcem in proti dvanajstmesečnemu poplačilu. Na zahtevanje se vsakomur,   ki misli bicikel kupiti, pošlje cenik zastonj. Styria-bicikelni so dandanašnji najimenitnejši fabrikati. Največja tovarna]
na Avstrijskem izdeluje te bicikelne kakor tudi posamezne dele. Ti bicikelni se sinejo z zaupanjem kupiti, ker so izvanredno fino, toda] trpežno izdelani, kar zamore vsakdo, ki si je ta fabrikat omislil (kupil),! potrditi. Blago je garantirano dobro in se ne sme z manje vrednimi fabrikati zamenjati. Cene so jako nizko nastavljene in se toraj ti fabrikatij vsakomur priporočajo.
V zalogi imava tudi vse posamezne dele bicikelnovj in tudi Reithoferjeve zračne cevi (Luttsciilauche iindj 107                                  Laufmantel).
Brata Slawitsch, zastopnika v Ptuju.
Brata Slawitsch
v Ptuju
priporočata izvrstne Šivalne »troje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: | Singer A ... 70 K — h Singer Medium 90 „ — Singer Titania 120 „ — Ringschifchen . 140 „ — Ring8chifchen za
krojače .   . 180   „ —
Minerva A............100  „ —
Minerva C za krojače in čevljarje .   .   .160   „ — Howe C za krojače in črevljarje   ...    90   „ —
Cylinder Elastik za čevljarje.....180  „ —
Deli (Bestandtheile) za vsakovrstne stroje.   Cene pogodbi na obroke (rate). Cenik brezplačno.
iS
hranilnica (Sparkassa)
Vstanovljena leta
1862.
'T
Čekovnemu računa fit 808051 pri c. kr. j»oš-tuo-hranilničnem uradu,
vlad, državnega mesta
3>tuj
Mestni de*
nami zavod.
_
vsa- bm
Giro konto pri
podružnici avst.
ogersk. banke
v Gradcu.
Uradne ore
za poslovauje s strankami ob delavnikih od
8—12 ure.
priporoča se glede kega med hranilnične zadeve spada-jočega posredovanja, istotako tudi za posredo-vanje vs&koršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže.
OMeije t
mu odrsko
banko.
Ravnateljstvo.
V Ameriko potujoči
blagovolijo naj se obrniti na
jnturo Zwilchenbart y Buchsu in ¥ Baslu
(Švica.)
Havre-New York.
[ožnja čez morje samo 6 dni.
Na  vsako  vprašanje   da  se   poštnine prosti in ^lačen odgovor in pojasnilo.                            1069
Naznanilo.
167
I Od podpisane ces. kr. loterijske nabiralnice tare) v Gornji Polskavi se naznanja, da se r Gradec   in Trst   v   prihodnje   ne sklenejo
t četrtek, temnč vsakokrat v petek ob 10. uri
Ipoldne.
R. Zisel 1. r.
ces. kr. loterijski kolektant.
M Knjigovežki učenec K
z   dobro  šolsko   izobrazbo se  sprejme   v knjigoveznici W. Blanke-ja v Ptujn.
Rudokopi se iščejo.
V rndniku Štore sprejmejo se rudokopi (Haaer), ki so pridni in zanesljivi delavci.
Prošnje naj se vpošljejo na: Ravnateljstvo rudnika v Štoreh na juž. zel. (Direction des Berg & Hiittenwerkes in Store a|d. Sudbahn.
ii'.t
Oznanilo!
Usnjarijo (ledrarijo), katero sem imel od gospe Baumann v Slov. Bistrici več let v najem, sem opustil ter si kupil lastno usnjarijo od gospoda Nasko.
Potrudil se bodem cenjene odjemalce vedno z dobrim obdelanim usnjem zadovoljiti ter jim po nizki ceni točno postreči.
iU                                  Jakob Kolenc,
usnjar.
u
a
Dobre ure po nizki ceni
od ces. kr. novčnega urada potrjene, s triletnim pismenim jamstvom.
Samo   3*80  old. pravi arebsrna  reunntor-ura   z  emijMcftzahiikomi    sok minim   kazal >m,   iiatan'no   regu i-n a r/a s mm 3 30 g«L Najflnejia sort* 4*80  gold.   Kavn.> laka ura s zlatimi obročki  5*50 O3'*1-: '■ •l>','">a s ebe.-iihna pukruvmna fpr v • sretrf-rt brez zufl .»[■n.':k..v & "5 j'.ld.;   z dvema »-reburnim-* pnkr.ivima In i zlatimi 'bručm 6'50 gold.; pra/a ereberiu, punci a a anker-remoiter-idfl z dvojnim pokrotun (   tj  rabini in pikrovom na skok), prav dobro id<»ca, t lepim eaajUnnim ka/i^ik-m, seki i.dum l.tuatal izvrstno l>lag», natančno NgniUana, * triletn* pijnKnj gimwijo 8*75 gold.
It   kar. zlati. 5-50   gold. -
novega zitbj J go'd.   u  ;■;■ duble-zlata
Zlati prstani 14 kar. 5.25 gold. - o kar. uove*a zlata 280 gttd. i/, p iii-iran t» dublO-zJala 1*40 gld.
Prave  ertberne oklepne vi riiice - ce*. Vr. aovčnim znaikum, (0 i-mdolg-e
15 gran.ov U-žko «M
20
SO
40
50
80
70
80 100 150 170 300
1'20 1-50 2 2» 2'CO 3*25
4 50 520 6*80 9'50 If— 18-80
Pravo 14 kar. ilate oklepne veriliee * &3-\ k". novt'idm znak >». .to   m dolg« 12 5 am-tv teekft (/ulj. 1M-15        „          ,        „     2150
1«       .-        M        „     *'
«        ,,      »      „     «*-
30        „        „        „     38.5»
40        .,                     ..     60—
S 12 gr. leikim pm"b.iu vr*<| tulita nn-ja
is gr. težka zlata   > 'i/i > 80 wamo*  Ur
>laiio 3»i'«<ld. I'r.).iin. naj v-alcdo pretehta,
primerja ter .-,•.• prepriča.
Nlkalnasta verliice so po 30, 40 ti
krajcarjev.
Svilena (iidana) vrvca stane 15 kraji
fr jO gold. »lane prava arOberna rei ura za ionske  -  a letnim pi-menim
stvoui; IX 14 kar. zlata 12 50 G'75 gold. stane prava ■ nI"-* m K \Tt  /a   /.eriskr,   z  dvojnim   pokr-shinim   pismenim  jam-iv-mi:   iz M! llata 16'- gold.
Razpošilja se le solidno (dobro) blago. Nobena sleparija. Zamena je dovoljen aH pa se denar vrne.      Pošilja se proli postnemu povzetju.
HANS
KONRAD
tovarna za ure in razpoSiljalna Ivrdka v Brtix-u Štev. 4»4 (na ČeSkem).
Bogato flustrovanl cenik z nad 800 slikami se na zahtevanje vsakomur brezplačno in postih
prosto (franko) dopošlje.                                                     1G6]
Za domačo potrebo
naj kupi vsak gospodar ali gospodinja
1 rjuho (prt) za posteljo 1'20 gold. t     *     iz domačega platna 120 gold. močno domače platno, meter po 26 <lo 32 kr. 1 namizni prt, moder (plav> ali rudeČ 1 gold. 1       -        „     bele barve 1 gold.
1 obrisač beli (servijet) 20 kr.                                                                136
1 obrisalko (Uandtuch) iz domačega platna 15 kr. 1 obrisalko (Handtueh) jz finega platna 20 in 25 kr. 1 odeja (kojter) rudeča, z močno podvlako 3 gold. 1 čipkasti zastori (Sp tzenvorbange) 125 cm. Široki meter 50 kr. 1 bala finega, močnega belega platna za srajce 20—22 mt. 5 gold. 1 Škatlo bele volne za pletenje (Stickgarn) 50 kr. 1 Škatlo liele volne za vezenje (Hackelgarn) SO kr. 1 tucat žlic 50 kr. 1 tucat vilic 50 kr.
To kakor tudi vse drugo blago priporočava po znani   nizki in pošteni ceni.
Brata Slawitsch, trgovca v Ptuju.
Vozičke za otroke
v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata
Brata  Slawitsch  v Ptuju. Cena 12, 16, 20, 30, 36 do 40 kron.
Vozički   so  lično  in   močno izdelani,  cena pa je jako nizka. Pismenim naročilom se točno uslreže.                 106
Za vrtne
in
kuhinjske mize
priporočam svojo izvrstno voščeno platno (Wachsti v najlepših barvah kakor tudi usnjato platno tach) za vozove.       Franc Hoinig, trgovec v I
Izvrstni, od      'Wi>r*i'f li 011 SC ima Z3nva,i,i S1 nikogar doseženi ^^"^ rtullvll vprovspehu proti nil
edino impregniranju doliunih zelišč.   Ne   povzročuje glav* ter daje tobaku jako prijeten duh. Paziti je treba na veno znamko in na ime „Moratlion".
UlilMlil    AiUVna. ni   zaiožiSča,   od tamo d
narGčniki   poSiljatev   v paketih   po 10  komadov  (10 J 2 52 bron.
Theodor Morath v Gradcu.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Friedrich Wesiag
Tisk; W. Blaatke v Ptuju,