NASA KOMUNA GLASILO IZDAJATELJSKE SKUJEM OS TI OBČINSKE SKUPŠČINE LJUBLJANA-VIČ - HUDNIK Leto III. Ljubliana, oktober 1963 Številka 11 PONESREČENEMU MAKEDONSKEMU GLAVNEMU MESTU Široka akcija ob vpisu ljudskega posojila PO NEPOPOLNIH PODATKIH SMO V NAŠI OBČINI VPLAČALI NIČ MANJ KOT 173 MILIJONOV DINARJEV LJUDSKEGA POSOJILA Pomoči, ki so jo vsi maši marodi, z njimi pa tudi v precejšnji meri maši oboami, namenili ponesrečenemu makedonskemu glavnemu mestu, je sledila v prejšnjem in v tem mesecu, široka akcija za vpis ljudskega posojila. Kot smo lahko že ob prvi akciji, tik zatem, ko je katastrofalni potres za vselej vtisnil nepozabno podobo groze, ugotovili, da so naši občani v brezmejni solidarnosti, znova pokazali svojo pri-pravljenost pomagati z vsemi močmi, tako je bilo tudi to pot. Po nepopolnih podatkih, ki jih ima-»uo na voljo z dne 16. oktobra, so naše gospodarske organizacije, delavci in pa Uslužbenci, obrtniki, kmetovalci in vsi ostali, vpisali kar 173 milijonov dinarjev ljudskega posojila. 58 gospodarskih organizacij je vpisalo nekaj več kot >8 milijonov dinarjev, delavci in uslužbenci, med katerimi je bilo več kot 10.000 vpisnikov pa nad 80 milijonov dinarjev, obrtniki in kmetovalci pa so vpisali preko 14 milijonov 300 tisoč dinarjev. S tem je skupna vrednost 'pisanega ljudskega posojila dosegla že Višimo 173 milijonov 162 tisoč dinarjev, kar je za več kot 10 milijonov višji j^iesek, kot smo ga sicer sprva pričakovali. Podatki pa so seveda še nepo-P°bu in bo vsota vpisanega posojila ‘‘ržčas šc precej višja. Med gospodarskimi organizacijami se v tej akciji še posebej izkazali Kovinska industrija z Iga, kjer je 175 vpisnikov vpisalo kar 1 milijon 205 usoc dinarjev, delavci in uslužbenci kmetijskih zadrug z Dobrove, Preserja, in Velikih Lašč, Tobačna tovarna, Komunalno podjetje na Viču, Mesarija tezo vica in še vrsta ostalih delovnih rganizacij. Lc-te so našle med svoji-11 delovnimi kolektivi zvrhano mero razumevanja za pomoč ob vpisanem posojilu za obnovo in za izgradnjo Skopja. Nasprotno pa je bil slab odziv pri Ljubljanskih opekarnah in pa pri Tehnogradu, ki zaposlujeta pretežni del sezonsko delovno silo. Kje neki pa lahko iščemo vzrok za slab odziv in vpis posojila pri Vedrogu, in še posebej pri kolektivu osnovne šole Škofljica, kjer je devet vpisnikov vpisalo 29 tisoč dinarjev ali nekaj več kot 3000 dinarjev na posameznika. To pa je le nekaj primerov, ki kažejo, da ponekod naše delovne organi-zacije in z njimi tudi posamezniki niso ali pa niso želeli razumeti in toliko bolj dojeti veličino te vsejugoslovanske pomoči in podpore prizadetemu makedonskemu glavnemu mestu. Zato je ta primer vreden še toliko večjega obsojanja in javne graje! Ko zaključujemo akcijo ob vpisu ljudskega posojila bržkone ne smemo prezreti še nekatere naše občane, ki so se prek vseh pričakovanj odrezali pri v pisu. V mislili imamo Ludvika šesta, nadzornega organa pri podjetju „Var-nost':, nosilca Spomenice 1941, ki je vpisal 210 tisoč dinarjev posojila, s tem, da je vplačal takoj kar 200 tisoč, kmetovalca Jožeta Modica iz Vrblje-nja, sicer našega odbornika v občinski skupščini z vpisanim posojilom 60 tisoč dinarjev. Dalje še Albina Trobca s posojilom 150 tisoč dinarjev, pa brata Alojza in Rafaela Zimica, s posojilom 100 tisoč dinarjev, ki so ga vpisali še livar Franc Dirjec iz Ljubljane ;in clek-troinštalater tov. Govekar in Še in še. Spet smo se z visoko moralno zavestjo pridružili bratski pomoči, zdaj ob vpisu ljudskega posojila. In tudi naš prispevek, prispevek naših občanov govori kot vselej v prid brezmejne humanosti in ljubezni do naših bratov v razdejanem mestu oh Vardarju. Kaj vse si obetamo v prihodnjem letu v letu 1964 se predvideva zelo p) letiihau! izgradnja raznih objektov n 8f Kmju -naše občine. Poleg, razširjeni tovanjske izgradnje in to od 341 da °Vaini v 1963 se predvideva bo v prihodnjem letu izgradili ° 500 stanovanjskih enot. vi iStanovanjsko izgradnjo bodo pred izvajala podjetja: Tehnograd Gr/?1 • ° 8rudbeno podjetje in Ingrad tg . J® 86 ho skušalo pospešiti s pri kCr tvi3° »e drugih gradbenih podjetij IK>stajaj0 m njih izredno ugodni lokacije v bližini centra na področju občine vedno bolj interesantne. Poleg čiste stanovanjske izgradnje moramo omeniti še izgradnjo kombiniranih stanovanjsko, upravnih in poslovnih zgradb. Te objekte ImkIo zgradila razna podjetja, med |njimi „Kemo-servis“, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Varnost, Ingrad Celje — obrat v Ljubljani, ,,IIirija“, ,,Lesni kombinat4*, Ljubljanske opebame, Elektro prenos, Energoinvest — Sarajevo, „DES“ (Biro poslovnega združenja podjetij za LUDVIK ŠEST JE VPISAL 210.000.— DIN POSOJILA Dvainpetdcsctletni Ludvik Šest, ki je zaposlen kot nadzorni organ noriic obhodne službe pri podjetju ..Varnost14, je vpisal v upravi podjetja v Kolezijski ulici, 210 tisoč dinarjev. Dve sto tisoč je vplačal takoj, ostalih deset tisoč pa bo vplačal v petih obrokih. To je do sedaj najvisji vpisani znesek na teritoriju nase občine. distribucijo električne energije), PTT pošta N ič, poleg tega pa še upravni prostori raznih zastopstev in združenj. Nov e prodajalne bodo odprla razna podjetja, kot na primer: Velika samo-postrežna trgovina z buffetom in slaščičarno podjetja „Mercator“ ob Tržaški cesti, na isti lokaciji moderen brivsko-frizerski salon ,,Brivsko-frizerskega podjetja Ljubljana". Prodajalna s fotoni,atcrialom in komikalijami podjetja „Kemoservis‘! ter razne druge protlajalne industrijskega blaga kot na primer: elektroaparatov in elektroma-tcriala, čevljev, pohištva, železnine, barv in lakov, tekstila in podobno. Omenimo naj še dve novi prodajalni Cement-Opeke, ter prodajalno raznih rezervnih delov v sklopu avtoservisa podjetja ,.Slovenija - avto". Podjetje ,,Mercator44 bo predvidoma koncu novembra odprlo novo samopostrežno prodajalno v Gerbičevi ulici ter pričelo z izgradnjo prodajalne na Viški cesti in na Igu. Za izgradnjo trgovskih (Nadaljevanje na 2. strani) Šumi Ima nov obrat na Viču V Trnovem je tovarna bonbonov in peciva Šumi. odprla nov obrat za peko oblatov. Obrat je opremljen s prenovljenimi stroji in zapis bije 36 ljudi. Predvidevajo pa, da liodo do konca letošnjega leta napekli 80 ton oblatov. STANE VIRTIČ novi predsednik občinskega odbora SZDL Plenum občinskega odbora SZDL je na svojem zadnjem zasedanju, 18. oktobra, razrešil dosedanjega predsednika inž. Slavka Kor-I>arja, ki odhaja na novo službeno dolžnost v Skupščino SK Slovenije. Hkrati je razrešil tudi dosedanjega podpredsednika dr. Sonjo Kukovec. Na njuni mesti so člani plenuma soglasno izvolili Staneta Virtiča, dosedanjega sekretarja ideološke komisije OK ZKS Ljubljana in Dareta Dovečarja. V izvršni odbor je plenum kooptiral nekatere nove elane, med njimi tudi Lojzeta Sajeta in Pepco Oprcšnikovo, ki bosta vodila ideološko oziroma kadrovsko komisijo. Poleg nekaterih kadrovskih sprememb je plenum zelo obširno razpravljal in ocenil delo političnih aktivov pri akciji ob vpisu ljudskega posojila. DARKO PEROVŠEK novi organizacijski sekretar občinskega komiteja ZKS Na mesto dosedanjega organizacijskega sekretarja ol>einskcga komiteja ZKS Janeza Ilanta, ki je odšel na študij, je občinski komite ZKS na svoji zadnji seji, 17. oktobra, imenoval za novega organizacijskega sekretarja ObK ZKS Darka Perovska, dosedanjega upravnika Delavske univerze Vič-ltudnik. Strnjeno industrijsko področje Tobačne tovarne Industrijsko področje ob Tržaški cesti, ki smo ga navajeni imenovati Tobačna tovarna, zavzema po obsegu največje strnjeno industrijsko področje v naši komuni. Vendar pa se notranja struktura tega področja že dolgo spreminja, saj je prostor namenjen za proizvodnjo cigaret že dolgo v upadanju in bo ta tendenca ostala gotovo tudi v bodoče. Upadanje operativne površine Tobačne tovarne je pogojena z opustitvijo proizvodnje cigar. V proizvodnji cigaret pa se manuelna proizvodnja, ki je bila zasnovana na začetnih prostorih vedno bolj modernizira, zlasti v povojnih letih. Ta modernizacija pa se koncentrira le v nekaterih objektih. Posamezni odvečni objekti se opuščajo. Te objekte pa so prevzeli razni koristniki, tako Zavod za avtomatizacijo, Žičnica, Mercator itd. Perspektiva tega področja v luči Urbanističnega načrta je ugodna, saj [je s tem predvideno, da to področje še naprej ostane industrijska zona. Prednosti te zone so zlasti naslednje: je komunalno urejeno, je v bližini centra, obkroženo s strnjenimi stanovanjskimi naselji in da je v teh naseljih še močna stanovanjska gradnja. Prometno je tu cona izredno dostopila s treh strani po urejenih cestah in to Tržaški cesti, Tobačni in Oražnovi ulici. Parkirni prostor v neposredni bližini daje večje možnosti tesnejše povezave poslovnemu svetu s cono. Tudi neposredna bližina inštitutov bo imela velik vpliv na razvojne možnosti tega področja. Predvsem pa je odločilno dejstvo, da je možno zgraditi še najmanj 40 do 50.000 m2 poslovnih in upravnih prostorov v 4—5 etažah. Gledano s teh stališč lahko zaključimo, da so prednosti te zone veliko večje kot katerekoli druge v naši občini. Te Ugotovitve pa nas navajajo, da razmišljamo o čim racionalnejši in za smotrni izdelavi konceptov razveja na tem področju: Tobačna tovarna se je več ali manj že omejila na zmanjšanje obratni! prostorov, ki bodo tudi v perspektivi zadostovali in ne bo potrebno temu kolektivu investirati večjih vsot v zgradbe. Investicijska sredstva bo zahteval le vedno bolj avtomotorizirani strojni park, ki bo aia istih prostorih nudil vedno večjo proizvodnjo. Podjetje „Mercator“ si je z nakupom objektov in z izgradnjo novega objekta zagotovilo skladiščne prostore. Z ukinitvijo industrijskega tira pa se je funkcionalnost skladišč zmanjšala in podjetje že razmišlja o eventualni zgraditvi prostorov na lioljši lokaciji glede na transport. Zavod za avtomatizacijo ima sedaj že nekaj več 1000 m2 površine za raz- iskovalno dejavnost. Za preureditev pa je že do sedaj vložil nekaj sto milijonov dinarjev. Zavod ne predvideva nadaljnje izgradnje na tem ]H>dročju temveč se usmerja na novo lokacijo v Šiški. Kljub temu, da bi mu z dodatno izgradnjo novih objektov in po vsej verjetnosti z mnogo manjšimi investicijskimi stroški uspelo tu zagotoviti potrebne prostore. Sproščeni prostori s preselitvijo te dejavnosti v Šiško pa se bodo uporabili v prihodnosti za razne druge dejavnosti in skladišča v okviru „Iskre“. Ta industrijska zorna je velikega ekonomskega pomena na samo za našo občino, ampak tudi za širše gospodarsko področje. To važnost bi morali reševati v tej perspektivi, da je ne bi dajali več manjšim koristnikom. Zagotoviti bi morali razvoj dveh ali treh za gospodarstvo važnih organizacij, katere bi najbolj smotrno izkoriščale vse že obstoječa gradbena poslopja, kot zelo ugodne lokacijske pogoje, industrijske zone. llggijgpn Med številnimi komunalnimi objekti, ki jih ta cas urejamo v naši oblini, je tudi Groharjeva cesta ra kinom Viž, kjer že zaključujejo obnovBtvcna dela pri asfaltiranju novega ceUišča. IZVOZ resna in odgovorna naloga IZDELKI „ILIRIJE;‘ V UGANDI, ZSSR IN V ITALIJI „1LIRIJA“ si že več let moeno prizadeva, da bi prišla b svojimi izdelki tudi na inozem-eko tržišče. Zc leta nazaj so skušali zainteresirati za izvoz svojih izdelkov razna izvoztna podjetja. V ta namen so pripravili številne kolekcije, katerih stroški so šli v milijonske zneske. Na žalost pa izvozna podjetja niso |>okazulu pravega zanimanja. Predstavniki teh podjetij sploh niso dali nikakegn pismenega sporočila o doseženih rezultatih. Sele v času, ko se je na vseh forumih ugotavljalo, da je izvoz neobhodno jiotreben za vse naše gosjiodarstvo in skupnost in, ko so izvozna [Kidjetja dobila od odgovornih organov resnejša opozorila, je bilo mogoče upati na eventualni izvoz izdelkov široke potrošnje, kot jih proizvaja tovarna „Ilirija“. O težavah, ki jih imajo |>odjetja, predno uspejo plasirati svoje izdelke na zunanji trg, ni trelia ]»osehej govoriti. Zlasti še o težavah v zvezi s prodajo izdelkov široke potrošnje, bodisi glede cene, kvalitete, pa tudi tradicije. Toda kljub močni konkurenci v kemično-predelovalni industriji je „Iliriji“ uspelo, da je izvozila prvo količino kreme za čevlje v Ugando, šamj>onc v ZSSH, frizerske preparate pa v Italijo in sicer v »rednosti preko 13 milijonov deviznih dinarjev. Kupci na kvaliteto blaga doslej niso imeli nobenih pripomb. Seveda je bilo treba spremeniti recepturo, zlasti pri kremi za čevlje, upoštevajoč klimatske pogoje. Prav tako je bilo potrebno spremeniti standardno embalažo in jo prilagoditi okusu kupca. Samo za kremo za čevlje so vložili v embalažo 10 milijonov dinarjev, še predno je prišlo do izvoznega posla. Razumljivo je, da brez sredstev ne more biti uspeha, zlasti še, ker gre za take proizvode, ki sc morajo kar najbolj prilagoditi potrebam in okusu potrošnikov. Zaradi tega bo nujno, da bodo naša izvozna podjetja pristopila k najresnejši analizi zunanjega tržišča, da l»o naša industrija lahko prilagodila svoje izdelke potrebam in željam potrošnika. Kaj vse si obetamo v prihodnjem letu (Nadaljevanje s 1. strani lokalov ob Riharjevi ulici aia Dolenjski cesti ter v študentskem naselju pa »e zanima Prebrana"''. Na Tržaški cesti sta zgrajeni dve bencinski črpalki podjetja „Petrol“. Zagotoviti pa je treba izgradnjo še ene črpalke na Dolenjski cesti. Predvideva se tudi preureditev (nekaterih prodajaln ter luslužnostnih obratov na raznih področjih občine. Pomembna je tudi izgradnja raznih inštitutov ter fakultet, med njimi: „FakuIteta za arhitekturo”, ..Matema-tično-fizikalni inštitut”, „Inštitut biokemične fakultete” in drugih. Okvirni j>rogram za leto 19(>4 pa predvideva tudi večjo izgradnjo obrtnih obratov. Naj vam navedemo le nekatere: Iskra servis v Rožni dolini, Elektromontaža, Mizarstvo Trnovo, Čevljarsko podjetje Rožnik, LIGA Ga-Ijevica ter IGO in še druga podjetja obrtnega značaja. Tudi industrijska izgradnja zavzema vedno večji razmah. Tako je že letos začelo z izgradnjo novih obratnih prostorov „Tovarna vijakov” ter podjetje „UtensiIia“ in ,,Tchnngrad”. V letu 1964 pa se bo pričelo z izgradnjo novih obratov pri podjetju „2ič-nica”, ..Ilirija”, „Kovinska industrija Ig”, ,,Vinocet”, ter izgradnja ,,Lesnega kombinata” na Škofljici. Lahko bi še naštevali razne objekte iz širokega programa izgradenj, ki se še vedno povečujejo in izpopolnjujejo za prihodnje leto. V ta program se uvršča tudi „Glasbena šola”, Vzgojno varstvene ustanove ob Gerbičevi ulici ter na Rakovniku, šola na fgu ter verjetno pričetek gradnje šole na Bičev ju, kot izgradnjo raznih komunalnih naprav: kanal A 7, transformatorske postaje, vodovodi, javna razsvetljava ter ceste. V, zvezi z izdelavo družbenega plana za leto 1964 sc proučuje tudi izgradnja raznih turističnih in gostinskih objektov, kot odprti arheološki muzej na Jakopičevem vrtu, rekonstrukcija Turjaškega gradu ter ureditev gostišča in drugih dejavnosti v njem, izgradnja campinga ob Dolenjski cesti in Tržaški cesti, ureditev gostišča na Viški cesti. Pripravljajo pa se idejne zasnove /ji področje Rožnika, Čada ter Rakitne, predvsem s stališča turistične ureditve. Tukaj smo našteli samo nekaj najpomembnejših objektov iz obširnega programa izgradnje novih obratov ter večjih rekonstrukcij. Seveda pa s tem program še ni zaključen. Pričakujejo se nove možnosti pritegnitve raznih podjetij, tki bi zgradili svoje obrate na prostih lokacijah v občini. Vse investicije pa ne bo mogoče opraviti v letu 1964 ter je pri nekaterih objektih, to je pri obratih podjetij predvideno zaradi večjega obsega, da bo izgradnja postopoma nadaljevala tudi v prihodnjih letih. Lojze I»avriha „Ilirija“ je torej prvo podjetje v Jugoslaviji, ki je izvozilo kremo za čevlje in frizerske preparate. Upajo, da bo delo v tej sinerS dalo še boljše rezultate, saj sc številne dežele, kot na primer ZSSR, Italija, Francija, Bližnji Vzhod in vse afriške dežele, zanimajo za njihove izdelke. Prvi posel pa jim je vsekakor vzpodbuda, dn bodo še z večjo vztrajnostjo, voljo in * zaupanjem delali na izvozu svojih proizvodov. Na Cesti II. v Rožni dolitai gradijo nov most. Dela je kar dovolj in upajmo, da bo tudi (• nova pridobitev za Hožnodolce velikega pomena. 2 OBISKA V TOVARNI VIJAKOV Desetkrat povečana proizvodnja O naši vijačni industriji je bilo že kaj pogosto pisalno v našem časopisju. To je še vedno problem, ki ga bo potrebno čimprej rešiti, če nočemo, tla bo v proizvodnji naše domače industrije vijakov še naprej vladala, lahko rečemo, zmešnjava. Koliko je podjetij pri nas, ki ne glede na tržišče, še vedno izdelu jej o istovrstno blago, katerega kakovost je dobra ali slaba. Sodbo oz. mnenje prepuščamo tokrat potrošnikom. Vsekakor je na domačem tržišču veliko povpraševanje po izdelkih vijačne industrije, in ni malo tovarn, ki le-te izdelujejo, kljub temu pa primanjkuje raznih vrst vijakov, ki so potrebni raznim dejavnostim, kakor tudi potrošnji na drobno. Razna združevanja podjetij takšne vrste v močno gospodarsko organizacijo ne bodo rešila tega problema, če *ie bomo bolje prisluhnili potrošniku in širokemu tržišču, ki vedno glasneje zahteva izdelavo vijakov posebnih vrst; torej je potrebno neko tovarno pre-Usrneriti v specializirano proizvodnjo, ki bo izdelovala le določeno vrsto vijakov in to v potrebni množim in kakovostno. S takim načinom proizvodnje bomo prav gotovo prihranili mnogo dragocenih deviz in razširili tržišče doma in na tujem. Zato pa bo prav gotovo potrebna natančna analiza proizvodnje vijačne industrije in dobro poznavanje tržišča. Največje podjetje, ki se pri nas ukvarja s proizvodnjo vijakov in ni poznano le doma ampak tudi v tujini, je „Tovama vijakov" na Viču. Tovarna je največji proizvajalec drobnih vijakov za avtomobilsko in elektro industrijo v naši državi. Izdeluje vijake s premerom od 2 do 6 mm debeline in je svojo proizvodnjo, kljub majhnemu delovnemu kolektivu, ki šteje nekaj Uad 150 uslužbencev, od leta 1950 povečala desetkrat. Upravno in strokovno vodstvo ,,To-'ame vijakov" pa je po temeljiti proučitvi, kako racionalno in ekonomično izboljšati proizvodnjo, prišlo do ugotovitve, da le specializacija nudi mož-host razširitve proizvodnje in izboljšanje kakovosti izdelkov in je tako po-8tola tudi nosilec zamisli specializacije v proizvodnji vijakov. Tovarna je od leta 1962 do letos s takšnim načinom dela, dobro organizacijo in delno rekonstrukcijo podjetja, [>o veča la proizvodnjo že za 66 odstotkov. Rekonstrukcija v tej tovarni poteka že dve leti. Tovarna je pri svoji rekonstrukciji preizkusila način, ki je pri nas nenavaden, vendar nedvomno zelo koristen. Najprej je nabavila nove stroje, pričela s proizvodnjo in šele potem začela z razširitvijo svojih proizvodnih obratov. Tako ji proizvodnja kljub rekonstrukciji posameznih obra- tov nemoteno poteka. Podjetje s prodajo svojih specializiranih izdelkov pač nima težav, ne na domačem, ne na tujem tržišču, ker je zelo poznana. Izvaja pa rekonstrukcijo v dveh fazah. Prva faza, ki je veljala 400 milijonov dinarjev, bo končana do spomladi prihodnjega leta; s tem se bo tudi proizvodnja trikrat povečala. Dejansko pa bo rekonstrukcija obratov z nemotenim potekom proizvodnje tudi že plačana. Podjetje je zelo dobro vsa ta leta reševalo tudi stanovanjsko vprašanje svojih uslužbencev in rešilo do danes več kot 30 primerov. Ze nekaj časa lobratuje s skrajšanim delovnim časom in ima uveden 46-urni delavnik, kar se je izkazalo za zelo koristno. Skrajšani delavnik je v tovarni zelo dvignil storilnost, hkrati pa je omogočil lažji in nemoteni prehod v 42-umi delavnik, ki je predviden za vsa naša podjetja. Tudi čas odmora je v tovarni vijakov zelo dobro izkoriščen, in to ne le za oddih kolektiva, ampak tudi v dobro proizvodnje. Med odmorom namreč določene skupine manjalno nadaljujejo s proizvodnjo. Tudi za svoj kader ta tovarna zelo dobro skrbi. Štipendijo nudi 10 slušateljem raznih visokih in srednjih strokovnih šol, ki bodo pozneje kot strokovnjaki delali v „Tovami vijakov". Kljub visokim režijskim stroškom tovarna ni dvignila cene svojih izdelkov . že vrsto let. To pa ji je uspelo le z visoko storilnostjo in pa z uvajanjem sodobne mehanizacije. Težava, ki jo ima tovarna vijakov, je najem nekvalificirane delovne sile. Do sedaj je v tovarni zaposlena pretežno moška delovna sila, v prihodnje pa si bo tovarna skušala pomagati tudi z zaposlitvijo ženske delovne sile, kljub njeni fiziološki funkcionalnosti. Z zaključkom druge faze rekonstrukcije tovarne, pa bo proizvodnja, predvsem zaradi specializacije in dobrega strokovnega in upravnega kadra, zavidljivo narasla, s tem pa bo dana tudi možnost za pocenitev njenih kakovostnih izdelkov. V SKROMEN DELOVNI JUBILEJ 0 >alii ljubljanske ..Vnpore" v Velikih Laščah so la mesec slavili skromen, vendar pa pl m*11 CI1 klovni jubilej. 1’relekla so žc namreč štiri le!a, odkar so začeli z delom v ' <'m obratu, sprva oh kaj majhnih delovnih pogojih. Toda delo je šlo svojo pol iti je obrat že opremljen z nekaterimi sodobnimi pletMjvkimi stroji. Pričakujejo, da bodo peto obletnico proslavili v novih prostorih, v nekdanjem domu ..Partizana". Novo v obratu KZ »Mokerc« na Škofljici Obrat kmetijske zadruge „Mokerc‘" z Iga na Škofljici je že dalj časa potreboval javno tehtnico za potrebe kooperacije in lastnega obratovanja. Letošnje poletje je zgradil na dvorišču pred zadružno zgradbo, tehtnico z zmogljivostjo 10 ton. Tehtnica je postavljena tako, tla omogoča lahek dovoz in odvoz, kar pa v danih pogojih ni bilo lahko izvedljivo. Z obratovanjem so že začeli, tako, da je tehtnica omogočila hitrejše in pa učinkovitejše odvijanje proizvodnje. Vsekakor je ta pridobitev za kolektiv tako majhnega obrata, kot je prav ta v Škofljici, izrednega pomena in l>o lahko vr celoti zadovoljila vsem potrebam in kooperacijskemu sodelovanju. ' L. II. Ali že vesle da ... ... je bil za tržnega inšpektorja v upravi občinske skupščine imenovan Jože GREGORC, doslej tržni inšpektor občine Ljubljana — Center. ... je s sklepom občinske skupščine imenovan za predsednika Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, inž. Tone ZORC. ... je novi tajnik občinskega sindikalnega sveta Zvonimir TUŠAK, ki je bil pred tem tržni inšpektor v upravi občinske skupščine. ... je s sklepom tekmovalne komisije Nogometne Zveze Slovenije Odrcd-Krim izločen iz nadaljnjega tekmovanja v slovenski nogometni ligi, ker je zaradi pomanjkanja finančnih sredstev že predal dve srečanji brez igre. Tako smo ostali vsaj ta cas le z enim ligašem — Svobodo. ... je tabla ,,Odlaganje smeti in odpadkov strogo prepovedano!", ki jo je namestilo pri delavskih nastambah na Galjevici, Zavod za upravljanje zelenega pasu, kar odveč, saj je za napisom žc toliko smeti in nesnage, da bo vse skupaj kaj kmalu zakrilo celo napisno tablo. ... je bil Vekoslav JENKO ponovno imenovan za direktorja „TEKSTILKE“, podjetja za izdelovanje vate, inž. Svetozar ŽEBRE, dosedanji direktor »Posavskih rudnikov" pa razrešen svoje dolžnosti, ker odhaja v Etiopijo. ... se je podjetje »Posavski rudniki nekovin" pripojilo k podjetju »MINERAL" iz Most. ... se je slavja ob 20-lctnici Kočevskega zbora odposlancev, dne 6. oktobra, udeležilo tudi večje število naših občanov iz domala vseh večjih krajev. ... bo nuklearni inštitut »Jožef Štefan" zgradil med vasmi Bcričevo, Prigorico in Pšato, okrog 12 km od Ljubljane, prvi raziskovalni) jedrski reaktor, ki naj bi po predvidevanjih začel obratovati že prihodnje leto. ... je naša občinska skupščina namenila iz sredstev proračunske rezerve en milijon ditaarjev pomoči Litiji, Id jo je letos prizadejal nenadni potres. Obisk švedske mladinske delegacije V petek, dne 4. oktobra je bil v prostorih SZDL razgovor med švedsko mladinsko delegacijo, ki je prispela v našo državo na povabilo CK ZKJ in med elani sekretariata občinskega komiteja ZKS. Predsedniki vseh komisij so seznanili švedske goste z delom posameznih komisij. Delegati so se posebno zaaft-mali za problem šolstva, ki je tudi pri njih trenutno najaktualnejši ter o delu delovnih skupnosti. Rekorden vpis v Glasbeno šolo na Viču Letos se je vpisalo v Glasbeno šolo kar 52 učencev, kar je za 20 več kot pa lani. Naprosili smo direktorja šole Cvetka Budkoviča, naj nam pove vzroke letošnjega rekordnega vpisa. Direktor Budkovič je dejal: »Menim, da je letošnji vpis tako dober predvsem zaradi tega, ker skrbimo za najtesnejšo povezavo z vsemi osendet-kami v občini. S komentiranimi nastopi smo skušali mladim poslušalcem približati mlade mojstre in njihova dela, hkrati pa zainteresirati najmlajše poslušalce za učence kakega glasbila, TESNOBNOST OB TAVANJU PO MRAČNIH CESTAH Kaj je le neki z javno razsveiljavo? Ko se spusti mrak in mesto itažari v nešteto svetlikali in neonskih napisih raznih podjetij, le področje mestnega dela in njegove bližnje okolice nase občine ostanejo v poltemi. Le redke izjeme-svetilke, dajo z medlo svetlobo slutiti, kje se vije cesta skozi naselje. Podolmo stanje je na glavnih vpadnicah v nase mesto. Tržaška in Dolenjska cesta sta gotovo brez svetlobnih napisov. Ureditev tega problema javne razsvetljave bi zahtevalo večja finančna sredstva. Za ureditev važnejših žil cestnega omrežja bi bilo potrebno okrog 300 do 400 milijonov dinarjev investicijskih sredstev, k temu pa moramo dodati tudi stroške povečane porabe električne energije, kar hi znatno obremenilo proračun. K problemu ureditve cest se tako pridružuje še njihova razsvetljava. Predhodna proučevanja družbenega načrta za prihodnje leto ter sedemletnega načrta razvoja komune, narekuje nujnost hitrejšega gospodarskega razvoja in rasti produktivnosti dela in s tem povečanje proračunskih Sredstev. Le z večjimi ekonomskimi rezultati ' gospodarskih organizacij ho mogoče hitreje zagotoviti tudi dvig komanul-nega standarda, to je med drugim izboljšanje stanja na naših cestah in njihove razsvetljave. Osnovna načrtovanja v perspektivi predvidevajo z rastjo proračunskih dohodkov tudi pošto [mo izboljšanje javne razsvetljave naseljenih področij. Lepemu izgledu, zlasti ponoči pa ne zadosti samo razsvetljava, to še zla- sti ne ko je neon kot umetna razsvetljava na pohodu. Napore k Lepšemu iz-gledu, zlasti pomembnejših vpadnic pa moramo usmeriti v uporabo neona. Za Dolenjsko in Tržaško cesto moramo poleg gradnje sodobnih stavb skrbeti tudi za kvalitetne neonske napise in za učinkovite reklame. Vzporedno s tedanjo nezaintereska-nestjo po reklamiranju svojih izdelkov in firme ob Tržaški cesti in Dolenjski cesti podjetja tudi niso skrliela za svoj zunanji videz. Prav ob teh cestah pa imamo nekaj podjetij in ustanov, katere je težko najti podnevi, ponoči pa se zavijejo v mrak in temo. Okrog naših stanova::] kih Muko* /.agorJjo v vt-ie lih mali lni'i Ul J'; na dolioiuili paleti. Dolioiti pa so drugod vedno ver ali manj nerazsvetljeni kol Uidi mnogotere "l’"e in resle. kjer zvečer ljudje tavajo it iščejo relltre iz neprijetne zadrege po svoji najboljš.' presoji. Slej ko prej ho treba z malce vež volje in pripravljenosti prtjuhniti tudi temu problemu. & asiniMjanj a & 6kca0aneni delavniku Skrajšan delovni cas, 42-urni delavnik, je beseda, ki jo skoraj vsakodnevno izgovarjajo, se ob njej zamislijo in razpravljajo tudi delovni kolektivi podjetij in ustanov v občini Vič-Rudnik. Kako potekajo te pripravo in kakšni so bili uspehi in zaključki v naši občini, kjer je že več podjetij, kot v ostalih ljubljanskih občinah, prešlo na poskusni skrajšani delavnik. Obiskali smo eno izmed naših podjetij, Tobačno tovarno in povprašali o pripravah,-o poteku proizvodnje in doseženih uspehih ob skrajšanem poskusnem delavniku. Tobačna tovarna zaposluje nad 500 delovnih moči, pretežno ženske delovne sile, kjer bi uvedba 42-umcga delavnika prišla še tembolj do izraza. Uvedba 42-urncga delavnika bi prav gotovo vplivala na zdravje slehernega člana delovnega kolektiva. Dovolj bi bilo časa za dober počitek, kar pa je prvi pogoj z.a večje prizadevanje pri delu. Ce pri tem le omenimo še nekaj koristnih možnosti prostega dne, kot strokovno izpopolnjevanje, kulturno-prosvetno udejstvovanje, intenzivnejše športno izživljanje in še mnogokaj, vidimo, da bo z načrtnim skrajšanim delovnim časom proizvodnja celo narasla. Delavski svet Tobačne tovarne je j>o predhodnih analizah o rezervah produktivnosti in možnostih za skrajšanje delovnega časa, sprejel sklep o poskusni uvedbi trimesečnega 45-umega delavnika tako, da je vsaka tretja sobota dela prost dan, kar naj bi bila prehodna doba na 42-urni delavnik. Vprašali se bomo, kje so rezerve, ki omogočajo prebod na skrajšani delovni čas. Dober počitek, zdravstveno stanje in tako manj bolezenskih izostankov, so prav gotovo eden izmed zelo važnih činiteljev. Ce k temu dodamo še izboljšanje delovne discipline, vsklajevanje med posameznimi fazami dela, s pazljivejšim ravnanjem reprodukcijskega materiala in predvsem, modernizacijo proizvodnega postopka, in še in že bi lahko naštevali, vidimo vsestranske ugod- nosti za proizvodnjo in za delovni kolektiv, ki jih prinaša skrajšani delovni čas. Kaj meni o skrajšanem delovnem času strojevodja pakirnega stroja v Tobačni tovarni. Ančka Kajiš: ,,Skrajšani delovni čas Im vsekakor velika pridobitev delovnega kolektiva v katerem koli podjetju, zlasti tam, kjer prevladuje ženska delovna sila, kot v naši tovarni. Delavke, bomo lahko koristno izrabile prosto soImiIo predvsem za ureditev gosjiodinjstva, pa bolj se bomo lahko posvetile družini in kljub domačemu delu še vedno našle dovolj časa za svoj počitek, kar pa Im gotovo tudi vplivalo na večjo prizadevnost in Imljšo disciplino na delovnem mestu. In kaj je povedal Stanc Maček, delovodja v oddelku za fabrikacijo cigaret: „Uazveselili smo sc sklepa DS. ki je po temeljiti analizi, medel poskusni, skrajšani delavnik. Res jc zaenkrat le šc 45-urni. vendar, takojšen prehod j nič' ni še mogoč, ker zahteva se mnogokaj. Glede na to, da jc v naši tovarni največ ženske delovne sile, se mi zdi, ta ukrep še pomembnejši. Razen mnogih pozitivnih strani, je še ta. da med prostim delovnim dnevom lahko temeljito očistijo prostore in popravijo razne napake ter pomanjkljivosti na strojili, brez zastoja \ proizvodnji." In še mnenje Krvii a Peera, ekonomista in uslužbenca ekonomsko organizacijskega oddelka \ tovarni: ../a pravilni organizacijo poskusnega skrajšanega delovnika, smo pričeli z intenzivnimi pripravami, /a dobro organizacijo je morala razen ostalih, poskrbeti predvsem strokovna služba v tovarni, in to ekonomsko- orgnnizacijski oddelek. Vsekakor ima skrajšanje delovnega časa mnoge prednosti bodisi v zdravstvenem, v socialnem stanju in šc v mnogih drugih vprašanjih, s katerimi se vsa- Oddelek za gospodarstvo občinske skupščine je skupaj s komisijo oddelka za gradbene in komunalne zadeve izdelal priporočilo vsem delovnim organizacijam, da opremijo svoje objekte s kvalitetnimi neonskimi napisi in reklamami. Podjetja so v tem pokazala veliko pripravljenost in so sama že dalj časa ugotavljala te pomanjkljivost. Med prvimi podjetji in ustanovami, ki bodo uredile neonske napise s i se javila: Tobačna tovarna, Tehnograd, KomanuLna banka — podružnica Vič, Avtoservis — Slovemija-avto, Tovarna vijakov, ..Žičnica". ,,Ilirija" in ..fskra-servis". Možnosti afirmacije in reklamiranja prav v tej smeri pa proučujejo še: /\ngora, Zavod za avtomatizacijo, Elek-troprenos, Elektroprojekt, IGO iti še jr.nogi drugi. Še vedno pa obstaja nekaj podjetij, I.i ne kažejo pričakovane pripravljenosti, temveč skrbno skrivajo svoj sedež in ne skrite za odpravitev svojega ne-iurei'enega zunanjega videza. Lepo je opremilo z napisi svojo prodajalno podjetje Jadran". Pri tem bi se lahko marsikaj naučili. Nove možnosti izboljšanja takega stanja se kažejo z izgradnjo novih stanovanjskih in poslovnih objektov ob Tržaški in Dolenjski cesti. Vsi podjetja so si že pri gradnji skušala zagotovit ustrezni svetlobni ali drugi napis. V taki perspektivi se kaže, da ho zunanji videz našega mestnega predela zasijal v močnejši Inči. Glavni vpad-i. ici pa ®e bosta oh močnih urah ob vsestranskem razumevanju pod je tj odeli \ r.ecnskc napise ki reklame, kar bo : .am občanom le v korist in ponos. Lojze Lavriha kodnemu srečujejo člani delovnih kolektivov; ne. sme pa dobiti le socialno obeležje. F.kono-niiinosl tega posega moča biti zagotovilo za povečanje produktivnosti dela v sorazmerju za skrajšani delovni čas." Tako delajo in menijo člani delovnega kolektiva Tobačne tovarne. Po zaključkih poskusne dobe, pa bo DS i>o proučitvi vseh činiteljev in po temeljiti študiji poskusne dobe. ponovno sklepal, ali se v tovarni že lahko uvede skrajšani 42-imii delavnik ali ne. Vsekakor pa bo pokazala in imela praksa svojo zadnjo besedo. Kratko in zanimivo • Oba zbora naše občinske skupščine sta na svoji predzadnji seji med drugim razpravljala in sklepala o izpolnjevanju družbenega načrta v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Tako jc po fakturirani realizaciji dosegel celotni družbeni proizvod vrednost 18 milijard 514 milijonov oziroma 47,2 odstotka v primerjavi s planiranim letnim bruto družbenim proizvodom. Celotni dohodek je ta čas dosegel vrednost 47,1 odstotka od predvidenega letnega dohodka v višini nekaj nad 38 milijard dinarjev. Kljub nekaterim prav ugodnim b' nančnim pokazateljem pa gospodarstvo v celoti ni doseglo letnega načrta in sicer za 2,8 odstotka, predvsem prav |ki krivdi industrije, ki zaostaja pri polovici letnega plana kar z® 5,R odstotka. • Podjetje „TAPETDEKOR“ ae je s sklepom obeh zborov občinske skupščine, pripO' jilo k podjetju „ZTMNICA“ in bo odslej dalje delovalo |>od okriljem te gospodarske organizacije. • Odlok o cestah IV. reda, ki spadajo v pristojnost občinske skupščine velja za 74 cest v naši občini. Ta odlok sta zbora občinske skupščine sprejela na svoji seji, dne 12. oktobra letos. • V podjetju „lCO“ — izdelavi gostinske opreme, jc s sklepom obeli zborov občinske skupščine, prenehala prisilna uprava, ker 9 bili liani vsi pogoji za normalno poslovanj15 tega podjetja. IZ ŽIVLJENJA IN DELA KRAJEVNE SKUPNOSTI V ROŽNI DOUM Pod Cankarjevim vrhom tako in drugače V vzgojno-varstveni ustanovi v It o/, ni! dolini jc vselej tako, ko sc je treba odločiti za dopoldansko malico. Ta dan je bilo pa še toliko bolj zanimivo, saj je pisano druščino okrog mize ujel še objektiv našega fotoreporterja. Dve leti jc tega, odkar deluje krajevna skupnost „Itožna dolina" v novih prostorih v Levževi ulici, ki ji jih je dodelil občinski ljudski odbor. Krajevna skupnost vseh prostorov še ni mogla zasesti, ker stanujejo v hiši še stanovalci, ki zasedajo preostale tako potrebne prostore. Njihova ureditev in razne spremembe so se dodobra obrestovale stanovanjski skupnosti in organizacijam, ki imajo v stavbi svoje uradne prostore. Največ jih je zasedla vzgojno-varstvena ustanova, ki pa s svojo zmogljivostjo še ne more zajeti vseh otrok v naselju. Naselje šteje skoraj 8000 prebivalcev. V tej V fotolaboratoriju vsak dan kar mrgoli radovednežev, ki se seznanjajo s skrito tehniko fotografiranja, zanje nadvse zanimilvim področjem izven šolskega izživljanja. ja. Vrt jc lepo oskrbovan. V njem so še gugalnice, peskovnik, drča in majhen bazen. Sto metrov od stavbe krajevne skupnosti, grade na Habjanovem bajerju eno najlepših športnih ilgrišč v okolišu, ki bo obsegalo skoraj 10.000 kvadratnih metrov. Med počitnicami je igrišče urejevala mladinska delovna brigada iz itož.ne doline, ki je štela okoli 40 brigadirjev. Na njem bo nogometni prostor, otroško igrišče, prostor za odbojko, košarko, balinišče itd. Leži ob Večni poti. Športno igrišče bo dobilo tudi zgradbo s slačilnicami in potrebnimi sanitarijami. Na razpolago bo vsem športnim klubom v okolišu. Stavba krajevne skupnosti ima dve lepi sejni dvorani. Manjšo uporablja zaradi pomanjkanja prostora tudi „Klub mladih“, ki jc zelo prizadeven, šteje skoraj 50 članov. Mladinci lahko preživljajo svoj prosti čas v šahovskem krožku, fotokrožku, tehničnem krožku in v radioamaterski delavnici. Fotolakoratorij, ki ima primeren prostor v kleti, je opremil Okrajni odbor Ljudske tehnike v Ljubljani. Otroci sc lahko izobražujejo tudi v upodabljajoči umetnosti in glasbeni vzgoji. Ker viška glasbena šola nima dovolj prostorov, je dobila nekaj potrebnih prostorov v zgradbi krajevne skupnosti. Učenci glasbene šole sc ji oddolže na ta način, da ob prazničnih dneh in raznih proslavah prostovoljno sodelujejo v programu s svojimi glasbenimi točkami. REKREACIJSKI CENTER OTROKOM V kletnih prostorih sc nahaja še primerno opremljena rekreacijska dvorana za otroke, kjer je tudi nekaj telovadnega orodja. Šahovski krožek vzgaja in vodi znani šahist in mojstrski kandidat Ivo Bajec iz Rožne doline. Še neko zanimivost najdemo v teh otroških delavnicah. Fotokrožek vodi namreč svojo dnevno delovno knjigo. Vsi mladi obiskovalci in člani tega krožka se po prihodu na delo vjdšejo v to knjigo, pri odhodu pa vpišejo koliko časa so delali in kaj so naredili. V ča u počitnic je Društvo prijateljev mladine naše občine v sodelovanjem uprave V zgojno-varstvene ustanove v Rožni dolini organiziralo tudi celodnevne izlete otrok v bližnjo okolico, za kar so otroci prispevali le po 20 dinarjev na dan. Hrano jim je pripravljala ku-liinja otroške ustanove, ki jc zelo sodobno urejena. Oglejmo si še ostalo delovanje krajevne skupnosti v Rožni dolini. Za lepši videz, zelenje in cvetje v naselju, še posebej skrbi komisija za olepšavo. Mizarski servis ima trenutno svoje prostore v kleti, ki pa so neprimerni in zelo zavirajo razmah te dejavnosti. Zato tudi ne more zadovoljiti vsem potrebam prebivalcev. Krajevna skupnost namerava še odpreti servis za pranje motornih vozil z mehanično delavnico in nasploh še servise, ki bodo v naselju najbolj potrebni. Pralnice nimajo, ker sta v neposredni bližini naselja že dve pralnici. ŽELJA ZA ZVRHAN KOŠ Zelje in potrebe Rožnodolccv? Veliko jih je in čimprej naj bi se uresničile. Asfaltiranje nekaterih cest, ki so še prašne in kotanjaste. Prebivalci bi si želeli tudi redno avtobusno progo in tako najkrajšo povezavo s središčem mesta. Ljubljana-transport upravičeno zahteva pred uvedbo avtobusne proge v Rožno dolino asfaltiranje cest, po katerih bi vozili avtobusi, škrabčeva cesta je že asfaltirana, cesta VI pa še čaka „asfaltne oblcke“. Ponekod je tudi cestna razsvetljava slaba, posebno pa električni tok. Menda še radijskih postaj ne morejo dobro poslušati, oziroma jih niti vseh ne dobe. še in še bi naštevali domačini. Dobro pa vedo, da tudi občinska skupščina ne zmore vsega hkrati, a vendar . .. Vlado Firm vzg°jno-varstveni ustanovi, ki ji je stanovanj-®ha skupnost posvečala največ pozornosti, je živahno vse dneve. Naselje, ki je odmaknjeno mestnemu vrvežu, poživljajo le veseli otroški Vzkliki, saj sc otroci kaj radi love in igrajo na ozelenelem in prostornem dvorišču ]>od skrbno roko svojih vzgojiteljev, ki jim žele v IH)letju čimvee sonca. Ustanova ima v svoji "hlevni oskrbi otroke, stare nad 6 mesecev, za katere skrbi posebna otroška negovalka. Zanje ■masa dnevna oskrbnina 6000 dinarjev. Za predšolske otroke pa je oskrbnina nekoliko manjša, šolo obveznim otrokom, ki se v pro-®tem času zadržujejo v domu, pa nudijo po potrebi tudi pomoč pri učenju. Dom je odprt ml |k>1 šeste ure zjutraj pa do pol štirih po-poldnc. Razporeditev, svetloba, čistoča in red ' notroškem vrtcu“, da ga |k> domače tako imenujemo, preseneti vsakega obiskovalce. Po-gled v spalnico dojenčkov, kjer sc druga za drugo vrste posteljice s spečimi otročički v 'obli svetlobi in med prijetno barvanimi stc-"ami, prinaša občutek svojstvenega sveta, pol-ncga sanj in pravljic. Zanje imajo tudi pose-i*'11 prostor, kjer sc hranijo in igrajo. Prostori /a 'ečje otroke so prav tako vzorni in prak-tično urejeni. Njihova spalnica daje sicer rahel občutek „tal>orniškega spanja", kar pa otrok luav gotovo nič ne moti. Tako poteka dnevno ^•'Ijenje 80 otrok, ki to čez dan zaupani oskrbi varstvu |>etih vzgojiteljev in ene negovalke. Razvedrila kar na pretek -varstvena ustanova ima tudi razne . j - otroci najdejo svoje dnevno razve-o, hkrati pa sc nauče kaj koristnega. Zelo ° iakana je pionirska knjižnica, ki šteje že n®magajo tudi ^®rn' pionirji. Zelo obiskan je tudi ritmični r°žek, ki mu strokovno zelo veliko pomaga Pravnica vzgojno-varstvene ustanove. Občinska "ločina V ič-Kudnik je zavodu dodelila lep fjok, ki je jioln izbranega sadnega drev- Vzgojno krožke Kot smo že poročali v naši prejšnjiJ številki, so ob Dolenjski cesti v Ljubljani, minuli mesec izročili) svojemu namenu novo šolsko poslopje — osnovno šolo narodnega heroja Oskarja Kovačiča. Šola ima K) učilnic in potrebne stranske prostore, mrd njimi risalnim, kabinete in tako naprej. Telovadnica pa jc za zdaj šc v gradnjil. Pred petimi letii, ko je bila na Rakovniku ukinjena II. gimnazija, je bila ustanovljena osnovna šola ,,Oskarja Kovačiča'*. Poslopje, ki ga jc šola podedovala od svoje predhodmee — gimnazije, n! bilo zgrajeno za šolske namene, temveč so bile prvotno tu rokodelske delavnice, kasneje pa vojaško sanitetno skladišče. Dve leti kasneje so začeli z gradnjo nove šole. Načrte jc izdelal inž. Navilnšek, gradbena dela pa jc opravilo Splošno gradbeno podjetje Grosuplje. Šolski okoliš osemrazredne osnovne šole Oskarja Kovačiča je pa kaj razsežen. saj vključuje tudi tri podružnične šole, ki imajo samo štiri začetne razrede. Te so na Barju. Rudniku in v Daljni! vasi. Staro šolsko poslopje na Rakovniku bo dobila zdaj tovarna pletenin „Angora“, ki bo s trm tudi' znatno povečala svojo proizvodnjo. (Tekst in foto: prof. J. Meze) Iz živalskega vrla • Ljubljančani kaj radi zapustijo hrupne ulice in krenejo po Večni poti — proti živalskemu vrtu. Ne samo Ljubljančani, tudi Štajerci, Gorenjci, Dolenjci, Primorci, zasledimo pa tudi tujce iz Nemčije, Italije in Avstrije. Obisk se nenehno veča. M. Habjanova, tamkajšnji vodja, je 4. septembra zabeležila 57.421 obiskovalcev; v nedeljo 15. septembra 1443, teden dni kasneje pa je je zvrstilo 1125 obiskovalcev. Dne 1. maja letos pa je živalski vrt obiskalo kar 13.099 turistov. • Od ustanovitve 19. marca 1949, v Kolodvorski ulici, do danes, ss je pa marsikaj spremenilo. Že leta 1951 so se preselili v sedanje prostore.. Tu so vsako leto zgradili kak objekt in stremeli za tem, da živalskemu vrtu dajo videz vsestranske pestrosti, kakršno poznamo danes. • V živalski vrt pa dobivajo raznovrstne prospekte in knjižice, v katerih so poučne razprave, ki obravnavajo problematične in hkrati zanimive teme., kot na primer o živalih, ki so v naravi že skoraj izumrle, v nekaterih zooloških vrtovih pa še uspevajo okapi v Frankfurtu. • Pri otrocih pa vzbujajo naj večje zanimanje tibetanski medvedi, oznamo njihove posebnosti in značilnosti. Kolektivnost — v najvisji obliki — ta pa je menda značilna samo za te otroke. V vsako dnevnih domislicah, ki jih ni bilo malo, nikdar niso izdali krivca. Makedonski vzgojitelj je bil po naključju sam navzoč nekemu takemu dogodku. Iskal, [>ov- prašcval je po organizatorju . . ., a vse zaman. Stopil je se k svojima sinovamo, ki sta bila vseskozi v njegovi skupini. Tudi ta mu nista ničesar izdala. Tudi kuharice so se skušale čim bolj približati tamkajšnji prehrani. V jedilnici je bilo vedno živahno, a najbolj takrat, kadar so zadišale palačinke in pasulj. „In kako so sc počutili med nami?44 boste povprašali: Sprva so bili zbegani, začudeni, pozneje pa so se vživeli in sprijaznili z novim okoljem. Velika večina je imela se žive starše, sorodnike, nekatere pa je še vedno razjedala negotovost. Z največjo radostjo v očeh so sledili vzgojitelju, ki sc jim je bližal s pismi in razglednicami, v katerih je bila ljubka makedonska beseda matere, očeta, svojcev. Končno se je razjasnil obraz tudi Nadici, ki je osemkrat zaman pisala ... Se mnogo, mnogo več bi radi zvedeli o Skopju. Kdaj pa kdaj, največkrat v deževnem vremenu, so bili prepolni grozotnih spominov. Molk... glavice so se sklanjale nad belimi listi ... svinčnik je spretno polzel... nastajale so pretresljive risbe... „Moja mama44, „V času potresa44. „Skopska ulica44. „Moja hiša44. Olistali smo. Omeniti moram tudi njihovo izredno navdušenje nad učenjem slovenskega jezika. Vedno Spet partizanski pozdrav na Kureščku V nedelje, dne 16. septembra, so se pred samopostrežno trgovino na Miklošičevi cesti v Ljubljani zbrali mnogi nekdanji preživeli borci X. ljubljanske udarne brigade, da se skupno z interniranci iz nekdanjih nemških in italijanskih taborišč, udeleže partizanskega zborovanja na Kureščku in tako dostojno počaste 20-oblet-nico ustanovitve X. ljubljanske slovenske narodnoosvobodilne brigade. To so v času NOV ustanovili na Golem pri Igu. Pomembnega slavja so se med drugimi udeležili tudi generali JLA Rado Pehaček, Aleksander Vojnovič, France Rojšck ter njen prvi politični komisar, narodni heroj Janko Rudolf. Borci, udeleženci slavja na Kureščku, so sc tokrat zbrali, kot pred osemnajstimi leti, po osvoboditvi ozemlja na desnem bregu Ljubljanice, pred Magistratom. Tam so jim predstavniki Mestnega sveta Ljubljane izročili vence, da jih ]iolože na grobove padlih borcev. Udeleženci proslave so krenili na zborno mesto, ob koder so jih z avtobusi prepeljali na Kurešček, kjer se je odvijalo osrednje slavje te pomembne obletnice. Udeležence proslave, goste, predstavni ke oblasti in družbeno-političnih organizacij, je v imenu občinskega Združenja borcev NOV Vič-Rudnik pozdravil predsednik, Slavko Vrhovec. Zgodovinsko pomembne dogodke X. ljubljanske brigade pa je v nagovoru opisal njen prvi komisar Janko Rudolf in [Miudaril, da je zborovanje nekdanjih borcev pomembno tudi za prenašanje tradicij in zgodovine NOB na našo mladino in na prihodnje rodove. Delegacija nekdanjih borcev in internirancev je položila vence na grobove padlih borcev in grobnice na Kureščku, Golem in na Igu ter v njihov spomin počastile tudi z enominutnim molkom. Organizator partizanskega slavja na Kureščku je ob tej priložnosti obdaroval osnovne šole v okolišu z lepo zbirko knjig založbe „Borec“. S]iominsko svečanost je [lopcstrii še bogat kulturni spored učencev osnovne šole Ig, tisoči občanov, ki so se udeležili tega lepega slavja pa so prireditelji razveselili še s tradicionalnim partizanskim rajanjem. V. F. ,,KRPANOV HRAM« V VELIKIH LAŠČAH Ljubljansko gostinsko podjetje „Daj-dam44 je odprlo pred kratkim v Vclilkih Laščah, prav lepo urejene gostinske prostore, ki bodo služili! novemu huffetu s kaj nenavadnim imenom — ..Krpanov hram44. Sicer pa brez zadrege, saj je nedaleč od tega kraja Levstik pod domačim kozolcem v bližnjih Retjah, napisal svojega „Martina Krpana44. In prav je, da smo obudili spomlln tudi nanj. — Že prve dni je bilo dela kar čez glavo in tudi promet je bil več kot zadovoljiv. Eno pa je, da smo tudi v VclIMh Laščah le enkrat dobili sodobno opremljeni in urejeni! gostinski lokal. Na sliki: oh otvoritvi „Krpanovega hrama44. so bili pripravljeni, da v razpredelnico: slovenski—makedonski, vstavljajo nove besede. Tudi jaz sem prinesla zvezek in naredila prav takšno razpredelnico. Kar tekmovali so kdo me bo učil. Pisala in pisala sem dolgo makedonsko abecedo. Nadvse srečni so vzklikali: ,,Učiteljka, učiteljica, naopako . .. nije tako!44 Med bivanjem v Ljubljani so gostovali v Radio-leleviziji v Ljubljani, priredili pa so tudi uspešen nastop v domu „Svobodc“ na Viču. V programu je bilo nad 30 točk: plesne, pevske in recitatorske. Posebno zanimanje pa so vzbudile zlasti pesmi: ..Prepoznala ga je, Skopje, Straoten den“. ki jih je prav za to priložnost spesnila skopska mati Dragica Mi-hajlovič; recitirala pa sta jih njeni hčerki. V pesmih izpove vso jiotresno grozoto, zahvaljujoč sc rešitelju njene družine: ,,Spasiocu dragi, daj, da te poljubim — lice, ruke, grudi... hvala tebi, hvala — s\ima vama ... HVALA!44 Prišel je čas slovesa. Se objem in v očeh so se zablestele solze dveh: slovenskega vzgojitelja in odhajajočega makedonskega otroka. Zaslišala sem še zagotovilo: „Učiteljka, odmah ču ti pisati . ..“ Iz živalskega vrla (Nadaljevanje s 5. strani) prsti. Kur do 15 takih primerov poznajo. Nekaterim je zadostovala prva pomor, ki so jo takoj mudili tamkajšnji Uslužbemci, drugi pa so se morali zateci po pomor celo v bolnišnico. • V živalskem vrtu imajo tudi probleme. Ni težko uganiti kakšne. Prav gotovo finančne! Preteklo zimo so morali kupiti mnogo drv. Kuriti smejo namreč samo z bukovimi drvmi, premogov plin živalim namreč škoduje-Morali bi zgraditi nove kletke, ker so sedanje že doslužile svojemu namenu, vendar ni sredstev. Potrebno bi bilo tudi letno in zimsko bivališče za opic® in leva. V stavbi, v ozadju živalekeg® vrta, ki je namenjena samo za preži' mo vanje vodnih perjadi, morajo najti bivališče tudi druge živali, ki sicer Ue spadajo tja. Mestni svet, ki je sedaj 8 finansiranjem reševal take problem® ima denar le za vzdrževanje. — Z* uresničitev vseh teh načrtov pa bi bil0 potrebno zaenkrat vsaj okrog 15 mili' jonov dinarjev. Marija Turk I ■- SVETI OBČINSKE SKUPŠČINE SVET ZA SPLOŠNO UPRAVO IN NOTRANJE ZADEVE Belopavlovič Niko, Abram Vera, Magušar Maks, Jclušič Dušan, Dolžan Jože, Resnik Jože, Pečnikar ing. Anton, Gregorin Vinko, Košak Meta. SVET ZA DRUŽBENI PLAN IN FINANCE Marinček Ciril, Kocjan Franc, Ko-zak Vidojka, Trampuš Vera, Batič Aleksander, Dular Robert, Kersnič Lojze, Peer Ervin. Boncelj dr. Jože. SVET ZA DELO Žerjav Srečko, Urbanc Stefan, Oblak Anton, Dolinar Pavle, Barioevič ing. Janez, Perko Anton, Gregorič Jože, Oprešnik Pepca, Petrovec Janez. SVET ZA INDUSTRIJO IN OBRT Soba Zora, Belič ing. Avgust, Golc ing. Ivan, Burnik Albert, Borec ing. Janez, Grabnar Dušan, Kunaver Mihael, Linhart Božo, Maršič Ivan. SVET ZA BLAGOVNI PROMET, GOSTINSTVO IN TURIZEM Fojkar Breda, Avčining. France, Vrhovec Stefan, Šmid Adolf, Jenko Vekoslav, Leskovic Marjeta, Malis Teodrag, Šuštaršič Leon, Račič Nada. SVET ZA KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Dolčič Emil, Marentič-Novak ing. Vera, Logar Lovro, Modic Jože, Jankovič ing. Janko, Kersnik ing. Gregor, Gruden ing. Mimi, Fujnkl ing. Alojz, Pavlin ing. Jože. Iz našega uredništva • Namesto dosedanjega člana Ini. Ivana Golca je uredniški odbor našega lista na eni svojih zadnjih sej kooptiral v svoj odbor našega sodelavca, Vlada Firma. • Odslej dalje bodo nekatere stalne rubrike v našem listu vodili: Boris Makovec (kultura hi prosveta), Darko Perovšek (aktualno-politična vprašanja), Jože Jesih (informacije iz delovnih kolektivov) in Slavko Juvane (šport in telesna kultura). S takim načinom dela pa smo tudi v našem uredništvu našli pravo pot v kvalitetnejšem in vsestranskem informiranju ter obveščanju naših občanov. Seveda pa bi pri tem delu želeli kot vselej tudi to pot vaših nasvetov, mnenj in še koristnejših navodil. Vsaka kritična beseda in pobuda nam bo le dobrodošla. SVET ZA KOMUNALNE IN STANOVANJSKE ZADEVE Ceč Viktor, Žagar Janez, Tomšič Franc, Golobič Branko, Stenmecki ing. Viljem, Ponikvar Janez, Mižigoj Aleš, Pemtiš Mara, Šlibar ing. Franjo. SVET ZA URBANIZEM Hočevar ing. Stefan, Petrovčič Peter, Škerl ing. Marko, Matkovič Ivo, Lipovšek Srečko, Markovič Milivoj, Krištof Miroslav, Hrauskv Edo, Rems Roman. SVET ZA ŠOLSTVO Virtič Stane, Kozak Grozdaina, Plemelj Marija, Garbas Nika, Gabrovšek Ludvik, Rožanc Franc, Podmenik Danica, Buh Milan. SVET ZA PROSVETO, KULTURO IN TELESNO VZGOJO Stupan Mitja, Strle Jernej, Lavrič Stane, Pfundner Karel, Samec Rudi, Terčelj Matija, Vošnjak Vera, Repovš Jernej, Makovec Boris. SVET ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO POLITIKO Gosak Zdravko, Pelan dr. Olga, Kušar Jana, Jež dr. Janez, Kunaver Jelena, Štajner Franc, Kebe Anton, Sile Jože, Mlekuš Slavko. Delavska univerza Vič-Rudnik predvaja v mesecu novembru naslednje filme: 2. in 3. novembra — angleški kriminalni film: LIGA GENTLEMENOV 9. in 10. novembra — sovjetski vojni film: Ml IZ KRONSTATA 16. in 17. novembra — froncoski komični film: VELIKI POGLAVAR 23. in 24. novembra — sovjetski film: BALADA O VOJAKU Stalne filmske predstave bodo ob sobotah na Škofljici, ob nedeljah pa na Rakimi, občasne pa ob nedeljah na Golem, v Zapotoku, v Želimljah in seveda tudi drugod. GOSTINSKO PODJETJE Daj ~ DciHi Ljufiljana s svojimi obrati : Vam v prodajalnah svojih poslovnih enot „EMONA‘c, „GRMADA“, „HRANA“, »JELKA«, Gornji grad, »LITIJA«, »LOGATEC«, »POLJE«, »ROŽNIK«, »STRAŽA PRI NOVEM MESTU« in »ŠPECERIJA« nudi vse gospodinjske potrebščine, galanterijsko in kolonialno blago. KOMUNALNA BANKA LJUBLJANA — ŠUBIČEVA 2 in njene poslovne enote LJUBLJANA: • Celovška cesta 99 Titova cesta 55 Tržaška cesta 36 Vide Pregarčeve 8 OflleMna Ijtanilnica Lfciiblfcan&ka LJUBLJANA — ČOPOVA ULICA DOMŽALE GROSUPLJE KOČEVJE LITIJA LOGATEC MEDVODE RAKEK VRHNIKA ZAGORJE „DAJ - DAM«, Ljubljana, Cankarjeva cesta »KOLOVRAT«, Ljubljana, Ciril-Metodova gostišča »ZA GRADOM«, Ljubljana, Streliška ulica Obiščite nas, ne bo vam žali »LIVADA«, Ljubljana, Ižanska e. 74/a in buffet »KRPANOV HRAM« v Venikih Laščah »e toplo priporoča vsem svojim ostom — V naših obratih vas orno postregli z bogato izbiro toplih in mrzlih jedil ter z izbra-fnimi pijačami — — sprejemajo hranilne vloge vseh vrst in jih obrestujejo od 5 o/o do 6o/o. Vloge so varno in tajno naložene. Varčevalci, ki imajo na svoji hranilni knjižici vsaj 25.000.— dinarjev, so zavarovani za nezgodno smrt za 100.000.— dinarjev, če pa to vlogo vežejo na odpovedni rok najmanj 12 mesecev, so zavarovani tudi za nezgodno invalidnost do 200.000.— dinarjev. i — vodijo tekoče in žiro račune. — dajejo potrošniška posojila. ^ LJUBLJANA — TRŽAŠKA CESTA 49 Telefon: 21-686, direktor 22-194, komerciala 21-870 STROJI IN NAPRAVE ZA LESNO INDUSTRIJO: Visokotumi mirni, nadraizni in „KARUSEL“ rezka rji, formalne krožne pile, polirni stroji, dvovaljčtne hmsRke, lirusilke za orodje, oscilirajoča vrtalka, stroj za ovalne čepe, stroj za podajanje itd. TASTNA LIVARNA ZA BARVNE KOVINE! Gasilski ročniki — SP AS kladiva I SUŠILNICE za plemeniti in slepi furnir na šobe (Dusentroekner) na valje ali s trakom, sušilnice za les premične in v zgradbi, sušilnice in brizgalne kabine za lak, kakor tudi ostalo opremo po naročilu. V PRIPRAVI: — Pod mizna žaga — Stroj zn izdelavo okroglih palic M iz Ed — Stroj za brušenje palic — Stroj za vmesno brušenje laka — Amerikaner — Univerzalna vrtalka — Dvovretemski Peskar — tovarna tekstilnih potrebščin LJUBLJANA RUDNIK 24 nudi kvalitetne tkalske in prcdilniške utensiliie vseh vrst Elektrogospodarska skupnost Slovenije ELES V S SVOJIMI ZDRUŽENIMI klillll PODJETJI IN UPRAVO V LJUBLJANI zadovolji vsakega JUBLJANA kadilca * z \ rttc Prek Dolomitov v Cerkno (ZAPISKI S POHODA DOLOMITSKEGA ODREDA) 6. september 1963. Bataljona mladinskega Dolomitskega odreda sta postrojena na Do-fcrovi. Njuna komandanta raportirata, da so •nladinci pripravljeni za pohod do Ccrkna in •da vlada med njimi borbeno vzdušje. Komandant odreda Tone Curk-Gorjan še enkrat pre-tnotri postrojcne borce, se naglo obrne in raportira. Predsednik skupščine občine Ljubljana-Vic-Rudnik ilnž. Slavko Jakofeie sprejme ra-|>ort, nato pa udeležence pohoda o[>ozori na pomembnost oživljanja partizanskih tradicij *ncd našo mladino. Do komandanta odreda se slednjič obrne atarodni heroj Janko Rudolf, predsednik Zveze združenj borcev NOV Slovenije: ,,Tovariš komandant, predstavljam ti tovariša Božičevima, generalnega sekretarja Združenja borcev NOV Jugoslavije. Seznani ga, prosim, z maršruto Dolomitskega odreda ...“ Da, natanko tako se je začel naš tridnevni pohod. Na obronkih okrog Polhovega Gradca po-&njo puške in strojnice in petarde. Pripadniki vtdreda so odlično opravili svojo nalogo. V ■akciji je delovala tudi polhovgrajska pionirska seta. Bila je to prava bitka na območju, ko-sfer je pred več kot dvajsetimi leti o]>eriral legendami Dolomitski odred. Dobrova, Gaborje, Dvor, Polhov Gradec, 'vsa bližnja in daljnja soseka so bili priča ljudske vstaje leta 1941. Gorjan, prvi komandant dolomitskih partizanov, se takole spo-Minja tistih dni: „Začeli smo ropotati pred vrati Ljubljane, prestolnici tako imenovane Ljubljanske pokrajine. Ljubljančani so nas slišali na lastna ušesa, z aplavzom, je brkati komisar naenkrat pridobil vsa srca mladih udeležencev pohoda, ko-mandantor in komisarjev ter komandirjev, intendance in propagande in sanitete. V SPOMIN IN OPOMIN V hribih nad Gorenjo vasjo je onemel zadnji rafal iz strojnice. Izvidniška letala, ki so si doslej na vso moč prizadevala odkriti borce odreda, so se vrnila v svojo bazo. Storila sc je noč, tista prijetna septembrska noč, ki bi jo človek vdihaval s polnimi pljučmi. Rakete presekavajo nebes in Ižolomitski odred te na čelu s komandanti in komisarji jadrno spušča po gozdu v dolino. Zdaj pretresejo ozračje oglušujoče petarde. Marš prek mostu. Množica ljudi sc je ustopila v špalir in vsi viharno pozdravljajo mlade udeležence pohoda. Puške pokajo. Mladinci si. dajejo duška. In prav je tako! Naj govori orožje v spomin in opomin, kako junaških dejanj je bil zmožen slovenski delavec, kmet, intelektualec v naši osvobodilni vojni. Potlej zagori kres in nemirne sence Spreletavajo obraze. Spet govori Marko. Noč je, partizanski taborni ogenj gori, v človekovem srcu pa se budijo reminiscence na veliki bojni pohod pred dvajsetimi leti,, na tiste dni po kapitulaciji Italije, ko so se partizanske brigade tolkle v Grčaricah in na Turjaku, na Mašunu, v Iveskovi dolini, ko je val svobode naenkrat zajel vso Primorsko. Pesmi in recitacije, ves kulturni program gorenjevaške mladine, je lepa nagrada za borce po enodnevnem napornem maršu. In slednjič še ples v dvorani. redsednik občinske skupščine Ljubljana-Vič-Rudiijk inž. Slavko Jakofčlč pozdravlja udelc-mcc pohoda v Cerkno, obenem pa opozarja na pomembnost oživljanja partizanskih tradicij ^cd našo mladino. V ozadju je štab odreda. Z leve na desno: Jože Simčič-Jelen, načelnik s a a odreda, Marjan Simčič-Marko, komisar odreda, Tone Curk-Gorjan, komandant odreda in Ludvik Smrekar, namestnik komandanta odreda. r mesto je govorilo o nas, sc navduševalo ****! našo borbo in kljuh hodeči žiiei, s katero sovražnik obdal Ljubljano, so k nam v j ®*0n,*te prihajali' novi borci iti z njimi tudi na pomoč pristašev osvobodilnega gibanja. 1 jr začelo znotraj trdnjave fašističnega Rotorja, kar je bilo seveda neprecenljivega °mena za razvoj in zmago našega boja.” -. ^ Polhovem Gradcu so sc naenkrat raz-^ c jutranje megle in drobne deževne kaplje umaknile septembrskemu soncu. Udclc-oe pohoda je mladina tega kraja nagradila petjem in viharnim ploskanjem. Ves prevzet 8* nepričakovanega sprejema je potlej 8#r°*jci 8l'regovoril Marjan Simčič, naš komi-r*zlik r^° ^ njegovih besedah ni bilo nobene ,^1 , c tistih zanosnih stavkov, ki jih je p.. 1 kot komisar zaščitne čete Glavnega |fpg iB*vo slovenskih partizanskih čet in CK nutkn ^°Vor^ svojim borcem. Od tistega trc-olje, ko so ga Polhovgrajčani nagradili Okrog enajstih je stopil med nas v spremstvu načelnika štaba odreda Jožeta Simčiča-Jelena tudi proslavljeni borec in politični aktivist Vilktor Klobučar-Kragulj, tokrat komandant mladinskega Vrhniškega bataljona. Ta borec se je znal v vojni postaviti pred sovražnikov tank in le golo naključje ga je rešilo, da ga niso pokosili s strojnicami. Koliko junaštvu, koliko mladostnega zanosa je čutiti iz njegovega pripovedovanja. In tako pogumen ni bil samo Kragulj! Ali poznate Rudija Hri-brniika-Svaruna, ki je iz mladega delavca — revolucionarja naredil iz sebe generala? Pa Olgo in Radola? Poznate vrsto herojev, ki jih je dal Dolomitski odred? Preberite imena, vklesana na spomenikih naše revolucijel Ali poznate obraze, ki jih srečujemo na pohodu: Lazarju, Rudija, Duleta, Korla, Tončka in še vrsto drugih, za katerih imena so vezane slavne strani zgodovine našega osvobodilnega boja, slovenskih udarnih brigad in odredov. In slednjič, ali poznate Ludvika, ki se je tolkel od Dolomitov do Kočevskega Roga in čigar vedri nasmeh zna tudi po tolikih letih že navse zgodaj ustvariti med udeleženci pohoda najboljše vzdušje. Ko gledamo njega, komandanta Gorjana, komisarja Marka in načelnika Jelena, vse štiri s spominskim znakom leta 1941, pa komandante in komisarje bataljonov in čet, si ni težko ustvariti podobo človeka, ki ga je rodila revolucija, borca v Dolomitih in po vsej naši domovini v najpomembnejših letih naše zgodovine, v obdobju 1941—1945. KREPAK STISK ROK V CERKNEM Napočil je 8. september 1963. Natanko pred dvemi desetletji je maršal Badoglio podpisal kapitulacijo Italije in tako to deželo izključil iz fašističnega vojnega stroja. Nase borce je tisto lepo sončno jesen prevzel tok (Nadaljevanje na 10. strani) Sanitarna inšpekcija ugotavlja ... Na nekaj naših vprašanj, ki smo jih zastavili občinskim sanitarnim inšpektorjem, smo dobili naslednje odgovore: 1- Kaj je ugotovila zadnja analiza vzorcev žitvil in koliko primerov je bilo pri teni oporečnih? Za analizo je bilo vzetih 41 vzorcev živil in je bilo na podlagi laboratorijskih preiskav ugotovljeno, da so vsi oporečni. 2. Morda bi bilo zanimivo slišati tudi mnenje in ugotovitve o pokvarjenih in sumljivih živilih, ki jih je prcnekaterikrat več kot preveč? i Organoleptično je bilo ugotovljeno, da so živila sumljiva ali pokvarjena, ker so bila stara in postana. Upravniki gostinskih obratov so se strinjali, da se živila uničijo takoj na licu mesta brez predhodne analize. Po mesnicah se je našlo smrdljivo in popolnoma pokvarjeno meso. Poslovodje poslovalnic so se strinjali, da uničijo vse pokvarjeno meso. Nekateri izmed njih so meso hranili v hladilnikih, kjer sc je hladilo za prodajo in prehrano. Po izjavah poslovodij pa je bilo pokvarjeno meso namenjeno za hrano psov. V mesnici na Tržaški cesti je bilo ugotovljeno, da prodaja razsekovalec piščance v nezapečatenih vrečah in brez žiga veterinarja. Piščanci so bili brez glav, kjer mora biti običajno štampiljka. Razsekovalec je trdil, da so piščanci zdra\i in primerni za prehrano. Zato se ni strinjal z ugotovitvijo sanitarnega inšpektorja. Odvzet je bil vzorec in takoj oddan v preiskavo. Preiskava je pokazala, da so bili piščanci neprimerni za prehrano. Nadalje je bila ustavljena serija paštet in ribjih konzerv. Poseben problem je pločevina konzerv, ki so deklarirane kot trajne. Ugotovljeno pa je med 100 konzervami najmanj ena četrtina koroziranih, ker je notranja obloga preslaba. Kljub temu, da so gostinci že opravili izpit iz higienskega minimuma se ne pridržujejo higienskih pravil zaradi postane hrane. Ob nedeljah in v letnem času pripravi gostilna večje količine hrane. Ker zaradi slabega vremena ni gostov v takem številu, kot je predvideval, te hrane seveda ne more prodati. Hrano običajno obdrži in jo prodaja naslednji dan podgreto in je zato taka hrana hitro pokvarljiva. 3. Koliko gostinskih obratov imamo v občini v slabem stanju? Cc si ogledamo gostinski obrat v Suhem dolu, ki je v oddaljeni hribovski vasi, lahko ugotovimo, da je ta gostinski obrat boljši od marsikaterega v Ljubljani. Dvanajst gostinskih obratov pa je v zelo slabem stanju. Sanitarni inšpektor je izdal odločbe za prepoved poslovanja šestim gostinskim obratom. Poseben problem je gostilna Podrožnik („Pri Čadu“). Tu sanitarni inšpekciji ni uspelo, da bi sc gostilna zaprla, ker obstojajo zato tehtni razlogi. Predvidena je nova gradnja s prenočišči oziroma adaptacija sedanjih prostorov. 4. In še kakšno je stanje med trgovskimi lokali'? Trgovski lokali so večinoma v starih prostorih. Tudi oprema teh lokalov je že zastarela in ne odgovarja današnjim potrebam in zahtevam. Predvidena je gradnja novih potrošniških centrov, med “katerimi so nekateri že dograjeni. Za manjše, odročnejše predele naše občine pa bo treba obstoječe poslovalnice povsem obnoviti in primemo razširiti. Mnenje sanitarne inšpekcije je, da ni potrebno na mestnem področju imeti na vsakih sto metrov špecerijsko prodajalno. Bolje je imeti večje potrošniške centre, kjer stranka lahko dobi vse kar potrebuje za dnevno prehrano. S tem se zmanjšajo stroski, kar se lahko odraža na prodajni ceni izdelkov, stranka pa ne izgublja časa za nabavo potrebnega blaga. Najvažnejše pa je, da je tu možna večja in pa tudi pogostejša sanitarna kontrola. h . . . , EPILOG K UBOJU V HORJULU SMRTNA KAZEN MORILCU RAMU DIZDAREVIČU S SODNE RAZPRAVE PROTI UBIJALCU POLKOVNIKA MIROSLAVA REMŠKARJA Zadnje dni septembra je bila v veliki porotni dvorani ljubljanskega sodišča, sodna razprava proti 22-letnemu Ramu Dizdarcvicu iz Male Kladuše ter soobtoženim: 16-lctnemu Mehu Dizdarevieu, 26-letnemu Savu Paradžino-vicu, 27-letnemu Aleksi Mladenoviču, 37-let-nemu Vasu Mladenoviču, 25-letncmu Huseinu Tahiroviču in 21-letnemu Redži Rosiču. Sodno razpravo je pričel predsednik petčlanskega kazenskega senata okrožnega sodišča, sodnik Benjamin Marušile. Obtožnica, ki jo je prebral zastopnik javnega tožilca Roman Volne, je bremenila Rama Dizdarcviča, da je 18. avgusta zvečer pred gostilno „Prebil“ v Horjulu naklepno ubil polkovnika JLA Mitro slava Rcmškarju in nameraval ubiti' tudi Ivana Fistra. Vseh ostalih šest pa je bilo soobtoženih, da so sodelovali in pomagali pri uboju. je prišlo do uboja je po mojem Saliha Nuha-novič, ki je o tem največ govoril. Skupaj smo odšli v gostilno „Kcttc-:, kjer sem jaz spil pet žganj, plačal pa je Saliha. Iz te gostilne smo odšli še v gostilno ..Prebil11. Kaj se je dogajalo tam, se ne spominjam več. Šele, ko so me pripeljali na odvzem krvi! sem zvedel, kaj se je pripetilo. Vem le to, da sem bil zelo slabe volje, ker sem bil brez denarja.11 Predsednik senata, ki mu je zastavil vrsto vprašanj, je dobil skoraj na vsa odgovor: „Ne spominjam se ničesar11. Tako sc Ramo Dizda-revič „ni mogel11 spomniti, da so izzivali v gostilni „Prebil1!, da je kričal pred hišo: „Ko mi pridže, ja ga ubodcml11, da je grozil in mahal z nožem, da je skupaj z (ostalimi ustavil osebni avtomobil, ki ga je vozil pokojni Miro Remškar, da ga je zabodel, da je z dvignjeno Morilec Ramo Dizdarcvitč (levo) odgovarja na vprašanja predsednika petčlanskega senata okrožnega sodišča Benjamina Vlarušllča. „NE SPOMINJAM SE NIČESAR« Obtoženi Ramo Dizdarevič je na vprašanje predsednika senata, če je razumel obtožbo dejal: »Obtožnico sem v celoti razumel tln vem. da eem ubil človeka. Bil pa sem tako vinjen, da sc sploh ničesar ne spominjam. Sploh se ne spominjam, kako je do tega prišlo. KriV, da Prek Dolomitov v Cerkno (Nadaljevanje z 9. strani) zanos, kakršnega srečujemo danes na ulicah Cerkna. Priča smo veselemu snidenju starih tovarišev. Zares, v teh letih sc je nabralo toliko tega, o čemer je vredno spregovoriti. * * * Na slavnostni tribuni so sc zbrali predstavniki oblasti s predsednikom Ljudske skupščine SR Slovenije Ivanom Mačkom-Matijo na čelu. Tu so generali in višji otieirji naše armade. Tu je tisočglava množica, Id je prihitela v partizansko Cerkno od blizu in otl daleč. Govori narodni heroj Jože Borštnar, nekdanji komandant IX. korpusa in za njim še predstavnik italijanskih partizanov. Cerkno je oba govornika nagradilo z aplavzi. Planoto pod tribuno so do poslednjega metra napolnili borci s Primorske, Gorenjske, delegacije iz Notranjske, štajerske, Dolenjske, Koroške in Italije . . . Odlikovanja . sc kljub čemernemu vremenu bleste na njihovih prsih. In med vgemi, ki so prišli proslavljat dvajsetletnico množične vstaje primorskega ljudstva, je našel svojo skromno, pa vendar častno mesto tudi naš mladinski Dolomitski odred v spremstvu dragih starih tovarišev. Tekst in foto: Matija Maležič roko, v kateri je še vedno držal okrvavljen nož skočil na drugo stran avtomobila, iz katerega je izstopil Ivan Kišter, in da je zbežal, ko je ta repetira! prazno lovsko puško. Še in še je bilo vprašanj, na vsa pa je bil vedno isti odgovor. Zagovor, da je bil tako vinjen, da se ne spominja ničesar so ovrgli strokovnjaki. Sedem ur po nesrečnem dogodku, so namreč našli Dizdarcviča, ki je mirno spal. Pri odvzemu krvi so ugotovili v krvi 0,83 promile alkohola. Po mnenju izvedencev lahko pade odstotek alkohola v krvi vsako uro le za 0.1 promile. Dizdarevič je torej imel v krvi ob času zločinu približno 1.5 promile alkohola. Kot je izjavil izvedenec, bi človek s tako stopnjo alkohola v krvi težko vozil osebni avtomobil, je pa ta stopnja odločno prenizka, da bi smatrali Dizdarcviča zn zmanjšano pri-števnega in da se ta ne bi mogel več imeti v oblasti. Vsi ostali obtoženci, kakor tudi nekatere priče so izjavili enako kot med preiskavo, da je Ramo Dizdarevič zabodel Remškarja zato, ker sc je hotel maščevati neznancu za klofuto, ki jo je pred dnevi dobil Husein Tahirovič. Ker so bile poizvedbe za neznancem zaman, se je Dizdarevič znesel nad povsem nedolžnim človekom. Soobtoženi so se zagovarjali, da niso nudili Dizdareviču nobene |»omoči. Nekateri so celo izjavljali, dn so bili že precej stran od kraju tega žalostnega dogodka. PO UBOJU MIRNO NA SPANJE Predsednik senata je vsakemu od soobtoženih zastavil vprašanje, zakaj so odšli jm> uboju domov, ne da bi |«>magali človeku, za katerega niso vedeli, da je mrtev. Drug za drugim so izjavljali, da so sc bali Dizdareviču in se zato niso upali pomagati Rcmškarju niti preje, niti kasaieje. Vsi pa so seveda molčali na vprašanje, kako to, da so se Dlzdarev čevega noža zbali šele po uboju, saj so vsi vedeli, da £a ta nosi s seboj tudli v gostilni. Kakšno je bilo razpoloženje omenjeni večer v gostilni „Prebil“ je pojasnil tamkajšnji učitelj Damjan Razpotnik. „Na vse mogoče načine so hoteli od mene izvedeti, kdo je bil neznanec, ki je nekaj dni pred ubojem pretepel Huseina Tahiroviča. Govorili so mi, da ga bodo zanesljivo našli ter ga razrezali. Ije s težavo mi je uspelo, da sem skupino pomiril in jo skušal odvrniti od maščevanja.11 Pivi dan sodne obravnave se je pred sodiščem pojavila tudi mati obeh bratov Fatima Dizdarevič, ki je pred sodiščem povedala kakšna je bila vzgoja obeh bratov in še posebno mladoletnega Meha Dizdarcviča. Sodišče je zaslišalo tudi oba sopotnika Miroslava Remškarja, ki sta bila z njim v osebnem avtomobilu. Oba sta izjavila, da je stala na cesti skupina ljudi zaradi katerih niso mogli nadaljevati vožnje. Drugi sopotnik Martin Bokavšck je dejal da brata Dizdarevič nista dajala videza, da bi bila močneje vinjena. ZASTOPNIK JAVNEGA TOŽILCA ZAHTEVA SMRTNO KAZEN Drugi dan sodne obravnave je sodišče zaslišalo sodna izvedenca dr. Ulrika Šmita iz Inštituta za sodno medicino v Ljubljani in dr. Lea Milčinskega, sodnega izvedenca — psihiatra. Prvi je pojasnil, da je bil vzrok smrti pokojnega Remškarja rana, ki mu jo je zadal Dizdarevič v prsi, nato pa je strokovno (razložil o stopnji vinjenosti glavnega obtoženca. Drugi izvedenec dr. Milčinski pa je po psihiatrični in psihološki preiskati spoznal obtoženega Dizdarcviča za normalnega. Zastopnik javnega tožilca Roman \ obič je v svojem govoru opisal ogorčenje javnosti in zaključil: „Grc za naklepno dejanje in to najhujše oblike za napad na človeško žit Ijenje, ki je terjalo smrt nedolžnega človeka. Človeka, ki je bil družinski oče, nosilec spomenice in številnih odlikovanj. Človeka, ki sta ga potrebovala družina in domovina. S kakšno pravico je vzel glavni obtoženec življenje nedolžnemu človeku 711 Zastopnik javnega tožilca je zahteval za Dizdarcviča najostrejšo — smrtno kazen. Trije odvetniki, ki so jk> uradni dolžnosti hranili obtožene, so skušali prikazati nekatere okoliščine, ki naj bi govorile v prid obtožencev. Problem, ki že dalj časa obdaja sezonske delavce in posledice razmer v katerih živijo, je nakazal odvetnik Kajetan Ahačič. „Mala in Velika Kladuša, od koder so nekateri obtoženci, sta sicer majhna kraja, toda pred tem sodiščem smo imeli že več storilcev kaznivih dejanj iz teh krajev. Menim, da je to zato, ker probleme sezonskih delavcev pri nas rešuje le sodišče in nihče drug.11 Glede na stopnjo odgovornosti je petčlanski kazenski senat obsodil Rama Dizdarcviča na smrt z ustrelitvijo, ker je 18. avgusta letos v večernih urah pred gostilno »Prebil11 v Horjulu iz brezobzirnega maščevanja do smrti zabodel polkovnika Miroslava Remškarja ter začel izvršitev naklepnega kaznivega dejanj* uboja zoper Ivana Fistra, ki pa ga na srečo ni končal. Ostali soobtoženi pa so bili obsojeni: Meho Dizdarevič, mladoletni brat Dizdarcviča na 5 let mladinskega zapora, Aleksa Mladenovič na 7 let strogega zapora, Husein Tahirovilč na 6 let strogega zapora, Sava Paradžinovič na 5 let strogega zapora, Vaša Mladenovič na 4 leta strogega zapora in Redža Rošič na 3 let*-strogega zapora. Predsednik senata Benjamin Marušič je v obrazložitvi sodbe dejal: „Ta uboj je močno razburil javnost in vzbudil največje ogorčenje v zadnjih letih. To-ogorčenje pa je še toliko večje, ker je izgubil življenje nedolžen človek in pripadnik JLA, zato so obtoženci s svojim dejanjem povzročili pravi preplah med ljudmi. Ti se ne upajo vcc gibati izven obljudenih krajev. Sodišče se je prepričalo, da je kvalifikacija brezobzirnega maščevanja podana.11 y gmo(e Pojasnilo h kroniki Dolomitskega odreda V prejšnji številki »Naše komune11 smo' med drugim objavili tudi Kroniko Dolomitskega odreda. Pri tem pa se nam je vsilil* neljuba pomota, ker smo pod sestavek, Id je izrazito dokumentarnega značaja, podpisali tovariša Toneta Curka-Gorjana, kot prvega ko-mandanta Dolomitskega odreda. Tovariš Gorjan nam je to gradivo samo oskrbel. K objavo kronike je pripomnil, da je bil prvi komandant Dolomitskega odreda pokojni narodni heroj Jože deževnik, medtem ko je on.tHivelje-vai skupini partizanskih enot, iz katerih je bil Dolomitski odred formiran šele kasneje- UREDNIŠTVO O spomeniku, fii ga ni več Ko so pred leti začeli graditi nov j most čez Ižico na Ižanski cesti!, soi zaradi izravnave ceste odstranili! tudi spomenik, ; ki je stal v bližilni. Lani je bil novi most končno izročen prometu, kamni sporne- ' nika pa leže še zdaj razmetani ob cesti) in so tako izpostavljeni neprestanemu uničevanju. Spomenik je bil postavljen 1833, ko je bila končana cesta Ljubljana—Ig. Ker je šele cesta omogočila naseljevanje na j Barju, je imel spomenik tudi kulturnozgodovinski pomen, /.ato Barjani upravičeno pričakujemo, da bo obnovljen v celoti s primrrnitm besedilom. J. MEZE Nova čui ajnira na prebodu ceste med Škofljico ibi Kočevjem, preko železniške proge. bo skrbela za varen prehod (Foto: Lojze Habjan) STATUTARNA RAZPRAVA Ureditev ekonomsko - organizacijskih vprašanj v ospredju statuta delovne organizacije Statut jc višja stopnja notranje družbene »akonodaje, ki organsko raste iz našega druž-J>enega življenja in predstavlja konkretizacijo ^Ustavnih načel. Statut pa naj ne l>o le zbirka 'načel in deklaracij, ampak naj uredi tudi •ekonomsko-organizacijska vprašanja, ki predstavljajo ogrodje novega statuta delovne organizacije in brez katerih si ne moremo predstavljati dobrega vodenja poslovne politike niti •dobrega tehnološkega procesa. Ob sestavi statutov naj bi delovne organi-^teijc ponovno kritično razčlenile funkcionalnost notranje organizacije Nekatere manjše gospodarske organizacije vse premalo upoštevajo, da je organizacijska ureditev osnova za ‘Uspešno delo in za dvig produktivnosti. Pri organizacijski ureditvi jc potrebno, da se vse službe enakovredno upoštevajo, tako priprava •dela, obratno knjigovodstvo, evidenčna služba, kot organizacija ekonomskih enot in te službe v skladi ti z ostalimi službami, s posebnim ozirom na najboljšem funkcionarju EE. V mnogih delovnih organizacijah še niso našli meril za individualno stimulacijo, kar pa naj bo pri postavitvi načel nagrajevanja v statutih primarna naloga. Pogoj za to pa je, da strokovne službe pripravijo take podatke, ki ne bodo primerljivi samo med ekonomskimi enotami, temveč tudi med oddelki v okviru ene ekonomske enote. Za stimulativnejše nagrajevanje vodilnega kadra še nimamo meril. Do sedaj so strokovne službe vse premalo polagale važnost na strokovno obdelavo normativov. stroškov, standardov, kvalitet ter tehnoloških in anlitskih postopkov. To se je odražalo v mnogih kolektivih, ki so postavljali ekonomske enote na osnovi premalo obdelanih omenjenih podatkov, kar je privedlo do nepravilnega stimuliranja med EE in s t£m precej prizadelo principe nagrajevanja na osnovi vloženega dela in medsebojne odnose v okviru same ekonomske enote. Poslovni prostor delovne organizacije je osnovni okvir razvoja posamezne delovne organizacije, s katerim ne predvidimo le razvoja proizvodnje, temveč tudi proizvodne kapa itete in kadrovsko politiko. Vprašanje vskla-jevanja proizvodnih programov določenih panog v okviru komune, republike in federacije sc je pbstavilo v ospredje. Ce hočemo postaviti proizvodne programe na realno bazo, bi morale delovne organizacije v okviru svojih panog dobiti podatke preko zbornic ali ustreznih institucij. To vprašanje je še posebno |»omembno z ozirom na izdelavo sedemletnega perspektivnega plana. Proizvodne programe je treba sestavljati na podlagi analize tržišča, tako domačega kot tujega, vendar je le malo takih delovnih organizacij, ki imajo dobro službo tržne analize. Pravilno planiranje je možno s poglobitvijo v ekonomsko in tehnološko problematiko delovne organizacije. Plan ni zakon, ampak metoda izvajanja določene gospodarske [Kditike. Planiranje, ki izhaja iz funkcije samoupravljanja je odločilen činitelj vsega dogajanja v delovni organizaciji in temelji na analizi nakupnega in prodajnega tržišča, na oceni surovinske Laze, analizi transportnih in komunalnih možno ti. analizi lastnih kapacitet, tehnologije in kadra. Marsikatera delovna organizacija pa ni pristopila k izdelavi letnih [»lanov na osnovi analize obstoječih kapacitet, surovinske baze in ostalih pokazateljev. V statutu moramo jasno določiti vlogo planiranja ter kdo odgovarja za sestavo planov v določenem roku, ki mo*a hiti v poslovniku točno določen. Nadalje naj statut določi, kako delovni kolektiv sodeluje pri sprejemanju planov in določi, v katerih primerih jc potrebna pretežna večina potrditve EK pred sprejetjem plana. Statut naj vsebuje tudi vprašanje, kdo jc odgovoren za vsklajcvanjc mesečnih, letnih ter perspektivnih planov in za spore, ki nastajajo v zvezi s planiranjem in pristojnost organov pri reševanju le-teh. Dosedanja praksa je pokazala, da odgovornost za izdelavo in realizacijo plano\ ni bila jasno precizirana. Pri planiranju sc kaže nasprotje med kolektivnim in družbenim interesom, oziroma med makro- in mikro-planiranjcm. Da ne bi bile nekatere industrijske panoge prešibke, druge pa predimenzionirane, je nujno, da poseže vmes družba.. Družbeni vpliv pa naj kanalizira tudi lokalne tendence, kajti nekatere komune težijo k razvoju industrije, ki pa v pogledu ekonomskih analiz ni upravičena. Metka Skubic Nove TV šolske ure V televizijskem študiju Ljubljana so s 7^ oktobrom pričeli redne televizijske šolske od« daje. Te oddaje, ki jih finansira Svet za šolstvo SR Slovenije, bodo obsegale v samem začetku, snov poljudno znanstvenega značaja. Kot uvodna oddaja sc nam je predstavila ,,TV »e predstavlja44. V njej so v kratkih obrisib prikazali delo v televizijskih študijih. Sledile ji bodo še oddaja o ..Lončarstvu46, „Obisk v kiparjevi delavnici44, ,.Ljubljansko barje44, ..Pajkov' album44 in druge. Tako bo osem oddaj iz[K>polnilo vrzel, ki bi nastala med pravimi šolskimi oddajami, ki bodo pričele 2. decembra iti začetkom šolskega leta. Prave šolske oddaje, ki bodo pogojene k vsemi mogočimi televizijskimi pripomočki, bo-bo v glavnem obsegale naslednje predmete s matematika, slovenščina, biologija in estetska vzgoja. Ta pa bi sc še delila [»osebej na likovni in glasbeni pouk. Iz matematike lahko omenimo .,Pomen in raba oklepajev*'. ..Pitagorov izrek4* in ,.Funkcije in grafi44, ki bodo prav gotovo zanimivi problemi, ki ImmIo pritegnili našo šolsko mladino. Iz biologije bi omenili teme: Morje, Gozd. Mlaka in Krvni obtok. Od estetske vzgoje pa snov iz Kitare. Likovni red in Pred-očenje prostora. Ob slovenščini se bomo pa spoznali z Dramatiko, nekaj iz jugoslovanske književnosti ter med ostalimi še z reportažo o Levstikovih nagrajencih. Tako Ih) vsak j ponedeljek ob dopoldanskem in j »opoldanskem času. ]>o pol ure šolskih oddaj, ki bodo v podporo in pomoč učencem višjih razredov osnovnih šol in nižjih razredov gimnazij. Zal. še vse šole v območju Slovenije ne posedujejo TV sprejemnikov. Število je napram številu šol še sorazmerno majhno. Ako pa sc bodo te TV šolske ure ali oddaje obnesle, bodo prav gotovo še ostale šole primorane priključiti se šolam, ki sprejemnike za TV že imajo. Televizijske šolske ure bodo v glavnem zajemale gradivo, ki ga v šolskih urah niso učenci in dijaki dojemali. Zato bodo v teh ličnih urah skušali prikazati čim nazorneje. in očigledneje z vsemi mogočimi televizijskimi sredstvi, kot. filmi, filmskimi triki, slikanicami in ostalimi pripomočki. Televizijski oddaji ni namenjena cela šolska ura, temveč le okoli 30 minut. Preostale minute naj bi učitelj porabil za pripravo učencev na oddajo in pa za pogovor o oddaji in eventualno utrjevanje. Nekaj minut pa hi porabili za aktualnosti iz obzornikov. Marko Mariou ZANIMIVOSTI IZ NAŠIH KRAJEV IG Praznovanje pri mostucarj'!* piae 15. septembra sta Turistiaiio ^jruštvo z Rudnika in sindikalna po-^ružnica kmetijske zadruge „M(>kerc“ >ia Ig,, prirC(|ila prvo praznovanje pri ‘samskih mostiščarjih, ki je kljub me- ! aierim začetnim spodrsljajem, kar pa je bilo tudi za pričakovati, nadvse uspelo. V mmogooem je k temu pripomoglo tudi nadvse lepo vreme, ki je privabilo na Ig več tisoč majvnetejših ljubiteljev nedeljskih izletov. Domači mostiščarji so najprej pod vodstvom Karla Pfumdmerja, ponazorili nekaj od- lomkov iz Jalnovih „Bobrov“, torej že okrog 4()()() let pred nami. ,,Kmečki pumt“, je oh grajskih vratih upepelil „iurbarja“ in kdo vse ve, kaj bi se lahko še vse zgodilo, oe ne hi posegla vmes še tradicionalna ..kmečka ohcet“, ki je zaključila le „uradni“ del prireditve. Po tem so se gostje namreč še pozno v noč vrteli oh zvokih „Dobrih znance v “, ki so ob polkah in valčkih daleč naokrog razvneli staro in mlado. V ZADRUGI PRIZADEVANJA ZA IZDELAVO STATUTA V zadnji številki smo na kratko spregovorili o pripravah na izdelavo statutov v naših kmetijskih zadrugah. Najprej smo vas seznanili s pripravami v KZ v Preserju, tokrat pa nekaj vec o izdelavi statuta v KZ „Mokcrc“. Štiričlanska komisija za izdelavo vseh analiz, potrebnih za izdelavo statuta, jc med drugim tudi predlagala, da bi bila pravilnik o delitvi čistega dohodka in delitvi osebnih dohodkov, ločena od statuta, kot tudi ostali pravilniki. Vendar pa bi bili vsebinsko povezani. Komisija je predložila tudi predlog za izboljšanje strokovnega izobraževanja, s tem, da s«1 zmanjša fluktuacija. K temu pa sodi tudi čim širše sodelovanje delovnega kolektiva ob upoštevanju težkilt delovnih pogojev v kmetijstvu. NOVOLETNI SEJEM Gospodarska komisija krajevnega odbora SZDL je na enem svojih zadnjih sestankov, razpravljala med dru-gid tudi o pripravah na letošnji novoletni sejem, ki naj bi ga organizirali na Igu. Postavili bodo tudi več paviljonov, tako, da ho mogoče kupiti tiste dni vse, kar hi lahko oh novoletnih praznikih še toliko bolj prispevalo k vedremu in veselemu razpoloženju. Brezovica .ŠOLSKO ŠPORTNO IGRIŠČE Pri osnovni šoli na Brezovici bodo skušali že v bližnji prihodnosti urediti igrišče za rokomet, saj mladina nima nobenega drugega športnega objekta, kjer bi se lahko razvedrila p> končani šoli. Za dokončno ureditev igrišča pa bo treba še precej dobre volje pa tudi denarnih sredstev. LEP JUBILEJ DOMA NA BOKALCAN V prvih dneh oktobra je praznoval Dom na Bokalcah 10-letnico. Zgrajen sicer pred vojno, dolgo časa ni služil svojemu namenu: oskrbi starejših in pa onemoglih ljudi! Sele na uporno iniciativo Joška Gorjanca, nekdanjega uglednega člana Mestnega sveta, je mesto pred desetimi leti uredilo Dom na Bokalcah, v katerega so se že tedaj preselili oskrbovanci iz nekaterih domov za stare in onemogle iz Slovenije. Pozneje je mesto prizidalo Domu stransko krilo in so trenutno njegove zmogljivosti blizu 350 postelj. Desetletnico Doma je dočakalo 224 žena in 119 mož, ki so oskrbovanci Bokale. Ta „velika družina" je iz raznih krajev ljubljanskih komun. Med njimi jih je 105, ki so povsem čili in zdravi, precejšnjo število pa je seveda dokaj zahtevnejših oskrbovancev, ki terjajo prav skrbno zdravniško nego in nenehno pozornost strežnega osebja. Prav skrb za te stare bolnike podčrtuje misel o morebitni izgradnji geriatričnega centra na Bokalcah, medicinskega oddelka, ki bi se strokovno ukvarjal s problemi zdravljenja starejših ljudi. Trenutno imajo Bokalce svojega zdravnika in tudi ustrezno število strokovnega medicinskega osebja za potrebe oskrbovancev, vendar pa bi geri-atrieni center na Bokalcah v znatni meri ugodno vplival na nadaljnje izpopolnjevanje zdravstvene terapije starejših ljudi, kar ne bi koristilo samo Bokalcam, pač pa vsem starejšim oskrbovancem tudi v drugih tovrstnih domovih v Sloveniji in v Jugoslaviji. Bokalce so lep kraj. Visoko belo poslopje med gozdovi in polji je vsekakor prijetno zatočišče: Vendar pa oddaljenost | od mestnega vrveža, v znatni meri moti oskrbovance, ki- si še zmerom žele izložbenih oken in srečavanja s starimi prijatelji ter znanci. Zategadelj je umevno prizadevanje uprave Doma, da bi s pomočjo občin in seveda podjetja Ljubljana-transport, uvedla stalno avtobusno progo na Bokalce. Osnova za to progo je seveda cesta. Urbanistični načrt ureditve Brda in j Vrhove zagotavlja skorajšnjo izgradnjo ] sodobne ceste,, ki bo te kraje ter Bokalce I približala, mestu. S tem bo problem Bo- F kale resen, v zadovoljstvo oskrbovancev in delovnega osebja Doma. V Sloveniji je 32 domov za stare in onemogle. Skupno razpolagajo ti domovi :i s 3200 posteljami. Med vsemi je največji Dom na. Bokalcah, ki ima 333 postelj standardnega obeležja in 17 postelj v lastnem hospitalncm oddelku. Razpoložljive zmogljivosti za stare ljudi pa v Sloveniji še ne zadovoljujejo in je v prenekaterih občinskih skupščinah na pogostem dnevnem redu presojanje o materialnih možnostih za izgradnjo novih do- -mov za starejše in onemogle. Pri tem pa velja dobršen poudarek izbiri lokacije, ki naj zadrži starega človeka v njegovem neposrednem okolju. Ob koncu velja poudariti okusno urejeno razstavo, ki so jo organizirali oskrbovanci ob desetletnici Doma na Bokalcah. Ročna dela z vrsto domiselnih vzorcev so vzdramila občudovanje obiskovalcev in hkrati vprašanje, zakaj naše specializirane trgovine — n. pr. „Dom“ — ne posredujejo takšnih in podobnih izdelkov pridnih rok domačemu trgu, ki bi bil nedvomno hvaležen odjemalec. F MI VAM — VI NAM Urednikov fiotičeii bralcem Mesec je naokrog in „Naša komuna" je spet med vami. Kot vselej se je tudi to pot nabralo kar precej v moji mapi. Torej bo kramljanja morda več kot preveč. Pa kar začnimo. Prvi pomoči, ki smo jo ponudili prizadetim v Skopju se je ta mesec pridružilo še vpisovanje ljudskega posojila. Tudi ob tej akciji, ko v mislih spreletimo vsaj za trenutek nepozabno tragedijo v makedonskem glavnem mestu, ki je za vselej pokopala pod svojimi ruševinami življenja tolikih žrtev, smo vsi na stežaj odprli svoja srca. In prav je tako, kot so se skoraj na vsakem kraju, v tovarniških dvoranah, šolah, znanstvenih zavodih, institutih, pa tudi na poljih, kjer je te dni dela kar cez glavo, odrezali naši občani. Kljub vsemu pa je bilo ponekod občutiti, kot, da ljudje stežka vpisujejo vsaj skromen delež k posojilu, ki ga bodo seveda dobili vrnjenega v nekaj letih z obrestmi. Cernu neki je bilo treba v nekaterih vaseh okrog Iga toUko prepričevanja, pa prošenj in kaj vse bi lahko človek prisodil k temu, da so se nekateri med njimi le odločili za vpis. Pa tudi v nekaterih gospodarskih organizacijah in drugod ni šlo vse tako, kot bi moralo. Cernu tak odnos, ne vem? Edini pa smo si Lahko le v tem, da je skopska tragedija nesreča vseh nas in je izgradnja tega našega, nekdaj sončnega mesta ob Vardarju, naloga in hkrati tudi naša obveznost, skratka, življenjska nujnost. Kot je tistega usodnega jutra, 26. julija, nekaj po peti uri, odjeknila nepremagljiva moč zemlje, ki je ugonobila življenja tisočerih in za vselej vtisnila podobo groze, razdejanja in brezmejne bolečine v naših srcih, tako je prav zdaj med nami le en sam cilj — s skupnimi močmi in napori spet zgraditi cvetoče mesto ob Vardarju. V nesreči smo si vselej bližnji. Se toliko bolj, če imamo pred seboj podobo nepozabnega julijskega jutra. In danes občutimo bolečino kot bi prizadela vse nas. Tako pa mi je za današnjo priložnost ostal le majhen spomin, ki sem ga z nekaj besedami skušal poveličati z najvišjim dostojanstvom. Sključeni starček, ki ga je čas odvrnil od svojega življenjskega spremljevalca — šivanke in drete, je h skromnemu posojilu pridal še pet tisočakov. Misli se z ljudmi venomer prepletajo. Morda je prav Usti trenutek dal svoj prispevek tudi krojač v Velikih Taščah, kmet iz Vrbljcnja, avtoličar pri ljubljanskem Dolgem mostu ali uslužbenec „Vamosti“. Kdo bi le naštel njihova imena, ki pa so navsezadnje le drobec v mozaiku mogočne in edine, naše jugoslovanske družine. In prav je tako. „!\'aša komuna", glasilo izdajateljske skupnosti lista občinskega odbora SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik. — Predsednik izdajateljskega sveta Sergej Vošnjak. — Izhaja mesečno. — Ureja uredniški odbor: Danilo Emeršič (predsednik), Sergej Epih, Boris Makovec, Ivan Vimik, Vlado Firm, Darko Pcrovšek in Jože Jesih. —1 Glavni in odgovorni urednik Ivan Virnik. — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Trg MDB 7/1, telefon št. 20-728. — Tekoči račun pri NB Ljubljana 600-18-608-25. — Celoletna naročnina 400 dinarjev, polletna 200 d tolarjev in je plačljiva vnaprej. — Tibk Tiskarne šolskih delavnic tehniških šol v Ljubljani. Naši kulturni spomeniki S pričujočo številko začenjamo v našem lifetu z novo rubriko. V njej vam bomo predstavili nekatere najpomembnejše kulturne spomenike naše preteklosti. Najprej, spomenik utemeljitelju slovenskega knjižnega jezika, Primožu Trubarju, rojaku iz Rašice pri Velikih Laščah. Lavrica MLADI SPET PRI DELU Jesen je tu. Počitnice in dopusti so mimo. Aktiv Zveze mladine je že pričel z delom. Na množičnem sestanku smo razpravljali o bodočem delu. Ustanovili smo politične krožke, z odborom SZDL pa smo se dogovorili za pomoč. Ustanovili smo tudi dramsko skupino in že študiramo dve igri. Imamo pa tudi dru-žabne večere. Na njih bomo obravnavali pro-Jjlcme z našega področja. Tudi z našimi najmlajšimi smo že navezali tesne stike. Tako smo konec prejšnjega meseca organizirali izlet na Urh. Seveda pa je to le skromen prikaz vsega našega dela. Več je pokazala zadnja mladinska konferenca, na kateri smo sprejeli tudi več koristnih zaključkov. Milan Sivec Podpeč OBLJUBA DELA DOLG Od sestanka predstavnikov krajevne skupnosti, občinske skupščine, okrajne skupščine in Cestnega podjetja v Ljubljani, 13. avgusta v Podjieči, je minil že poldrag mesec. Domačin, republiški ljudski poslance tov. Jože Šilc pa je na seji občinske skupščine, 21. septembra, med dragim dejal, da kljub obljubi še vse do tega časa, torej več kot mesec dni [h> sestanku ljubljansko Cestno podjetje ni vsaj za silo uredilo cesto, kljub temu, da je to njihov zastopnik na sestanku tudi obljubil. Sprašujemo sc le, kje je bila ob tem primeru podana obljuba — in ali je k temu primera šc potreben komentar. Prav gotovo ne. Edino le to, da eo se ljudje upravičeno razburjali, češ ali je obljuba le za trenutno zadoščenje vsemu, kur teži Pod|>cčanc in okoličane že leta in leta. Ureditev ceste naj se uredi vsaj za najnujnejšo silo. Polhov Gradec EDINSTVEN PARK Po Itcscdali ravnuitelja osnovne šole tovariša Kavčiča bo v prihodnjem letu Zavod za spomeniško varstvo v Ljubljani preuredil sedanji vrt pred šolskim poslopjem, nekdanjo graščino, v edini renesančni vrt, ki bo po tej strani kot edinstvena zgodovinska redkost poleg Neptunovega spomenika, enkratna turistična zanimivost. Vsa ta predvidevanja pa bi naše polhograjsko turistično področje še obogatila z novo pridobitvijo — renesančnim parkom. Letne koference po aktivih ZMS na Viču Letne konference po aktivih ZMS so se že začele. Mladinci obravnavajo predvsem probleme delovnih organizacij ter dvig produktivnosti. Mladinci v nekaterih podjetjih so izbrali /n glavno temo konference obravnavanje statutov delovnih organizacij. Občinski komite ZMS bo za vse predstavnike aktivov iz osemletk priredil seminar. Konference bodo predvidoma izvedene do 15. oktobra. Pionirski odred ..Borisa Kidriča*4 je razvil* svoj prapor Konec prejšnjega meseca je pionir-' ski odred „Borisa K5driča“ iz osnovne" šole v Trnovem, razvil svoj pionirski prapor. Slovesnosti v kinodvorani n»-Viču, so se udeležili tudi zastopniki nekaterih pionirskih odredov z ostalih šol, v foultunno-umetniškem delu proslave pa so sodelovali baletni solisti KUD „France Prešeren“ iz Tmovegar orkester Glasliene šole pod vodstvom-Cvetka Budkoviča, mladinski pevski zbor trnovske šole in godba na pihala-Ljudske milice pod vodstvom Rudolf® Stariča. športni dogod&i Sredi živahne tekmovalne eezone smo. Tekme se vrstijo za tekmo, na premnogih od teh pa sodelujejo tudi naši iport-nikL Ta mesec moramo posebej pohvaliti balinarje Žabe in košarkarje Svobode. Pa poglejmo po posameznih panogah. BALINANJE: Balinarji »o se tokrat pomerili na državnem prvenstvu v Zagrebu in posebno v posameznih disciplinah zabeležili lepe uspehe. Posebej moramo omeniti met veterana „2abe“ Avgusta Pctrovžiča, ki je z rutinersko igro in običajno zanesljivostjo premagoval v borbi med posamezniki oviro za oviro in končno osvojil naslov državnega prvaka. Ta uspeh je tolikanj večji, ker se je s tem uvrstil tudi v državno reprezentanco, ki bo še letos sodelovala na svetovnem prvenstvu v balinanju, prizorišče teh borb na najvišji ravni pa bo v Franciji. Torej, še en uspeh več k številnim dosedanjim v delovanju marljivega balinar-akega kolektiva Žabe in Rožne doline. ROKOMET: Po prvih zavrtljajih v slovenski republiški rokometni ligi letos ne moremo biti toliko zadovoljni a startom Partizan-Krima, kot smo bili lani. Ze v prvi tekmi z mariborskim Kovinarjem so doma uspeli osvojiti le eno točko, kar ni pokazalo, da bi lahko pričakovali v letošnjem letu kak večji uspeh. Čeprav so veljali pred pričetkom med glavne favorite, so sedaj že dokončno izpadli iz borbe za najvišja mesta. Pri tem pa moramo upoštevati, da letos tekmujejo kar brez dveh svojih najboljših igralcev Domnika in Jankoviča, ki sta zapustila domače vrste. Poleg tega se letos niso uspeli prebiti višje od polfinala v republiški konkurenci za jugoslovanski pokal, kajti nasprotnik kranjska Mladost je bila letos premočna za lansko odlično ekipo. Vendar se ne sme že sedaj obupavati, saj je do konca prvenstva še mnogo nedelj. V republiški konkurenci se letos merijo tudi rokometašice Svobode. Tudi njihov start ni preveč uspešen, saj so po *tirih kolih šele na osmem mestu med desetimi ekipami. Vendar pa tudi tu v,'lja isto, kot smo dejali že preje, da bo do konca preteklo še mnogo časa in bomo verjetno priča še številnim presenečenjem. Prepričani pa smo, da nas bodo igralke Svobode tudi prihodnje leto zastopale v tej konkurenci. KOŠARKA: Košarkarji viške Svobode, bi so lani prav nesrečno izpadli iz republiške lige, so v tej sezoni nastopali v Vzhodnem delu II. republiške lige. Doka-so, da so kvalitetno sposobni tudi za ttuslojianjc v najelitnejši konkurenci in 80 tako v svojem tekmovanju zavzeli naj-v*sjc mesto, ki jim daje pravico do ponovnega starta v I. republiški ligi. Torej, ^polnila so se pričakovanja in spet ,lni«mo zastopnika tudi v naj višji republiški konkurenci. NOGOMET: Med nogometaši v SNL 81,10 bili zadnje dni priča številnim neprijetnim presenečenjem. Svoboda, ki je 8t*rtala z voljo in možnostmi za dosego ^•jvišjega naslova, je v zadnjih dveh tobinah zelo popustila in z dvema zapo-t^dninia porazoma izgubila kontakt z Vrhom tabele. Nič manj neuspešno pa so '‘•daljevali tudi O.-Krimovci. Se vedno sc . rcP“0 drže dna lestvice, poleg tega pa * Ostalo ponovno vprašanje ali bodo še ploh obstojali, kar pa obravnavamo na tngem mestu. («j) na& U&t IZREDEN ŠPORTNI DOSEŽEK Pokal predsednika Tita spet v rokah naših strelcev Komaj leto dni nazaj. Ekipa občine Vič-Rudnik prejema v svoje roke prvič najvišjo jugoslovansko strelsko trofejo — pokal predsednika Tita. In sedaj! Dragocena trofeja je zopet v njihovih rokah. Tokrat so jo osvojili še bolj prepričljivo. In ne samo to. S tema obema zmagama in veliko voljo do napredka se jim obeta namreč ta pokal tudi prihodnje leto. Osvojiti za stalno to trofejo pa je nekaj, kar ei more nekdo misliti le v sanjah, če ve kako so običajno sestavljene reprezenntančne ekipe. Kdo sestavlja to odlično ekipo? Sami člani SD Diopter: Franc Planinc, Bogdan Jež, Peter Dimic, Jože Vrbinc in Lojze Mikolič. Tekmovalcev samih nam verjetno res ni treba posebej predstavljati, saj so znani širom naše domovine, lahko pa omenimo njihov trenutno najtežji problem! To je pomanjkanje prostorov za zimsko vadbo. Do sedaj so v zimskem času navadno gostovali na stari šoli „Oskar Kova-čič“, ko pa sc je ta preselila v nove prostore, so ostali brez primerne dvorane. Vendar smo prepričani, da neka rešitev mora obstojati, da bodo lahko vadili, jmtem ko bodo v prihodnjih dneh dobili tudi uradno potrdilo, da so edini upravljale! strelišča oh Dolenjski cesti. Da pa bi bila pomoč čimbolj učinkovita, »o s svojimi težavami seznanili tudi predsednika naše občinske skupščine, žnž. Slavka Jakofčiča, ki jim je zadnjo soboto v septembru priredil sprejem. V prijetnem vzdušju je povabljence, med katerimi je manjkal le veteran Franc Planinc, pozdravil, jim čestital in med drugim dejal: „Izredno nas veseli, da ste letos že drugič osvojili Titov pokal in upamo, da vam bo to uspelo tudi v tretje, tako da bo lahko stalno krasil vaše prostore. Obenem pa se moramo zavedati, da s temi velikimi zmagami širite tudi ime naše občine širom domovine, poleg tega pa dajete pobudo množičnosti. Obljubljam vam, da vam bomo v vaših prizadevanjih pomagali, kolikor bo le mogoče.11 Strelce je pozdravil in jim čestital tudi sekretar ObK ZKS Janko Kušar, obema pa se je zahvalil predsednik občinskega strelskega odbora inž. Milan Simič. V prijetnem razgovoru, ki so je razvil po zaključku uradnega dela sprejema, smo zastavili strelcem vsakemu po [vet vprašanj. In kakšnih? Poglejmo! Ocenjujemo Od našega zadnjega ocenjevanja do danes je prišlo na vrsto zopet nekaj zavrtljajev v slo tonski nogometni ligi. In s tem seveda tudi novi nastopi in osvojitev novih točk za ocenjevanje najboljšega igralca v ekipah obeh naših zastopnikov Svobode in Odred-Krima. Dočim smo v prejšnji številki z izredno lahkoto in soglasno ocenili Jaz-binška za najboljšega nogometaša, pa danes ne moremo tako enoglasno izbrati najboljšega. Po preudarku pa lahko z vso pravico postaviimo na prvo mesto igralca Kneževiča (S), ki je bil medtem najboljši mi padalec v svojih vrstah. Zato si je zaslužil pet točk. Tokrat lahko uvrstimo v sestav najboljših tudi dva O.-Krimovcu, oba sta stranska krilca, Gabrovška in Kadunca. Prvi si je zaslužil štiri točke, drugi pa tri. Preostale tri točke pa pripadejo tokrat še igralcu Svobode, Jazbinšku in Banjancu. Torej današnji vrstni red: Kineževič, Gabrovšek, Kadunc, Jazbin-šek, Banjanac. V skupnem plasmaju vodi po dveh ocenitvah, Jazbilšek(S) s 7 točkami, slede pa mu Kneževič (S) l) točk, Loboda I. in Gabrovšek (0-K) po 4 točke, Valjavec in Kadunc (0-K) po 3 točke, Verbič (S) 2 točki, Str-mecky in Banjanac (obaS} po 1 točko. Med strelci je po sedmih kolib' v vodstvu Verbič (S) s šestimi gob. Vaš prvi nastop? — Vaši prvi) uspehi in kje? — V kateri disciplini najraje nastopate? — Najhujši tekmeci? — In nameni za bodočnost (samo športni)? Tekmovalci so nam odgovarjali na ta kratka vprašanja zelo lakonično, vendar so v njih povedali vse, mi pa jih bomo nanizali kar enega za drugim, kakor smo jih slišali in tudi zapisali. Bogdan Jež: Prvič leta 1950 na pionirskem republiškem prvenstvu v Mariboru. Leta 1954 sem dosegel drugo mesto na svetovnem prvenstvu v Caracasu (Venezuela). Najraje streljam z vojaško puško in pa na glinaste golobe. Najhujši nasprotniki so mi Vrbinc, Mikolič in Grozdanovič. Sc naprej bom aktivno in upam, tudi uspešno nastopal. Peter Dimic: Prav tako kot Bogdan. Večkrat sem osvojil republiško prvenstvo. Glinaste golobe najraje zbijam. Spoštujem vse nastopajoče. Želim se izpopolniti v streljanju na glinaste golobe. Jože Vrbinc: Leta 1948 na državnem prvenstvu v Kragujevcu kot pionir. Sedem let kasneje sem postal mladinski državni prvak v streljanju z vojaško puško na prvenstvu v Skopju. Vedno pazim na Grozdanoviča, Ježa in Mikoliča. Želel pa bi nastopati še na prihodnjem svetovnem prvenstvu, ki bo v ZDA. Lojze Mikolič: Leta 1953 kot pionir na državnem prvenstvu v Ljubljani. Sodeloval (sem v ekipi, Id je leta 1958 osvojila v Ljubljani republiški jugoslovanski pokal. Moja disciplina je vojaška puška. Klubski kolegi in Grozdanovič ter Zivanovic, so med najhujšimi. Če bodo pogoji, bom še treniral, cilj pa je, ponovno osvojiti pokal maršala Tita. S temi odgovori smo zaključili naš pomenek in strelcem, res pravim športnim amaterjem, čestitali tudi v imenu našega uredništva. Slavko Juvane Nasi strelci, ki! so osvojili pokal predsednika Tita. Stojijo od leve proti desni; Lojze Mikolič, predsednik občinske skupščine inž. Slavko Jakofčič, Bogdan Jež, predsednik občinskega strelskega odbora inž. Milan Simič, Jože Vrbinc in Peter Dimile. Manjka le Franc Planine. INŽENIRSKI LJUBLJANA BIRO HAJDRIHOVA 4 izdeluje investicijske programe in investicijsko tehnično dokumentacijo za: elektroenergetske naprave za proizvodnjo, prenos in transformacijo električne energije; ! 1 vse vrste visokih, nizkih in vodnih zgradb; naprave in instalacije jakega toka vseh napetosti in moči ter naprave in instalacije šibkega toka; strojne naprave za energetske in industrijske namene. Piše: Vlado Firm Riše: Lado Danč IN STR m 0 0 10. Nc, Mihec ni šel po kozo. V taborišče mora, dobro je poznal skrito bližnjilco. K stricu Jaku, ki je bil vedno kosmat rn vedno šegav, mora. Brž je stekel v hlev, vzel z jasli staro vrv in si jo omotal okoli prsi. Še šibo. „Tako, £e me dobe, bodo verjeli^ da iščem kozo,“ je sam pri sebi tiho modroval Mihec. 11. Mihce je stekel po strmini za kočo. Rosna trava mu je opletala po bosih nogah. Razpeti suknjič sc mu je zatikal, ko sc je plazil skozi mlado podrast i)n pretrgani žep mu je makcdrnl v rahlem vetru. Zadihan sc je ustavil v bližini poljske poti, ki je za ovinkom dosegla glavno cesto. 15. Vrh Malega ključa je bil ves v soncu. Visoko v trepC' tajočem zraku pa je lepo prepeval škrjanec. V partizanske® taborišču, med debelimi hrasti, je bilo vse živo. Med gosti® grmovjem, ki se je razraščalo po gozdnatem pobočju, pa j* oprezno in skoraj neslišno korakal stražar. 13. Globoko pod njim je ležala dolina, še zavita v sivkasto meglo. V taborišču so v skupinah posedali borci, čistili orožje in šaljivo zbadali! brkatega kuharja Jaka, ki je, če ni imel dela v kuhinji, najraje posedal pri njih in jih kratkočasil s svojimi duhovittiiiii domislicami. 14. Pred poljsko kuhinjo je stal komandir čete in zrl v skupino borcev. „Hej, Jaka, h kotlu, komandir te išče,'- je prekinil njegovo pripovedovanje najbližji borce. ,,Pogledal ti bo v kotel, Ič brž!" — ..Zanj je prevelik, za vas pa premajhen," se je odrezal Jaka in pohitel h komandirju. 15. Jaka se je postavil pred komandirja, si v hlače, obrisa® roke in vprašujoče zrl vanj. „Je zajtrk pripravljen, Jaka*" Takoj ga razdeli, krenemo na pohod." — ...Je, tovariš komat*'' dir. polenta. S kurirjem bova pohitela, da jo porazdeliva* Najraje jo imajo." 16. Drug za drugim so stopali h kotlu hord in zadovoljni odhajali, saj je Jaka vsakemu do vrha napolnil posodo. Polenta je bila rumena, vsa se je tresla. ,,Kakšna pa je zabela, sem že pozabil," je smeje pripomnili neki borec in kaj hitro izpraznil skodelo. Še postrgal jo je. 1 / . Borci so se zvrstili' na mali goljavi. 1/. štaba je prišel komandir, stopil k borcem iti jih pozdravil. ..Tovariši, akcija nas čaka. fašisti vohljajo po dolini, v zasede moramo," je pojasnjeval komandir. ..Pripravite se, preglejte še orožje in potem krenemo na pot. Javljeni so premiki' sovražnika." 18. Mali Mihec sc je že ves razpraskan prehijal sk«*® goščovje, se plazil preko jarkov in kotanj, padal, se spoti*1 in se skoraj brez diha vzpenjal po strmem pobočju proti vrl'11' „In če ne najdeni taborišča?" ga je prešinilo. Kar stresel ** je oh tej misli.