83Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 83-106 Vesna DolniËar, Katja VukËeviË, Luka Kronegger in Vasja Vehovar UDK 316.343:004(497.4) Digitalni razkorak v Sloveniji POVZETEK: Sodobne druæbe se glede dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) delijo na informacijsko bolj in manj razvite, kar oznaËujemo tudi z izrazom fldigitalni razkorak«. V priËujoËem preglednem Ëlanku predstavljamo strokovno literaturo in terminoloπke posebnosti, sledi obravnava indikatorjev in dejavnikov razkoraka ter metodoloπkih opredelitev. Nato prikaæemo nekatere nacionalne πtudije in globalne vidike digitalnega razkoraka. Orisan je tudi digitalni razkorak v Sloveniji, kjer osnovni kazalci kaæejo na naraπËajoËe razlike med socio-ekonomskimi segmenti glede dostopa do interneta ter njegove uporabe. Primerjava z Evropsko unijo pokaæe absolutni, relativni in Ëasovni zaostanek Slovenije v pogledu gostote streænikov, v manjπi meri pa tudi na podroËju dostopa, uporabe ter zanimanja za uporabo IKT in posebej interneta. KLJU»NE BESEDE: digitalni razkorak, informacijske in komunikacijske tehnologije, informacijska druæba, drugi digitalni razkorak, dvojni digitalni razkorak, informacijska pismenost 1. Uvod Angleπki izraz digital divide prevajamo kot digitalni razkorak, vËasih pa tudi kot digitalno ali informacijsko loËnico. Slednje je verjetno bolj primeren prevod za nekoliko redkeje uporabljan angleπki izraz digital gap. Digitalni razkorak se obiËajno nanaπa na razlike med posamezniki, gospodinjstvi, podjetji in geografskimi obmoËji glede moænosti dostopa do informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ter njihove uporabe. V mednarodni organizaciji OECD (2001) zato digitalni razkorak definirajo kot razkorak med posamezniki, gospodinjstvi, podjetji in regijami na razliËnih socialnoekonomskih nivojih glede moænosti in uporabe IKT, s poudarkom na uporabi interneta. Do razkoraka lahko pride zaradi zgodovinskih, socialnoekonomskih, geografskih, izobraæevalnih, vedenjskih in generacijskih dejavnikov ali pa zaradi fiziËne nezmoænosti posameznikov (Cullen, 2001: 311). Med pomembne dejavnike, ki vplivajo na (ne)uporabo interneta, se uvrπËajo tudi vsebine, ki so preko interneta sploh dostopne. Razkorak med uporabniki in neuporabniki bi se verjetno zmanjπal, Ëe bi bile vsebine v veËji meri zasnovane za potrebe trenutnih neuporabnikov (npr. relevantne informacije iz lokalnega okolja). »eprav se je pojem digitalnega razkoraka pojavil πele z internetom, pa to ne pomeni, da se nanaπa zgolj na internet. Obstajajo namreË πe drugi vidiki dostopa in uporabe IKT (npr. osebni raËunalnik). Kljub temu pa se obravnava digitalnega razkoraka obiËajno priËne ‡ pogosto pa tudi konËna ‡ prav z razkorakom glede uporabe interneta. Podobno 84 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 83-106 Vesna DolniËar, Katja VukËeviË, Luka Kronegger in Vasja Vehovar pristopamo tudi v priËujoËi obravnavi, saj v najveËji meri ‡ ne pa tudi v izkljuËni ‡ kot merilo razkoraka uporabljamo predvsem dostop in uporabo interneta. O izvoru termina so mnenja deljena. Hoffman in Novak (1998) navajata, da je izraz digitalni razkorak prvi uporabil Lyod Morriset leta 1995, ki je kot predsednik fundacije Markle Foundation med prvimi govoril o enaki moænosti dostopa do interneta za vse AmeriËane. Nekateri viri pa trdijo, da je avtorica termina novinarka LA Timesa Amy Harmon, ki je julija 1996 objavila Ëlanek Daily Life’s Digital Divide. Istega leta je takratni podpredsednik Al Gore v svojem nagovoru v Beli hiπi spregovoril o prema- govanju digitalnega razkoraka (Prepared Remarks of Vice President Al Gore, 1996) in s tem v veliki meri vplival na uporabo tega termina. K sploπni uveljavitvi izraza v javnosti pa je verjetno najveË pripomogla serija poroËil Falling Through the Net, ki jih je med leti 1995 in 2001 izdajala National Telecommunications & Information Admini- stration (NTIA) v ZDA.1 Predvsem ameriπki vladni krogi so poskuπali izraz nadomestiti tudi z olepπevalnicami, kot so digitalna priloænost (angl. Digital Opportunity) ali digitalna vkljuËenost (angl. Digital Inclusion). Pojem fldigitalni razkorak« se je torej v nekaj letih hitro uveljavil v najrazliËnejπih kontekstih. Pri preiskovanju besedilnih bibliografskih baz naletimo predvsem na novinarsko obarvane Ëlanke, ki izpostavljajo segmente populacije brez dostopa do tehnologij ali/in potrebnih znanj za njihovo uporabo. Na drugi strani je moË najti tudi vrsto Ëlankov iz znanstvenih oz. strokovnih revij. Izstopa predvsem Journal of Information Science, pa tudi Online Information Review, Telecommunications Policy, Journal of the Institution of British Telecommunications Engineers itd. Posebej velja omeniti tudi tematsko πtevilko International Labour Review 2001/2, ki je bila v celoti posveËena digitalnemu razkoraku med dræavami. Pregled citiranosti s tega podroËja pokaæe razmeroma razprπene obravnave in s tem odsotnost nekega temeljnega dela. Kronoloπko je v bazi Web of Science prvi objavljen Ëlanek, ki eksplicitno omenja digitalni razkorak, delo Katza in Aspdena (1997), posveËeno sociodemografski analizi uporabnikov interneta iz anketne raziskave v letu 1995. Omenjeni Ëlanek je med skupno 85 enotami, ki omenjajo pojem digitalnega razkoraka, tudi najveËkrat citiran (sedemkrat). Pogosteje so navajani πe Jones (1999), Parker (2000), Arunachalam (1999), Brodie in drugi (2000) ter Burstin (2000). Za objavljene Ëlanke je v sploπnem znaËilno, da obravnavajo proble-matiko povsem specifiËnih podroËij, npr. v povezavi z zdravstvom, izobraæevanjem, javnimi knjiænicami, zakonodajo na podroËju telekomunikacij, opisanih pa je tudi nekaj primerov zmanjπevanja digitalnega razkoraka. V letih 2001 in 2002 je izπlo tudi devet knjig, pri katerih je æe v naslovu omenjena beseda digitalni razkorak (npr. Norris, 2001a; Servon, 2002; Compaine, 2001). Na trgu pa seveda obstaja πe vrsta drugih publikacij, ki opisujejo znaËilnosti informacijske druæbe in se posredno nanaπajo na digitalni razkorak (npr. Castells, 1997; Mansell in Stein- mueller, 2002; Currie, 2000; Selwyn in Gorard, 2002 in Webster, 1995). Obravnava digitalnega razkoraka je vedno umeπËena v sploπnejπo druæboslovno obravnavo IKT. V tem okviru se v zadnjih desetletjih v literaturi pojavljajo razliËni pristopi prouËevanja vloge novih tehnologij v sodobnih druæbah. RazliËni avtorji tako 85Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 83-106 Digitalni razkorak v Sloveniji omenjajo revolucijo omreæij (angl. Networking Revolution; Primo Braga in dr., 2000), informacijsko revolucijo (angl. Information Revolution; Wellenius, 2001; Castells, 1997; Jarboe in dr., 2002), digitalno revolucijo (angl. Digital Revolution, Blair, 1999), druæbo omreæij (angl. Network Society; Castells, 1997), svet omreæij (angl. Wired World; Leer, 1999), informacijsko druæbo (angl. Information Society; Castells, 1997), internet galaksijo (angl. Internet Galaxy; Castells, 2001), informacijsko dobo (angl. Information Age; Leer, 1999), digitalno dobo (angl. Digital Age; Leer, 1999) itd. Ob tem velja omeniti tudi zgodnje zaËetke obravnave druæbe znanja (Machlup, 1962) ter postindustrijske (Bell, 1973) in informacijske druæbe (Katz, 1986). Seveda pa se znanstvene oziroma strokovne publikacije prepletajo s futuristiËno obarvanimi, kot sta bili æe npr. Megatrends (Naisbitt, 1984) in The Third Wave (Toffler, 1981), v novejπem Ëasu pa tudi Being Digital (Negroponte, 1995), The Road Ahead (Gates in dr., 1995), What Will Be (Dertouzos, 1997) in The Dream Society (Jensen, 1999). Digitalnega razkoraka pa se dotika tudi obseæna literatura s podroËja globalizacije (Campbell, 2001; Norris, 2001; Castells, 2001). Razmah obravnave digitalnega razkoraka je posebej opazen na internetu, saj so uporabnikom na voljo πtevilne spletne strani, posveËene tej problematiki. ©tevilo dokumentov, ki vsebujejo besedo digitalni razkorak, se namreË æe bliæa milijonu spletnih strani. Omeniti velja predvsem izËrpne predstavitve, ki so posveËene ozaveπËanju, pa tudi neposrednim akcijam za premagovanje digitalnega razkoraka. Tako je bilo na podroËju globalne informacijske ekonomije in informacijske druæbe ustanovljenih veË neprofitnih nevladnih organizacij (npr. Athena Alliance, infoDev, Digital Divide Network, Digital Partners, Das Netzwerk Digitale Chancen itd.), ki poskuπajo s konferencami, okroglimi mizami, raziskovalno dejavnostjo, izdajo publikacij in poroËil izboljπati razumevanje globalne informacijske druæbe in digitalnega razkoraka med politiki, strokovnjaki ekonomskega razvoja, raziskovalci, poslovneæi in sploπno javnostjo. S podobnim namenom je poletna πola v Oslu (Oslo Summer School in Comparative Social Science Studies 2002) æe ponudila izobraæevalni seminar z nazivom Digital Divides, katerega program je osredotoËen predvsem na digitalni razkorak s staliπËa zapostavljenih dræav. Kot æe omenjeno, je prouËevanje digitalnega razkoraka visoka prioriteta v vladnih programih najrazvitejπih dræav, predvsem v ZDA, ki so æe sredi devetdesetih let z vrsto ukrepov snovale ambiciozno politiko raËunalniπkega opismenjevanja. Z doloËenim zamikom je sledila tudi Evropska unija, za katero je postal razvoj informacijske druæbe oz. ekonomije znanja v zadnjih letih pomembna prioriteta. V tem okviru je nastalo tudi veË nacionalnih obravnav digitalnega razkoraka, ki so podrobneje obravnavane v podpoglavju 4.1. Sicer pa je drugo poglavje namenjeno nadaljnji Ëlenitvi osnovnega koncepta na drugi, tretji in dvojni digitalni razkorak, v tretjem poglavju se osredotoËamo na pristope k merjenju razkoraka in na metodoloπke opredelitve, v Ëetrtem poglavju pa so orisane nacionalne πtudije in globalni vidik digitalnega razkoraka. V petem poglavju so predstavljeni kazalci digitalne loËnice v Sloveniji (tudi v primerjavi z Evropsko unijo), nakar sledi analiza socio-demografskih segmentov. V zakljuËku podajamo kljuËne ugotovitve in nekatere ukrepe za zmanjπevanje razkoraka. 86 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 83-106 Vesna DolniËar, Katja VukËeviË, Luka Kronegger in Vasja Vehovar 2. Dvojni, drugi in tretji digitalni rakorak Pojem digitalnega razkoraka je bolj zapleten kot zgolj razlikovanje glede na dostop do interneta, kar je podrobneje obravnavano v poroËilu centra Public Interest Advocacy Centre flThe Dual Digital Divide« (Reddick in dr., 2000). Zato vse pogosteje naletimo na nadaljnje strukturiranje osnovnega koncepta digitalnega razkoraka, in sicer na dvojni, drugi in tretji razkorak. 2.1 Dvojni digitalni razkorak Z nekoliko poenostavitve bi lahko rekli, da prvo raven digitalnega razkoraka predstavljajo razlike med tistimi, ki uporabljajo internet, in ostalimi. Drugo raven razkoraka pa predstavljajo razlike znotraj neuporabnikov, ki niso homogena skupina. To drugo raven razkoraka imenujemo dvojni digitalni razkorak (angl. dual digital divide), ki je osredotoËen na tipologijo neuporabnikov interneta, kjer se posameznike razvrπËa v skupine neuporabnikov glede na dva kriterija: (ne)zanimanje za internet in ovire za uporabo interneta (Reddick in dr., 2000): • Neuporabniki prvega tipa zaznavajo, da ima internet doloËeno vrednost za izpolnjevanje osebnih in poslovnih potreb, vendar se sreËujejo s primarnimi ovirami - stroπki in pomanjkanjem tehniËnih spretnosti. Pomemben dejavnik pri teh neuporabnikih je tudi omejena informacijska in tudi sicerπnja pismenost. Pri izpolnjevanju njihovih potreb so pomembni javni dostopi ter izobraæevanje in ozaveπËanje. V kanadskem primeru so neuporabniki prvega tipa v veËini stari 44 let ali manj. • Neuporabniki drugega tipa so osebe, ki jih internet ne zanima oziroma ne zaznavajo veËje vrednosti interneta za svoje ekonomske in druæbene potrebe v danih okoliπËinah. Ravno tako se sreËujejo s tehniËnimi in stroπkovnimi preprekami. Izboljπanje vsebine (ekonomske, druæbene in kulturne), ki bi bila zasnovana za njihove potrebe, lahko pripomore k veËjemu dostopanju do interneta. Potrebno je tudi izobraæevanje za tehniËne spretnosti ter vzpostavitev toËk javnega dostopa. Ti neuporabniki so veËinoma nekoliko starejπi. • Neuporabniki tretjega tipa so posebej daleË od uporabe interneta in bodo nekaj Ëasa tam tudi ostali. Verjetnost, da zaznavajo osebno korist od dostopanja do interneta, je izredno majhna, prav tako pa veËinoma nimajo potrebnih tehniËnih in socialnih sposobnosti ter interesa. V Kanadi gre pri tem za starejπe, upokojence (od 55 let naprej). Med neuporabniki drugega in tretjega tipa je deleæ æensk nekoliko veËji. 2.2 Drugi digitalni razkorak Poleg dvojnega razkoraka zasledimo tudi izraz drugi digitalni razkorak (angl. second digital divide), ki se uporablja v razliËnih kontekstih: • Gartner Group (2001) ga uporablja za oznaËevanje intenzivnosti uporabe in izkustvenega razkoraka (angl. experience gap). • Attewell (2001) z njim misli na razkorak glede dejanske uporabe raËunalnikov in interneta, pri Ëemer prvi digitalni razkorak zanj pomeni razlike v dostopu do teh tehnologij. Slednje se sicer ne ujema z definicijo OECD, ki vkljuËuje tako dostop 87Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 83-106 Digitalni razkorak v Sloveniji kot rabo raËunalnikov in interneta v eno samo raven digitalnega razkoraka, zato tega pristopa v nadaljevanju ne bomo obravnavali. • Kot drugi digitalni razkorak pa nekateri opisujejo tudi zanemarjanje investicij v dobro majhnih podjetij in ruralnih obmoËij nasproti investicijam v infrastrukturo na urbanih obmoËjih, ki so v korist predvsem velikim podjetjem (Alvey, 2000). PrevladujoËe razumevanje pojma drugega digitalnega razkoraka se nanaπa na vrzel v izkuπnjah pri rabi interneta (angl. experience gap). Gartner Group namreË v svojem poroËilu The Second Digital Divide ‡ The “Haves” and the “Have Hads” navaja, da imajo tisti, ki so v internet povezani dlje, obËutno prednost pred tistimi, ki so πele pred kratkim pridobili dostop. Prvi digitalni razkorak ‡ ki se nanaπa na razlike v dostopu do IKT ‡ bo izginil, ko bodo raËunalniki in internet univerzalno dostopni, drugi digitalni razkorak, torej izkustveni oziroma uporabniπki razkorak, pa bo obstajal tudi πe po tem. Gartnerjeva raziskava kaæe, da dlje kot imajo ljudje iz katerekoli socio-ekonomske skupine dostop do interneta, bolj verjetno ga bodo uporabljali v veË namenov. Zaradi visokih stroπkov dostopa v preteklih letih so imeli bogatejπi, bolj izobraæeni itd. prednost ne samo v dostopu, temveË tudi v pridobljenih izkuπnjah, saj so se prikljuËili na internet mnogo prej kot skupine z niæjim socio-ekonomskim statusom. Izkustveni razkorak se torej nanaπa na dejstvo, da ljudje, ki so πele pred kratkim pridobili dostop do interneta, ne uvidijo kakπnih posebnih prednosti dostopa zaradi strme krivulje uËenja, ki jo zahtevajo nove in kompleksne tehnologije. 2.3 Tretji digitalni razkorak Drugemu razkoraku naj bi sledil πe tretji digitalni razkorak, in sicer med tistimi, ki imajo moænost dostopanja do πirokopasovnih povezav v internet, ki bodo lahko izkoristili prednosti nove generacije internetnih storitev, in ostalimi. Kljub razliËnim opredelitvam digitalnega razkoraka pa se v nadaljevanju posveËamo predvsem osnovnemu konceptu, t. i. prvemu digitalnemu razkoraku (ki se nanaπa na neenakost v dostopu in uporabi IKT), saj dostop πe vedno predstavlja osnovni predpogoj za premagovanje neenakosti. 3. Merjenje digitalnega razkoraka 3.1 Pristopi k obravnavi razkoraka Posvajanje IKT lahko spremljamo v gospodinjstvih, podjetjih, izobraæevalnih institucijah, vladnih in administrativnih uradih ali drugje. Na globalni ravni je eno najosnovnejπih meril πtevilo telefonskih linij na sto prebivalcev in πtevilo internetnih streænikov (flhostov«). Za merjenje digitalnega razkoraka pa sta pomembna indikatorja tudi uporaba raËunalnikov in dostop do interneta. Meritve razkoraka znotraj doloËene druæbe pogosto oblikujemo tudi na osnovi dejavnikov dostopa in uporabe IKT. Pri tem se izkaæe, da igrajo pomembno vlogo predvsem dohodek, stopnja izobrazbe, velikost in tip gospodinjstva, starost, spol ter rasno in jezikovno ozadje (Primo Braga in dr., 2000). Problem digitalnega razkoraka so 88 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 83-106 Vesna DolniËar, Katja VukËeviË, Luka Kronegger in Vasja Vehovar posebej izpostavili v ZDA (Falling through the Net, 2000), kjer se najveËji pomen pripisuje obiËajnim sociodemografskim spremenljivkam, kot so etniËno ozadje, spol, prihodek in izobrazba. Vse bolj pomembna postaja tudi razprava o geopolitiËnih vidikih dostopnosti interneta in njegovih vsebin. Vloga dræave, vrednost informacij za odloËevalce, obdavËenje, prihodki, jezik in predstave o tem, kaj naj bi bila relevantna vsebina, namreË lahko predstavljajo bodisi ovire bodisi pa spodbude za prevzemanje IKT. Digitalni razkorak lahko opazujemo tudi kot posledico individualnih sposobnosti ‡ t. i. komunikacijske zmoænosti (angl. communication capability). Nurmela in Viherä (2000) sta celo mnenja, da je to opredeljujoËa lastnost (angl. intrinsic determinant) informacijske druæbe. Finski raziskovalci tako navajajo (Nurmela in Viherä, 2000), da popolna vpetost v komunikacijske procese informacijske druæbe od posameznikov zahteva celo vrsto sposobnosti; od sposobnosti za uporabo komunikacijskih naprav do sposobnosti razumevanja struktur in storitev mreæ, ki jih v druæbi uporabljamo za komuniciranje sporoËil. Na komunikacijsko zmoænost se navezuje tudi t. i. informacijska, komunikacijska in tehnoloπka pismenost (angl. Information and Communication Technology Literacy). Definirana je kot sposobnost ljudi uporabiti obstojeËe, nove in nastajajoËe tehnologije v profesionalnem in zasebnem æivljenju. Z navedeno problematiko se ukvarjajo strokovnjaki v okviru raziskovalnega projekta The Adult Literacy and Lifeskills Survey (ALL), ki vkljuËuje preverjanje teh sposobnosti. Raziskava se izvaja v dræavah OECD in v nekaterih tranzicijskih dræavah, ki so pred tem v letu 1998 izvedle odmevno raziskavo o pismenosti odraslih (izvedla jo je tudi Slovenija, ki pa ni vkljuËena v projekt ALL). Vpraπalnik ALL je zasnovan za merjenje spretnosti, ki so pomembne za druæbeno in ekonomsko uspeπnost med odraslimi posamezniki (HtmlResAnchor http://nces.ed.gov/ surveys/all/), pri tem se nekatere spretnosti merijo neposredno (bralna in numeriËna pismenost), nekatere pa posredno (projektna in informacijska pismenost). Digitalni razkorak je mogoËe obravnavati tudi z vidika kritiËnih vsebin. Med kljuËne dejavnike za dostop do interneta in za njegovo uporabo spada namreË relevantna vsebina, ki je pregledno predstavljena. Moænost dostopa do IKT po Wellingu in Kubiceku (2000) tako zajema dejavnike, kot je relevantnost informacij, kar lahko neuporabnikom predstavlja razlog za dostopanje. Digitalni razkorak lahko prouËujemo tudi z vidika neposrednih ovir za uporabo interneta. Osnovni parameter za nadaljnje πirjenje uporabe je namreË pripravljenost ne- uporabnikov, da se v prihodnosti poveæejo v splet. Skupine, ki so trenutno slabo zastopane med uporabniki interneta, imajo tudi bolj ambivalenten ali celo negativen odnos do informacijske druæbe (Welling in Kubicek, 2000). 3.2 Metodoloπke opredelitve Digitalni razkorak se najveËkrat raËuna zgolj na osnovi enostavnih razlik v uporabi doloËene tehnologije v razliËnih sociodemografskih skupinah. V metodoloπkem smislu pa je to velika poenostavitev. LoËevati je namreË potrebno: 89Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 83-106 Digitalni razkorak v Sloveniji 1. absolutne razlike ‡ Ëeprav najbolj pogosto uporabljan, so tudi najbolj pomanjkljiv in sporen indikator. Ista absolutna razlika med skupinama npr. A in B s 5% in 10% penetracijo interneta je namreË bistveno bolj dramatiËna kot pa 10% in 15%, Ëeprav je absolutna razlika ‡ ki se pogosto izenaËuje z digitalnim razkorakom ‡ enaka (15- 10=10-5=5%). 2. relativne razlike ‡ razkorak se v primeru relativnih razlik primerja s predhodnim stanjem, najveËkrat kar z indeksi. Tako npr. poveËanje v Ëasovnem intervalu od T1 do T2 v skupini A od 5% do 10%, v skupini B pa od 15% do 20% v absolutnem smislu pomeni ohranjanje razlike. V relativnem smislu pa gre za velike razlike. V primeru A gre namreË za poveËanje razkoraka za 50% zaradi (10-5)/10=50%, v primeru B pa samo za 25%, paË zaradi (20-15)/20=25%. 2. Ëasovna razlika oziroma Ëasovna razdalja (distanca) govori o Ëasu (letih), v katerem bo zaostajajoËa skupina A dosegla stanje (npr. πtevilo hostov na 10.000 prebivalcev), ki ga ima primerljiva skupina B danes. Tako lahko v Ëasu T1 pomenita penetraciji 5% (A) oziroma 10% (B), da skupina A zaostaja za tri leta, v Ëasu T2 pa lahko enaka absolutna razlika 10% (A) in 15% (B) pomeni zaostajanje za eno ali pa za deset let, odvisno od dinamike pojava, kar vse je treba oceniti s posebnimi metodami. Nazorna ilustracija primerjave relativnih razlik in Ëasovnih razdalj je πtudija profe- sorja Sicherla (2001), ki jo obravnavamo v petem poglavju. ©tudija je bila izdelana za Ministrstvo za informacijsko druæbo in je tam tudi dostopna (HtmlResAnchor http:// www2.gov.si/mid/mid.nsf). V njej je obravnavana gostota flhostov« (z nekoliko poenostavitve s flhostom« razumemo raËunalnik, ki je vkljuËen v internetno omreæje). Problematika streænikov je sicer nekoliko bolj kompleksna, vendar pa predstavlja njihova gostota glede na πtevilo prebivalcev enega osnovnih indikatorjev informacijske razvitosti sodobnih druæb. Pri tem je Ëasovna komponenta izjemno pomembna. ©tudije razkoraka, predstavljene v sledeËem poglavju, Ëasovne komponente niso vkljuËevale, pomen loËevanja med relativnimi in Ëasovnimi razlikami pa bo predstavljen v petem poglavju na primeru zaostajanja Slovenije za EU na podroËju gostote „hostov“. 4. ©tudije digitalnega razkoraka Oglejmo si nekaj tipiËnih πtudij digitalnega razkoraka, kjer se obravnava predvsem najosnovnejπi vidik, to je prvi digitalni razkorak (razlike v dostopu in uporabi). 4.1 Nacionalne πtudije Glede na nacionalne πtudije digitalnega razkoraka v Evropi in v Severni Ameriki so glavni dejavniki, ki opredeljujejo dostop in uporabo interneta, predvsem spol, izobrazba, starost, rasa in meseËni dohodek gospodinjstva. Pri tem je treba jasno loËiti obstoj digitalnega razkoraka od vpraπanja njegovega naraπËanja. DoloËen razkorak glede na sociodemografske dejavnike (npr. izobrazba, starost, dohodki...) je namreË priËakovan in obstaja v vseh druæbah, drugo vpraπanje pa je, ali se ta razkorak veËa ali manjπa. Iz pregleda nacionalnih πtudij razvitih dræav vidimo, da se digitalni razkorak glede na glavne sociodemografske spremenljivke zaenkrat 90 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 83-106 Vesna DolniËar, Katja VukËeviË, Luka Kronegger in Vasja Vehovar bistveno ne spreminja (npr. razkorak med moπkimi in æenskami), pri nekaterih spremenljivkah se celo poveËuje, kot recimo glede na etniËno pripadnost, starost in dohodek. Le v nekaterih najrazvitejπih dræavah se digitalni razkorak æe manjπa, vsaj glede uporabe interneta. Navedimo nekaj tipiËnih poudarkov, kjer se razkorak nanaπa na dostop oziroma uporabo interneta: • V Avstriji razkorak med moπkimi in æenskami πe vedno naraπËa (moπki bolj uporabljajo internet). Za loËnico med tistimi, ki so stari nad 50 let, in ostalimi, pa priËakujejo, da se ne bo zaprla πe vsaj v naslednjih nekaj letih (Aichholzer in Schumtzer, 2000). • Podobno je v NemËiji, kjer razkorak naraπËa med starejπimi od 60 let in mlajπimi. Najbolj oËiten pa je razkorak po izobrazbi. Tudi meseËni dohodek gospodinjstva razkrije znaten razkorak glede uporabe interneta (Welling in Kubicek, 2000). • Na Finskem ugotavljajo, da do interneta najpogosteje dostopajo v druæinah z otroki, v manjπih gospodinjstvih in mlajπi prebivalci. PriËakujejo, da bodo upokojenci πe nadalje marginalizirani v pogledu dostopa do interneta in spretnosti za njegovo uporabo (Nurmela in Viherä, 2000). Na Finskem so podrobneje prouËevali tudi problematiko drugega digitalnega razkoraka, ki se nanaπa na komunikacijske sposobnosti, in ugotovili, da so tako moπki kot æenske v zadnjih treh letih izboljπali svoje komunikacijske spretnosti ‡ æenske celo bolj kot moπki. Zmanjπale so se tudi razlike v tehniËnih sposobnostih, kjer so æenske æe dosegle moπke npr. v spretnosti uporabe mreænih komunikacij. Zaposlena populacija je nekoliko poveËala razliko glede na ostale, posebej v dostopu do mreænih komunikacij in v kompetenci za uporabo IKT. Po drugi strani pa imajo πtudentje in πolarji veË znanja o IKT kot zaposleni. Poznavanje mreænih komunikacij med brezposelnimi in starejπimi upokojenci pa je πe vedno razmeroma majhno. • V ZDA se digitalni razkorak v zadnjih letih - drugaËe kot sredi 90-tih let - v sploπnem æe zmanjπuje. Skupine, ki so tradicionalno deprivilegirane ‡ æenske, prebivalci podeæelja, starejπi, ljudje z nizkimi dohodki in/ali izobrazbo, afriπki AmeriËani in AmeriËani latinskega porekla ‡ namreË hitro napredujejo. Podlaga zapiranju digitalnega razkoraka po spolu pa so predvsem manjπe razlike v uporabi glede na starost. Za deklice in deËke je namreË æe povsem enako verjetno, da so uporabniki interneta. Avgusta 2000 je za æenske v najboljπem zaposlitvenem obdobju obstajala celo æe veËja verjetnost, da bodo uporabljale internet kot za moπke. Med starejπimi odraslimi pa je bilo tako leta 1998 kot leta 2000 bolj verjetno, da bo uporabnik interneta moπki in ne æenska. Ameriπko poroËilo Falling through the Net (2000) navaja, da kljub hitremu naraπËanju lastniπtva osebnih raËunalnikov in dostopa do interneta digitalni razkorak v nekaterih skupinah vztraja ali se celo poveËuje: med invalidi in afriπkimi AmeriËani ter ljudmi latinskega porekla, ki so na repu glede penetracije raËunalnikov (Hoffman in dr., 2001; Castells, 2001). • Med KanadËani, starimi nad 65 let, se v zadnjem Ëasu kaæe izjemno hitra rast uporabe interneta ‡ od junija 1998 do julija 1999 kar za 143%. Vendar kljub hitremu naraπËanju πtevilo starejπih uporabnikov ostaja daleË pod povpreËjem uporabe, ki velja za mlajπe KanadËane (Reddick in dr., 2000). 91Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 83-106 Digitalni razkorak v Sloveniji Izpostaviti velja, da so vse znane πtudije digitalnega razkoraka presenetljivo povrπinske, vkljuËno (ali kar na Ëelu) z ameriπkimi poroËili Falling through the Net. Omejujejo se namreË zgolj na najenostavnejπe primerjave deleæev in povsem zanemarjajo veËdimen- zionalni vidik segmentacije kot tudi dinamiko in Ëasovno komponento problematike. 4.2 Razkorak med dræavami Vpraπanje naraπËajoËe globalne neenakosti v pogledku IKT je povzroËilo znatno zaskrbljenost med dræavami in mednarodnimi organizacijami, kot sta npr. Zdruæeni narodi in World Bank. Med informacijsko bogatimi in revnimi namreË obstaja velik globalni razkorak, ki se je v prvem desetletju dobe interneta postopoma poveËeval. Medtem ko so postindustrijske druæbe doæivele izredno hitro penetracijo interneta, pa v primeru drugih, manj razvitih dræav, sploh πe ne moremo govoriti kot o informacijskih druæbah. Februarja 2002 sta npr. od pribliæno 544 milijonov uporabnikov interneta najveËji deleæ pokrili Severna Amerika (33 odstotkov) in Evropa (31 odstotkov), medtem ko je Azija k celotnemu deleæu uporabnikov interneta prispevala 29 odstotkov, Latinska Amerika 5 odstotkov, srednji Vzhod in Afrika pa le vsaka po 0,8 odstotka (NUA Internet surveys, 2002). Navedeni odstotki so moËno odvisni tudi od populacijskih deleæev. Tudi poroËilo Zdruæenih narodov o Ëlovekovem razvoju za leto 2000 navaja, da se druæbe vse bolj izrazito delijo na izobraæene in nepismene. Nadvse pomemben dejavnik sodobnih delitev postaja tudi informacijska tehnologija. Na globalni ravni ima 30% uporabnikov interneta vsaj eno visokoπolsko diplomo, moπki in mlajπi ljudje πe vedno prevladujejo, razlike pa se kaæejo tudi glede na etniËno pripadnost. Pomembno oviro predstavlja tudi angleπËina, ki jo govori manj kot 10% svetovnega prebivalstva (UNDP, 2000). V pogledu digitalnega razkoraka med razvitimi in manj razvitimi dræavami velja izpostaviti mnenje, da je tovrstni razkorak zgolj nadaljnja komponenta sploπnega razvojnega prepada med dræavami. Obstaja pa dodatna nevarnost, da se bo obstojeËa loËnica med razvitimi in nerazvitimi z razmahom novih tehnologij πe poveËala. ©tevilni indikatorji namreË govorijo o naraπËajoËem sploπnem veËanju razlik (Campbell, 2001). Pri tem je videti, da nove tehnologije ‡ namesto da bi zmanjπevale obstojeËe delitve v druæbi ‡ le-te πe poglabljajo (Aichholzer in Schumtzer, 2000; Norris, 2001a). Razkorak v smislu dostopnosti do novih tehnologij je namreË na meddræavnem nivoju zelo velik ‡ veliko veËji kot npr. nesorazmernost dohodkov ‡ in se πe poveËuje, predvsem na raËun kompleksnejπih storitev. Vse to se pojavlja v Ëasu, ko trendi pri drugih kazalcih razvoja (npr. stopnja izobrazbe, zdravstvo, dostop do transporta) kljub vsemu nekoliko konvergirajo (Primo Braga in dr., 2000: 17). Zato ne preseneËa pogosto pesimistiËno mnenje, da ni nobenih realnih moænosti, da bi revne dræave na podroËju informacijske razvitosti kdaj dohitele bogate. Nekateri oznaËujejo te moænosti kot zgolj teoretiËne, in sicer fls pravljiËno predpostavko, da bogate dræave kot Ëudovito lepo TrnuljËico zaËara hudobna vila v globok spanec, ki naj traja 150 let« (Haywood, 1997: 284). S pesimizmom je preæeto tudi poroËilo The Network Revolution and the Developing World (2000: 2), v katerem je zapisano, da bo del razvitega sveta doæivel skokovit napredek, veËina preostalega sveta pa bo ‡ s tem, ko 92 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 83-106 Vesna DolniËar, Katja VukËeviË, Luka Kronegger in Vasja Vehovar bo vrzel med bogatimi in revnimi vedno globlja ‡ obtiËala zadaj, vklenjena v okove revπËine in nestabilnosti. Dertouzos (1997: 241) je podobnega mnenja, saj trdi, da je teænja za bogate dræave, da postanejo πe bogatejπe in za revne dræave, da postanejo πe bolj revne, neloËljivo povezana s sodobnim globalizacijskim procesom. Samo aktivni programi pomoËi lahko pripomorejo k zmanjπanju naraπËajoËega razkoraka neenakosti med bogatimi in revnimi dræavami. Vehovar (2001: 134) poudarja tudi pomen aktivne vloge dræav v procesu globalizacije. Meni, da je vloga dræavne oblasti πe posebej pomembna v zaËetnih stopnjah penetracije interneta. Po drugi strani pa obstajajo tudi mnenja, da je internet lahko povod za izboljπanje pozicije manjπih in manj razvitih ekonomij. Vendar, kot opozarja Vehovar (2001: 135), prednosti novih tehnologij zaradi globalne koncentracije v veËji meri lahko izkoristijo veËje, razvite dræave kot pa manjπe in manj razvite. Kljub temu pa je razcvet ekonomij majhnih dræav moæen le, Ëe se te dræave seznanijo z novimi pravili globalizacije ter se jim fleksibilno prilagajajo. Nove tehnologije so po mnenju Steinmuellerja (2001) celo izjemna priloænost za manj razvite, da hitro (angl. leapfrogging) nadoknadijo svoj zaostanek. Izkuπnje nekaterih dræav namreË potrjujejo, da je hitro odpiranje globalni ekonomiji lahko izjemna priloænost za hitrejπo rast manj razvitih ekonomij. Pri zapiranju razkoraka so πe posebej uspeπne dræave v razvoju, kot so npr. Tajska, Malezija in Brazilija, v katerih se je izkazalo, da dostop do informacijskih tehnologij igra pomembno vlogo pri integraciji v globalno ekonomijo (Haywood, 1997; Arunachalam, 1999; Norris, 2001a). Kiber-optimisti se tako strinjajo, da trenutno obstaja oster razkorak med severom in jugom, vendar so prepriËani, da se bodo te neenakosti v prihodnosti postopoma manjπale (ne bodo pa povsem izginile). OËitno ima pojav novih tehnologij za posledico tudi razliËne poglede na njihovo vlogo. NasprotujoËa si mnenja bi lahko pripisali teoretikom, ki jih Pippa Norris (2001a: 9) oznaËuje z optimisti, skeptiki in pesimisti. Optimisti poudarjajo pozitivno vlogo interneta pri preseganju revπËine v druæbah v razvoju, skeptiki so mnenja, da nove tehnologije nimajo veliko vpliva na dobrobit druæbe, pesimisti pa so preprËani, da bodo digitalne tehnologije nadalje zaostrile æe obstojeËo loËnico med severom in jugom. 5. Digitalni razkorak v Sloveniji V nadaljevanju si bomo ogledali osnovne kazalce digitalnega razkoraka v Sloveniji. Podrobnosti se nahajajo v poroËilu o digitalnem razkoraku kot tudi v poroËilu o indika- torjih informacijske druæbe, v katerih so predstavljeni izsledki raziskav, ki ju je za Ministrstvo za informacijsko druæbo izvedel projekt RIS (HtmlResAnchor http:// www.ris.org/si/ris2001/20011210.html). 5. 1 Razkorak Slovenija: EU Pri primerjavi penetracije IKT v Sloveniji in Evropski uniji se bomo osredotoËili na najbolj pogosto uporabljene indikatorje: gostota streænikov, deleæ vsaj meseËnih uporabnikov interneta in deleæ gospodinjstev z dostopom do interneta. 93Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 83-106 Digitalni razkorak v Sloveniji Pri prouËevanju gostote streænikov bomo najprej ilustrirali pomen loËevanja med relativnimi in Ëasovnimi razlikami (Sicherl, 2001). V juliju 1995 je Slovenija v smislu relativnih razlik dosegala 40% povpreËne gostote flhostov« v EU. Nato se je januarja 1997 pribliæala na skoraj 90% povpreËja EU ‡ Ëasovni zaostanek je znaπal le nekaj mesecev ‡ vendar se je potem ponovno oddaljila in se v letu 2001 zopet giblje okoli 40% povpreËja EU (v obdobju med januarjem in oktobrom 2001 je zopet opazen manjπi premik k zmanjπanju Ëasovnega zaostanka). »eprav je torej v smislu relativnih razlik zaostanek v letih 1995 in 2001 skoraj povsem enak, pa se je v smislu Ëasovne distance zaostanek v πestih letih dramatiËno poveËal. V letu 1995 je bila namreË πiritev interneta bistveno hitrejπa in je 40% povpreËja EU za Slovenijo predstavljalo zaostanek dobrega leta dni, danes pa ‡ ob upoËasnjeni in saturirani rasti ‡ pomeni istih 40% povpreËje EU za Slovenijo æe veË kot triletni zaostanek, kar je razvidno iz slike 1. Slika 1: Gostota flhostov« v EU in v Sloveniji: indeks (EU=100) in Ëasovne distance (EU15=0) (Vir: Sicherl, 2001) Zaostanek Slovenije je v pogledu gostote flhostov« konsistenten tudi z drugimi indikatorji, ki sredi devetdesetih let za Slovenijo kaæejo ugodno sliko, nakar se leta 1997 zaostanek zaËne naglo veËati in se poveËuje vse do leta 2002, ko se zopet nakazujejo prvi znaki pozitivnih trendov. V Sloveniji je sicer zanimanje za uporabo informacijskih tehnologij tradicionalno visoko, celo nad povpreËjem EU (RIS, 1999). V Sloveniji namreË kaæejo respondenti bistveno veËje zanimanje za storitve informacijske druæbe kot pa anketiranci v Evropski uniji. Odstotki zanimanja za tovrstne storitve v Sloveniji veËinoma presegajo 50%, medtem ko se v Evropski uniji gibljejo okoli 40%. Seveda pa ima zanimanje kot indikator doloËene omejitve, saj gre zgolj za naËelen interes za tehnologijo, s katero uporabniki - Ëasovna prednost, +Ëasovni zaostanek Slovenije 200 180 EU15 jan-97 jul-95jan-01 oct-01 4 3 2 1 0 -1 -2 -3 -4 160 140 120 100 80 60 40 20 0 In d ek s (E U 15 = 10 0) 94 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 83-106 Vesna DolniËar, Katja VukËeviË, Luka Kronegger in Vasja Vehovar πe niso priπli v stik in zato ne poznajo morebitnih pomanjkljivosti IKT in pomislekov v zvezi z novo tehnologijo. Izpostaviti tudi velja, da se je πe sredi devetdesetih let Slovenija uvrπËala nadpov- preËno tudi glede na uporabo interneta, vendar se tudi to spreminja. Tako je bilo leta 1998 v Sloveniji 9% aktivnih uporabnikov interneta, s Ëimer smo zaostajali le za najrazvitejπimi dræavami - v tistem Ëasu je imela npr. Belgija 4% aktivnih uporabnikov, podobno Francija (5%), medtem ko sta imeli Nizozemska in Irska 11%, NemËija 12% ter Velika Britanija 14%. V vseh naπtetih dræavah je priπlo v naslednjih letih do veË kot trikratnega porasta, medtem ko je bil v Slovenji porast le dvakraten. Dodajmo, da je v metodoloπkem smislu potrebna izjemna pazljivost pri izraËunavanju deleæa uporabnikov interneta. Variiranje πtevca (uporabniki, meseËni uporabniki ipd.) in predvsem imenovalca (aktivna, odrasla, celotna populacija...) namreË spreminja npr. februarski (2002) deleæ uporabnikov interneta med celotno populacijo v Sloveniji v razponu 16-41% celotne populacije, kjer viπji deleæ (41%) velja za posameznike, ki so vsaj enkrat uporabili internet, niæji (16%) pa za posameznike, ki skoraj vsak dan uporabljajo internet (RIS, 2002). Velike razlike lahko nastanejo tudi zaradi osnovne populacije, v kateri odstotke raËunamo, saj se deleæi moËno razlikujejo, posebej v popu- lacijah 10-75, 15-65, 18-72. Pri podajanju podatkov o deleæih uporabnikov interneta je najbolj obiËajna obravnava meseËnih uporabnikov interneta, ki jih pogosto imenujemo tudi kot aktivne uporabnike interneta; teh je bilo v mesecu februarju 2002 okoli 27% celotne populacije. Ob tem velja izpostaviti, da se statistike EU pogosto nanaπajo na osebe, ki pozitivno odgovorijo na enostavno vpraπanje o uporabi interneta, kar presega deleæ meseËnih uporabnikov za okoli 5%. V letu 2001 pa je opaziti znatno upoËasnjevanje πiritve interneta v EU, kjer je oËitno doseæena doloËena zasiËenost, ter nekoliko hitrejπo rast v Sloveniji (slika 2). OËitno je, da se pri fenomenih, za katere je znaËilna hitra rast, razmerja hitro spre- minjajo. Razvidno je, da je Slovenija v pogledu interneta æe bila na povpreËju EU, nato pa je v zadnjih nekaj letih zaostala. Zmanjπevanje razkoraka med Slovenijo in Evropsko unijo je odvisno predvsem od prisotnosti politik informatizacije kot sestavnih delov razvojnih strategij. TrËek (2000: 1084) poudarja, da je uspeπna informatizacija v najveË primerih v prvi vrsti posledica ali nacionalnih ali regionalno-lokalnih oziroma mestnih zavestnih politiËnih odloËitev. Zaostanek Slovenije za EU je tako moË pripisati tudi pomanjkanju razvojne politike, saj TrËek (2000) meni, da se informatizacija v Sloveniji dogaja stihijsko, to pa je tudi eden izmed razlogov, da Slovenije ne moremo oznaËiti z informacijsko druæbo. Vendar pa ‡ delno tudi zaradi ustanovitve Ministrstva za informacijsko druæbo ‡ lahko priËakujemo, da bo dræava podroËju telekomunikacij in informatike namenjala bistveno veËjo pozornost. Med cilji in nalogami MID so namreË naπteti tudi naslednji (http://www2.gov.si/mid/mid.nsf): • omogoËiti vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije enakopraven dostop do informacijskih tehnologij in storitev; • spodbujati izobraæevanje in usposabljanje za informacijsko druæbo; • spodbujati projekte, ki zmanjπujejo digitalno loËnico, zmanjπevati πtevilo tistih, ki so izkljuËeni iz koristi, ki jih prinaπa uporaba informacijske tehnologije in storitev. 95Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 83-106 Digitalni razkorak v Sloveniji Slika 2: MeseËni uporabniki interneta v Sloveniji in EU ‡ v odstotkih (Vir: RIS) Slika 3: Internet v gospodinjstvih v Sloveniji in EU (Vir: RIS) Glede na smernice MID gre torej priËakovati, da se bo v naslednjih letih zaostanek Slovenije za Evropsko unijo postopno zmanjπeval, kar najnovejπi trendi tudi æe nakazujejo. 5.2 Dejavniki razkoraka Digitalni razkorak se v Sloveniji poveËuje glede na veËino kontrolnih spremenljivk - starost, izobrazbo, druæbeni sloj, zaposlitev, meseËni dohodek gospodinjstva, zakonski stan, prisotnost otrok v gospodinjstvu, ruralna obmoËja in velikost naselja. Navedeno velja praktiËno za vse osnovne indikatorje digitalnega razkoraka: lastniπtvo raËunalnika v gospodinjstvu, dostop do interneta od doma ter osebno uporabo interneta. sep.95 mar.96 sep.96 mar.97sep.97 mar.98sep.98 mar.99sep.99mar.00sep.00mar.01sep.01 mar.02 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 EU Slovenia mar.00 maj.00 jul.00 sep.00 nov.00 jan.01mar.01maj.01 jul.01sep.01 nov.01 Odstotek gospodinjstev z dostopom do interneta 40 35 30 25 20 15 10 5 0 EU Si 96 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 83-106 Vesna DolniËar, Katja VukËeviË, Luka Kronegger in Vasja Vehovar EmpiriËno dejstvo je, da se takrat, ko penetracija doloËene tehnologije doseæe 50% ciljnega prebivalstva, razkorak postopno zmanjπuje. Navedeno zmanjπevanje je seveda kompleksen proces (TrËek, 2000), kar velja tudi sicer za celotno πiritev interneta (npr. TrËek, 2001). Zmanjπevanje razkoraka pa je lahko posledica vzpodbujevalnih ukrepov celotne druæbe ali pa je zgolj rezultat cenitve in agresivnega træenja na strani ponudnikov. Danes (v letu 2002) so razlike najveËje pri internetu (uporablja ga okoli Ëetrtina prebivalstva), manjπe pri osebnem raËunalniku (uporablja ga polovica prebivalstva) in najmanjπe pri mobilnem telefonu (uporabljajo ga tri Ëetrtine prebivalstva). Oglejmo si nekaj tipiËnih ilustracij glede uporabe interneta v Sloveniji. Slika 4: Deleæ uporabnikov interneta v skupinah po kupni moËi v 1000 SIT (Vir: SJM)2 Æenske rahlo zaostajajo za moπkimi po uporabi in lastniπtvu oz. dostopu do interneta ter osebnega raËunalnika, vendar se razkorak ne poveËuje. Najbolj zapostavljeni pa so manj premoæni (slika 4), neizobraæeni (slika 5) in osebe nad 50 let. Razkorak se veËa tudi med vdovci, gospodinjstvi brez otrok, brezposelnimi in upokojenci. Zadnji podatki za leto 2002 (pridobljeni v okviru projekta RIS) potrjujejo nadaljnjo πiritev absolutnega razkoraka. V najboljπem primeru se absolutne razlike namreË ohranjajo, skoraj nikjer pa se ne zoæujejo. Dodajmo, da se ob enakem absolutnem razkoraku zaradi πiritve novih tehnologij relativne razlike seveda manjπajo. Posebej velike pa so razlike med skrajnimi skupinami (npr. med visoko izobraæenimi in tistimi z osnovno πolo ali manj), kar πe posebej velja za skupine glede na zaposlitveni status (tabela 1). 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 1997 1998 1999 2000 2001 0% nad 200 151-200 126-150 101-125 81-100 61-80 60 in manj 97Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 83-106 Digitalni razkorak v Sloveniji Slika 5: Deleæ uporabnikov interneta v razliËnih izobrazbenih skupinah (Vir: SJM) Tabela 1: Uporabniki interneta glede na zaposlitveni status (Vir: RIS 2002, n=1200) »e si zgornje ilustracije ogledamo πe z vidika Ëasovne razdalje in v ta namen populacijo razdelimo glede na kontrolno spremenljivko (starost, dohodek ali izobrazba) v πtiri skupine, potem znaπa Ëasovna razlika med sosednjima skupinama tipiËno πtiri do pet let in preko petnajst let med obema skrajnima skupinama. Dodati velja, da se do leta 2001 navedena Ëasovna razlika ne spreminja. Tako bodo npr. ob enaki stopnji πirjenja interneta osebe s srednjo πolo dosegle deleæ uporabe, ki ga imajo danes osebe z viπjo in visoko πolo, πele v petih letih. Ali drugaËe, osebe z viπjo in visoko πolo so imele æe pred petimi leti deleæ uporabnikov, kakrπen je znaËilen za osebe s srednjo πolo danes. Osebe z osnovno πolo pa bodo ob obstojeËih trendih danaπnjo penetracijo viπje/visoko izobraæenih v grobem dosegle v petnajstih letih. Seveda pa v prihodnosti lahko priËakujemo spremembe v trendih, saj se bodo razmere zaradi razliËnih (kombinacij) 90% 80% 70% 60% 50% 40% 30% 20% 10% 1997 1998 1999 2000 2001 0% osnovna π. ali manj poklicna πola srednja πola viπja πola visoka πola Zaposlitveni status Raba interneta (v %) ©tudent 93 Srednjeπolec 62 Osnovnoπolec 42 Samozaposlen 57 Zaposlen 40 Nezaposlen 28 Upokojenec 3 Kmet <3 Gospodinja <3 Invalid <3 98 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 83-106 Vesna DolniËar, Katja VukËeviË, Luka Kronegger in Vasja Vehovar tehnologij spreminjale, zato bodo po vsej verjetnosti niæje izobraæeni in drugi zapostavljeni segmenti dosegali penetracijo z drugaËnim tempom. 6. Segmenti digitalnega rakoraka 6.1 Prvi digitalni razkorak Bivariatne analize lahko prikrijejo dejanska razmerja, zato je primerno opraviti analize z veË spremenljivkami. Tako npr. CHAID analiza3 , izvedena na podatkih iz leta 2001, oblikuje segmente, ki se kar najbolj loËujejo glede uporabe interneta. Izkaæe se, da tovrstne segmente v najveËji meri opredeljujejo raËunalniπka orientiranost, znanje angleπËine, izobrazba in dohodek. Tako je med vodilnimi segmenti (izobraæeni, premoæni, mlajπi) skoraj 90% uporabnikov interneta, med zapostavljenimi skupinami pa komaj 1%. Kumulativno zdruæevanje ustreznih segmentov pa pokaæe, da se npr. v tretjini slovenske populacije v starosti 10-75 let nahajata dobri dve tretjini vseh uporabnikov interneta, v petini omenjene populacije pa se nahaja polovica uporabnikov (slika 6). Gre torej za tipiËno asimetriËno porazdelitev, ki pa je prisotna v veËini druæboslovnih fenomenov. Slika 6: Segregacija uporabnikov interneta v Sloveniji (Vir: RIS 2001, n=1000) V primeru, da bivariatne analize kontroliramo s tretjo spremenljivko, pa se lahko pokaæejo doloËene interakcije, in sicer trojne povezave spremenljivk. Tako je npr. pri prouËevanju dostopa do interneta od doma mogoËe opaziti, da spol poveËuje vpliv izobrazbe: med manj izobraæenimi je deleæ tistih, ki dostopajo do interneta, skoraj enak pri moπkih in æenskah, pri bolj izobraæenih pa so razlike veËje. Podobno spol vpliva tudi na povezavo med tipom naselja in posedovanjem interneta. Vpliva izobrazbe na dostop torej ni mogoËe obravnavati loËeno in izven hkratne analize glede na spol. Oglejmo si πe analizo s pomoËjo posebnega loglinearnega modela na podatkih ankete Slovensko javno mnenje (SJM2000/1) iz leta 2000 (n=986). Po vsebinskem preudarku in po zgledu podobne analize (Vehovar, 1990) smo za faktorje izbrali πest demografskih spremenljivk, ki so zaradi tehniËnih predpostavk dihotomizirane: izobrazba (E), spol (G), starost (A), tip naselja (R), vernost (C), druæbeni razred (S) in dohodek (D). Kot 100 O d st o te k u p o ra b n ik o v 80 60 40 20 0 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 Odstotek populacije 99Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 83-106 Digitalni razkorak v Sloveniji odvisno spremenljivko smo vkljuËili spremenljivko, ki je bila poimenovana internet (I) in predstavlja pozitiven odgovor na vpraπanje: flAli vi osebno uporabljate internet?«. Imena spremenljivk, pripadajoËe pozitivne kategorije in odstotki so navedeni v tabeli 2. Tabela : Opredelitev faktorjev Pri spremenljivki starost so v izobrazbeno kategorijo “12 let in veË” vkljuËeni tisti anketiranci, ki imajo konËano vsaj πtiriletno srednjo πolo. Pri druæbenem razredu kategorija “srednji ali viπji” vsebuje respondente, ki se identificirajo s pripadnostjo viπjemu ali srednjemu druæbenemu razredu. Kategorija “mesto” pri tipu naselja poleg mestne zavzema tudi primestno skupnost, pri vernosti pa so kot neverni obravnavani tisti anketiranci, ki so navedli, da “ne morejo reËi, ali so verni ali ne” ali pa da “niso verni”. Spremenljivka dohodek je izraËunana na osnovi dohodka vseh Ëlanov gospodinjstva in πtevila Ëlanov gospodinjstva. V notaciji hierarhiËnih loglinearnih modelov se s programskim paketom SPSS kot sprejemljiv izkaæe naslednji optimalen (p=0.36) model: CR/AS/CS/DE/DS/ER/ES/ACE/ACG/AEG/AEI/GI/SI/DI/. Slika 7: Sociodemografski dejavniki, ki opredeljujejo uporabo interneta (SJM, 2000) Elementi v zgornjem zapisu oznaËujejo povezanosti med spremenljivkami, ki so statistiËno znaËilne za obravnavane podatke. Tako je npr. statistiËno znaËilna Ime spremenljivke Pozitivna kategorija (1) Odstotek v vzorcu (A) starost manj kot 40 let 40.9 (E) izobrazba 12 let in veË 43.5 (S) druæbeni razred srednji ali viπji 57.3 (R) tip naselja mesto 56.8 (C) vernost ni veren 44.7 (G) spol moπki 48.1 (D) dohodek veË kot 50.000 na osebo 74.8 (I) internet uporablja 31.6 dohodek (D) internet (I) starost (A) spol (G) izobrazba (E) razred (S) 100 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 83-106 Vesna DolniËar, Katja VukËeviË, Luka Kronegger in Vasja Vehovar povezanost med vernostjo (C) in tipom naselja (R), saj Ëlen CR nastopa v modelu. Na sliki 7 je zgornji model prikazan πe grafiËno, le da so predstavljene le povezave (v modelu so poudarjene), ki vsebujejo spremenljivko internet. Razberemo lahko, da na uporabo interneta vplivajo predvsem izobrazba (EI), spol (GI), pripadnost druæbenemu sloju (SI) in dohodek (DI). Spremenljivka internet nastopa tudi v trojni interakciji, in sicer starost doloËa naËin, na katerega bo izobrazba vplivala na uporabo interneta4 . Interakcija (internet/izobrazba/starost - AEI) je predstavljena v tabeli 3. Tabela 3: Starost, izobrazba in uporaba interneta (SJM, 2000) Iz zgornje tabele je razvidno, da je med starejπimi respondenti (tj. veË kot 40 let) razlika glede na izobrazbo in uporabo interneta 37%, saj internet v veËji meri uporabljajo bolj izobraæeni ‡ med respondenti z manj kot 12 let izobrazbe jih internet uporablja le 4%, med bolj izobraæenimi pa 41%. Med mlajπimi respondenti pa je ta razlika 43%, ker internet uporablja 72% bolje izobraæenih in le 29% slabπe izobraæenih posameznikov. Med mlajπimi so torej razlike v uporabi interneta glede na izobrazbo bolj opazne. Seveda velja to za absolutne razlike, saj so v relativnem smislu razlike med starejπimi veËje (razmerje neuporabnikov je pri starejπih 4%:41%, pri mlajπih pa le 29%:72%). V vsakem primeru pa starost vpliva na naËin, kako izobrazba doloËa uporabo interneta. Dodati velja, da so bili v opisanem loglinearnem modelu kontrolirani vsi ostali vplivi (starost, izobrazba, tip krajevne skupnosti, druæbeni sloj) in gre torej za floËiπËeno« povezanost navedenih treh spremenljivk. Na tem mestu se omejujemo predvsem na osnovni metodoloπki vidik problematike in se ne poglabljamo v nadaljnje vsebinske analize navedenih ugotovitev niti ne primerjamo velikosti povezav. Kljub temu lahko zakljuËimo, da je za nadaljnjo analizo, za morebitno snovanje vzpodbujevalnih ukrepov s strani dræave (pa tudi za izdelavo marketinπkih strategij) zaradi navedene interakcije uporabo interneta potrebno obravnavati znotraj starostno-izobrazbenih segmentov in ne loËeno, posebej znotraj starostnih in posebej znotraj izobrazbenih skupin. 6.2 Dvojni digitalni razkorak Kot je bilo æe omenjeno v drugem poglavju, je koncept dvojnega digitalnega razkoraka (angl. dual digital divide) osredotoËen na tipologijo neuporabnikov interneta. Med segmenti, ki interneta πe ne uporabljajo, namreË loËujemo skupine, ki jih internet ne zanima, od skupin, ki jih to sicer zanima, vendar se sooËajo z doloËenimi ovirami. Pri tem velja poudariti, da je v Sloveniji od okoli 1,7 milijona populacije, stare 10-75 let, æe 850.000 posameznikov internet uporabilo. Preostala populacija, ki interneta ne starost izobrazbau poraba interneta ne da 40 let in veË manj kot 12 let 96% 4% 12 let in veË 59% 41% manj kot 40 let manj kot 12 let 71% 29% 12 let in veË 28% 72% 101Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 83-106 Digitalni razkorak v Sloveniji uporablja in je ta tehnologija tudi ne zanima, je torej razmeroma maloπtevilna. Analiza razlogov za neuporabo interneta od doma (Vehovar in VukËeviË, 2001) pa je pokazala, da razliËni segmenti izpostavljajo razliËne ovire: • æenske pogosteje navajajo visoke stroπke, nezanimanje in zapleteno uporabo; • bolj izobraæeni izpostavljajo nezanimanje, manj izobraæeni pa stroπke; • zapletenost uporabe izpostavljajo predvsem starejπi (nad 40 let); • relativno malo ovir vidijo raËunalniπko orientirane osebe in angleπko govoreËi respondenti; • osebe, ki jih uporaba interneta od doma ne zanima, kot razlog navajajo predvsem visoke stroπke in njihovo majhno zanimanje (kar je v najveËji meri posledica skromnih vsebin), opazna pa je tudi prisotnost predsodkov (npr. prevelika zapletenost uporabe, previsoka starost itd.); • v segmentu, ki doma nima dostopa do interneta, vendar o tem razmiπlja, se kot ovire pojavljajo predvsem stroπki (na prvem mestu stroπki PC-ja, pa tudi tekoËi stroπki uporabe). V manjπi meri se navaja tudi premalo uporabnih vsebin v slovenskem jeziku (predvsem starejπi, manj izobraæeni). ©tudenti navajajo tudi nerazumevanje drugih Ëlanov gospodinjstva; • respondenti, ki imajo v gospodinjstvu dostop do interneta in ga tudi uporabljajo, izpostavljajo kot oviro za intenzivnejπo uporabo predvsem stroπke in poËasnost dostopa, delno tudi pomanjkanje Ëasa (predvsem vodstveni delavci in podjetniki). ©olajoËe generacije poleg visokih stroπkov izpostavljajo tudi pomanjkanje PC-jev in poslediËno omejevanje uporabe s strani drugih Ëlanov gospodinjstva. Ovire za uporabo interneta v gospodinjstvih se torej med segmenti moËno razlikujejo. Razloge je zato treba najprej razlikovati v sedmih osnovnih segmentih, ki so opredeljeni z (ne)zanimanjem za uporabo interneta ter s posedovanjem raËunalnika oziroma interneta v gospodinjstvu. Znotraj teh segmentov seveda obstajajo nadaljnje razlike glede na razliËne sociodemografske dejavnike, kot so starost, izobrazba, zaposlitveni status itd. V celoti gledano velja izpostaviti, da med razlogi za neuporabo prevladujejo stroπki, predsodki in pomanjkanje vsebin, naËelnega nezanimanja oz. zavraËanja uporabe interneta pa je razmeroma malo. 7. ZakljuËek Digitalni razkorak obstaja v sodobnih druæbah tako na globalni oz. meddræavni kot tudi na nacionalni ravni. Na globalni ravni je videti, da bodo sodobne tehnologije le πe poglobile sicerπnji prepad med razvitimi in nerazvitimi, Ëeprav obstajajo indici, da je to lahko tudi priloænost za manj razvite, da s premiπljeno strategijo hitro (angl. leapfrogging) zmanjπajo zaostanke. V pogledu druæbenih slojev znotraj dræav obiËajno ni tako velikih razlik kot med dræavami. ©tudije v razliËnih dræavah kaæejo podobne rezultate: najveËkrat imajo do informacijskih tehnologij pogosteje dostop mlajπi, bolj izobraæeni in premoænejπi. V informacijsko razvitih dræavah zato sprejemajo πtevilne ukrepe za zmanjπanje tega razkoraka (npr. v ZDA æe v prejπnjem desetletju, nekoliko kasneje pa tudi v EU). 102 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 83-106 Vesna DolniËar, Katja VukËeviË, Luka Kronegger in Vasja Vehovar Seveda pa je pri obravnavi digitalnega razkoraka nadvse pomembno natanËno opredeliti kazalec, s katerim razkorak izraæamo. Na voljo so namreË absolutne, relativne in Ëasovne razlike, ki lahko dajejo povsem razliËne rezultate. Vsekakor pa je potrebno za celovito obravnavo prikazati vse tri vidike oziroma meritve digitalnega razkoraka. Celovita obravnava razkoraka mora upoπtevati tudi veË spremenljivk hkrati, saj lahko njihova prepletenost prikriva pomembne povezave (interakcije). Pomembno je tudi oblikovanje populacijskih segmentov, ki se v pogledu digitalnega razkoraka moËno razlikujejo (dvojni, drugi, tretji digitalni razkorak). Digitalni razkorak obstaja tudi v Sloveniji, posebej glede rabe interneta in osebnega raËunalnika. V zadnjih petih letih se razkorak tudi ne manjπa, temveË se v smislu absolutnih razlik ohranja ali celo veËa, predvsem glede na izobrazbo, starost in dohodek. K temu nekoliko prispeva tudi dejstvo, da v Sloveniji zaradi pomanjkanja razvojne politike ni bilo sprejetih dovolj ukrepov za njegovo zmanjπanje. Ker PC uporablja manj kot 50%, internet pa manj kot 30% populacije, se razkorak ne manjπa niti samodejno, tako kot npr. pri mobilni telefoniji, kjer je penetracija v aktivni populaciji æe veË kot 70%. Sodobne dræave aktivno posegajo v politiko IKT. Seveda pa samo liberalizacija trga telekomunikacij ni dovolj, zato dræave uporabljajo tudi πiroko paleto ukrepov za poveËanje dostopa in uporabe IKT, kar vpliva na zmanjπevanje digitalnega razkoraka. Navedimo nekaj najpogostejπih ukrepov: • razvoj sploπne infrastrukture in vzpodbujanje konkurence, • vzpodbujanje difuzije IKT med gospodinjstva in posameznike, • dostop do IKT iz πol in javnih ustanov, • izobraæevanje za uporabo IKT, • difuzija med podjetji - podpora in izobraæevanje za mala podjetja ter pomoË v manj razvitih regijah, • spodbujanje dostopa do interneta pri skupnostih prebivalcev v ruralnih in manj razvitih obmoËjih, • vladni projekti in ukrepi - elektronske vladne storitve, finanËne olajπave ob nakupu raËunalnika, • vzpodbujanje razvoja javno dostopnih toËk, • programi in iniciative za deprivilegirane skupine, • vzpodbude gospodinjstvom za nakup PC-jev in tehnologije, ki omogoËa hitrejπi dostop do interneta (davËne olajπave ipd). Opombe 1. Njihovo poroËilo iz februarja 2002 se ne imenuje veË Falling through the Net, temveË æe How Americans Are Expanding Their Use of the Internet. 2. Zaradi prevelika πtevila ne-odgovorov so bili iz analize izkljuËeni respondenti, mlajπi od 21 let. 3. Metoda, s katero populacijo razbijemo v skupine, ki se kar najbolj razlikujejo glede na ciljno spremenljivko. 103Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 83-106 Digitalni razkorak v Sloveniji 4. V primeru, da med faktorje ne bi vkljuËili spremenljivke, ki meri dohodek, bi dobili podoben model, le da bi spremenljivka internet nastopala πe v eni trojni interakciji, kjer vernost vpliva na povezavo spola in uporabe interneta (med vernimi obstajajo znatne razlike glede na spol ‡ moπki uporabljajo internet pogosteje kot æenske ‡ po drugi strani pa med nevernimi ne opazimo teh razlik). Z vkljuËitvijo dohodka pa je vernost (tako kot tip naselja) izpadla iz modela. Literatura Aichholzer, G. in Schumtzer, R. (2000) The digital divide in Austria, Report. Institute of Tech- nology Assessment, Austrian Academy of Science, Dunaj. HtmlResAnchor http:// www.stepping-stones.de/frame_d.html (11. marec 2002). Alvey, D.W. (2000). The Digital Divides. Diplomatic Planet, DialogueCommunications Igniter. HtmlResAnchor http://www.diplomaticplanet.net/dcomm/igniter/mar00B.html (11. marec 2002). Analysys Consulting Final Report for World Bank and infoDev (2000) The Network Revolution and the Developing World. HtmlResAnchor http://www.infodev.org/library/WorkingPapers/ 400.doc (11. marec 2002). Arunachalam, S. (1999) flInformation and knowledge in the age of electronic communication: a developing country perspective«. Journal of Information Science, 25 (6): 465-476. Attewell, P. (2001) “The First and Second Digital Divide”. Sociology of Education, 74 (7). 252- 259. Bell, D. (1973) The Coming of Post Industrial Society: A Venture in Social Forecasting. Basic Books, New York. Blair, T. (1999) flForeword«, v: C.A. Leer (ur.), Masters of the Wired World. Financial Times Management, London. Brodie, M., Flournoy, R.E., Altman, D.E., Blendon, R.J., Benson, J.M. in Rosenbaum, M.D. (2000) flHealth information, the Internet, and the digital divide«. Health Affairs, 19 (6): 255- 265. Burstin, H. (2000) flTraversing the digital divide«. Health Affairs, 19 (6): 245-249. Campbell, D. (2001) flCan the digital divide be contained?«. International Labour Review, 140 (2): 119-143. Castells, M. (1997) The Rise of the Network Society. Blackwell, Cambridge. Castells, M. (2001) The Internet Galaxy: Reflections on the Internet, Business, and Society. Ox- ford University Press, Oxford. Compaine, B.M., ur. (2001) The Digital Divide. The MIT Press, Cambridge. Courcelle, C. in De Vil, G. (2001) Benchmarking the framework conditions: A systematic test for Belgium. Federal Planning Bureau: Economic analysis and forecasts. HtmlResAnchor http:/ /www.plan.be/en/bench/index.htm (12. februar, 2002). Cullen, R. (2001) flAddressing the digital divide«. Online Information Review, 25 (5): 311-320. Currie, W.L. (2000) The Global Information Society. John Wiley and Sons Ltd., New York. Dertouzos, M.L. (1997) What Will Be: How the New World of Information Will Change Our Lives. Harper Edge, San Francisco. Effective Regulation Is Key To Bridging Digital Divide ITU (2001) News Bytes Network, 08. 03. 2001. 104 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 83-106 Vesna DolniËar, Katja VukËeviË, Luka Kronegger in Vasja Vehovar Gartner Group (2002) The Second Digital Divide ‡ The “Haves” and the “Have Hads”. The Digital Divide and American Society.www.gartnerweb.com/public/static/techies/digital_d/ national/ 6.pdf (28. februar, 2002). Gates, B., Myhrvold, N. in Rinearson, P. (1995) The Road Ahead. Viking, London. Haywood, T. (1997) Info-bogataπi ‡ Info-reveæi: dostop in izmenjava v globalni informacijski druæbi. Institut informacijskih znanosti, Maribor. Hoffman, D.L., Novak, T.P. in Schlosser, A.E. (2001) flThe Evolution of the Digital Divide: Examining the Relationship of Race to Internet Access and Usage over Time«, v: B.M. Compaine (ur.), The Digital Divide: Facing a Crisis or Creating a Myth? The MIT Press Sourcebooks, Cambridge. Jarboe, K.P., Bracy, B., Kornbluh, K., Leiken, S., Pages, E., Troppe, M., Turner, R. in Williams, S. (2002) Extending the Information Revolution: A White Paper on Policies for Prosperity and Security. Athena Alliance. HtmlResAnchor http://www.athenaalliance.org/ (11. marec 2002). Jensen, R. (1999) The Dream Society: How the Coming Shift from Information to Imagination will Transform your Business. McGraw-Hill, New York. Jones, W.G. (1999) flCrossing the digital divide ‡ Moving from film to filmless radiology«. Journal of Digital Imaging, 12 (2): 47-49. Katz, R.L. (1986) flMeasurement and Cross National Comparisons of the Information Work Force«. The Information Society, 4 (4): 231-277. Katz, J. in Aspden, P. (1997) flMotivations for and barriers to Internet usage: Results of a national public opinion survey«. Internet Research ‡ Electronic Networking Applications and Policy, 7 (3). Leer, C.A., ur. (1999) Masters of the Wired World. Financial Times Management, London. Machlup, F. (1962) The Production and Distribution of Knowledge in the United States. Princeton University Press, New Jersey. Ministrstvo za informacijsko druæbo (2002) Predstavitev MID. HtmlResAnchor http:// www2.gov.si/mid/mid.nsf (11. marec 2002). Naisbitt, J. (1984) Megatrends: ten new directions transforming our lives. Warner, New York. Mansell, R. in Steinmueller, W.E. (2002) Mobilizing the Information Society. Oxford University Press, Oxford. National Telecommunications & Information Administration (2000) Falling Through the Net: Toward Digital Inclusion. Report. Department of Commerce. HtmlResAnchor www.ntia.doc.gov/ntiahome/fttn00/contents00.html (11. marec 2002). Negroponte, N. (1995) Being Digital. Vintage, New York. Norris, P. (2001) Digital Divide? Civic Engagement, Information Poverty & the Internet in Demo- cratic Societies. HtmlResAnchor http://ksghome.harvard.edu/~.pnorris.shorenstein.ksg/ book1.htm (11. marec 2002). Norris, P. (2001a) Digital Divide? Civic Engagement, Information Poverty, and the Internet Worldwide. Cambridge University Press, New York. Novak, P.T. in Hoffman, D.L. (1998) Bridging the Digital Divide: The Impact of Race on Com- puter Access and Internet Use. Working Paper. http://www2000.ogsm.vanderbilt.edu/ papers.html (19. september 2001). NUA Internet surveys (2002) NUA online surveys: How Many Online? HtmlResAnchor http:// www.nua.ie/surveys/how_many_online/index.html (11. marec 2002). 105Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 83-106 Digitalni razkorak v Sloveniji Nurmela, J. in Viherä, M.-L (2000) Communication Capability is an intrinsic determinant for the information society. Report. Helsinki. OECD (2001) Understanding the digital divide. OECD Publications, Paris. HtmlResAnchor http:/ /www.oecd.org/dsti/sti/prod/Digital_divide.pdf (11. marec 2002). Parker, E.B., 2000. flClosing the digital divide in rural America«. Telecommunications Policy, 24 (4): 281-290. Primo Braga, C.A., Kenny C., Qiang, C., Crisafully, D., Di Martino, D., Eskinazi, R., Schware, R. in Kerr Smith, W. (2000) The Networking Revolution: Opportunities and Challenges for Developing Countries. Global Information and Communication Technologies Department, The World Bank Group. HtmlResAnchor http://www.infodev.org/library/ NetworkingRevolution.pdf (20. februar 2002). Reddick, A., Boucher, C. in Groseilliers, M. (2000) The Dual Digital Divide - The Information Highway in Canada. The Public Interest Advocacy Centre, Ottawa. HtmlResAnchor http:// olt-bta.hrdc-drhc.gc.ca/download/oltdualdivide_e.pdf (11. marec 2002). RIS ‡ Raba Interneta v Sloveniji (1999). Zanimanje za storitve informacijske druæbe: EU in Slovenija. HtmlResAnchor http://www.ris.org/si/ris99/news/n311099b.html (11. marec 2002). RIS ‡ Raba Interneta v Sloveniji (2001). Digitalni razkorak v Sloveniji. HtmlResAnchor http:// www.ris.org/id/dig_razkorak.htm (11. marec 2002). RIS ‡ Raba Interneta v Sloveniji (2002). Uporabniki interneta v celotni populaciji. HtmlResAnchor (11. marec 2002). Selwyn, N. in Gorard, S., ur. (2002) The Information Age. University of Wales Press, Cardiff. Servon, L. (2002) Bridging the Digital Divide. Blackwell Publishers, Oxford. Sicherl, P. (2001) Metodologija. Ministrstvo za informacijsko druæbo, Ljubljana. HtmlResAnchor http://www.gov.si:80/mid/Dokumenti/CasovneDistance/CD_metodologija.pdf (11. marec 2002). Steinmueller, W. (2001) flICTs and the possiblities for leapfrogging by developing countries«. International Labour Review, 140 (2): 193-211. Toffler, A. (1981) The Third Wave. Bantam Books, Toronto, New York. TrËek, F. (2000) “Problemi informatizacije Slovenije”. Teorija in praksa, 37 (6): 1082-1094. TrËek, F. (2001) Druæbeno-prostorske implikacije interneta: doktorska disertacija. FDV, Ljubljana. UNDP (1999) Human Development Report 1999. Oxford University Press, New York. UNDP (2000) Human Development Report 2000. United Nations Development Programme. HtmlResAnchor http://www.undp.org/hdro/ (11. marec 2002). Vehovar, V. (1990) flPristranskost telefonskih vzorcev v Sloveniji«, v: G. AjdukoviÊ, J. Jug in A. Kramberger (ur.), Blejsko metodoloπko sreËanje ’90 (Metodoloπki zvezki 7), 147-160. Fakulteta za sociologijo, politiËne vede in novinarstvo, Ljubljana. Vehovar, V. (2001) flProspects of Small Countries in the Age of the Internet«, v: B. Ebo (ur.), Cyberimperialism? Global Relations in the New Electronic Frontier, 123-138. Praeger, Westport. Vehovar, V. in VukËeviË, K. (2001) Digitalni razkorak - Slovenija 2001. Center za metodologijo in informatiko, Projekt RIS, Ljubljana. Webster, F. (1995) Theories of the Information Society. Routledge, London. Wellenius, B. (2001) Closing the Gap in Access to Rural Communication: Chile 1995-2002. Report for Global Information and Communications Technologies Department, The World 106 Druæboslovne razprave, XVIII (2002), 40: 83-106 Vesna DolniËar, Katja VukËeviË, Luka Kronegger in Vasja Vehovar Bank Group. HtmlResAnchor http://www.infodev.org/library/WorkingPapers/chile_rural/ Chile%20-%20final%2017%20december%2001%20-%20revised.pdf (11. marec 2002). Welling, S. in Kubicek, H. (2000) Measuring and bridging the digital divide in Germany. Report. Telecommunications Research Group, University Bremen, Bremen. HtmlResAnchor http:// www.stepping-stones.de/frame_d.html (11. marec 2002). White House Conference on Community Empowerment (1996) Prepared Remarks of Vice Presi- dent Al Gore. Washington, DC. HtmlResAnchor http://www.wkn.org/gov1.htm (11. marec 2002). Naslov avtorjev: Sodelavci projekta RIS (Raba Interneta v Sloveniji): Vesna DolniËar Luka Kronegger Katja VukËeviË Dr. Vasja Vehovar Fakulteta za druæbene vede, Univerza v Ljubljani Kardeljeva ploπËad 5, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 (1) 5805100, fax: +386 (1) 5805101 e-mail: info@ris.org Rokopis prejet februarja 2002, dokonËno sprejet aprila 2002. Po mnenju uredniπtva je Ëlanek uvrπËen v kategorijo: izvirni pregledni znanstveni Ëlanek (s kvantitativno argumentacijo), na osnovi vabljenega predavanja na znanstvenem sreËanju (Letno sreËanje slovenskih sociologov, “Socioloπki vidiki novih tehnologij”, Portoroæ, 25. do 27. oktober, 2001)