LETO LJUBLJANA, 28. FEBRUARJA 1925. S7EV. 9. NAROČNINA ZA-JVGOSLA-ViJO ČETRTLETNO D8N 15’ CELOLETNO &1N 6o/ZA’ inozemstvo ie&odati POŠTNINO/OGLASI PO CENIKV/ POSAMEZNA Ute vilkA- po - mH • 150. POŠT. ŠEK. RRČ I3.I68 (§) VR£GNI$TVO IN VPR&VA V‘VČITEL)SKI'TI$KARNI/ -rokopisi - Se • Ne-vra- k ',CAlO/ANON3MNM>0-\ ‘PlSl-SE-NE-PRIOEČV-k TElO/POlTNlNA-PLA-^ TANA-V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 906. Sporazum. Pobavili smo se že v eni zadnjih številk s to krilatico, s katero slepe danes opozicionalni politiki svoje naivne mase. 2e tedaj smo naglašali brezvsebinstvo tega novega gesla »edinih pravih predstavnikov jugoslovanskega naroda«, ki naj, bi privedlo našo državo ti končni konsolidaciji in gospodarskemu udejstvovanju. Danes, ko smo že v prvih početkih parlamentarnega dela in ko so posamezne parlamentarne skupine že podale glavne bbrise svojega bodečega parlamentarnega udejstvovanja, se zopet povračamo k temu geslu, ki naj bi postalo vodilna deviza vseh negativističnih elementov v Jugoslaviji. Živimo v parlamentarni državi z zelo obširno in globoko demokracijo, ki omogoča najširje udejstvovanje na polju parlamentarnega dela. Naše prilike v gospodarskem življenju, v prometu, v državni upravi, v socialni politiki, uradniškem vprašanju in še v tisoč drugih perečih vprašanjih, zahtevajo res vestnega in poštenega dela v parlamentarnih odborih, kjer je edi-. no mogoče po dosedanjih izkušnjah odpomoči tem vprašanjem. Toda naši poklicni politiki, ki skrivajo pod vabljivo firmo »bratskega sporazuma« svoje težnje po moči in vladi brezdelja, si predstavljajo to parlamentarno udejstvovanje čisto drugače. Namesto da bi se lotili v parlamentu resnega in pozitivnega dela, s katerim bi pomogli do rešitve vseh teh nujnih vprašanj, proglašajo slovesno, da za vse to sedmo leto po osvobojenju še ni časa in mesta, ter da ie potreba nadaljevati najmanj še sedem let brezplodno in brezkoristno debato o ustroju naše države. Vse pa seveda v znamenju »bratskega sporazuma« in z ugodnostjo bogatih dnevnic. Poleg tega pa je nesporno dejstvo, da ie ravno krilatica o bratskem sporazumu med jugosloveni samo nedolžna krinka za zle namene gotovih politikov, kajti Jugosloveni so se sporazumeli med seboj že na boj- nloi:D°Ha,ial1’ ko so ramo ob rami preliva H svojo kri in postavljali temelje Jugoslavije. Ako pa se tedaj tudi niso mogli sporazumeti vodilni politiki jugoslovenskega naroda, ker so bili zato ali preveč omejeni ali pa preveč zaposleni z državno-pravnimi vprašanji, zato pa vendar ni mogoče trditi, da se ni sporazumel jugoslovenski narod. Da bi pa bilo identificirati recimo Slovence Z dr. Korošcem, Srbe z čičo Bajo, Hrvate s Stipico Radičem in bivšim Jugoslovenom g. dr. Trumbi-čem, pa more trditi samo kak za- slepljeni ali kratkovidni politik, ki se drži v svojem delu še vedno ozkosrčnih tez o predstavnikih narodov. Poleg vsega tega pa je zadnjemu našemu političnemu diletantu čisto jasno, da se skriva za to formulo samo želja skrahiranih voditeljev opozicionalnih grup, da se prebijejo do državne oblasti in do visokih in dobro nesočih mest kraljevih ministrov. Tako, da je pravzaprav v jedru vsa ta sporazuma-ška politika samo vprašanje opozicionalnih voditeljev, kako dospeti navzlic jasno izraženi volji naroda, da hoče že tudi v Jugoslaviji delo in red, do ministrskih foteljev brez posebnih naporov in navzlic manjšini, v kateri se nahajajo. Da pa so se jim priključili tudi sirote srednje linije in razne pilpogačice, je pa tudi razumljivo, ker je baš njihova glavna gonilna sila priti brez pooblastila naroda do mandatov in visokih položajev. Sicer pa nam pove dovolj jasno o upravičenosti fraze »bratskega sporazuma« najbolj pogled v najbližjo preteklost. Doslej so bili že na vseodločujcčih mestih ministrov in vodilnih državnikov že vsi prvo-boritelji opozicije. In kaj so izvršili in dosegli v tej smeri tedaj vsi ti Korošci, Davidoviči, Trumbiči, Spahi itd.? Nič! Sedeli so na ministrskih foteljih in mirno uživali vse dobro teh svojih visokih 'položajev ter se prostodušno igrali z ljudsko bedo. Edino njih delo je bilo stremljenje dokazati narodu, da ie glavna notranje politična potreba po »sporazumaških« dogovorih med poedinimi voditelji in poklicnimi politiki, ne pa notranja konsolidacija in vsesplošno blagostanje! Tako, da gre pri sporazumevanju v bistvu samo za pustolovske pakte oblasti željnih in po ministrskih foteljih stremečih ciničnih politikov. Vzemite tem kričačem in špekulantom vsako možnost političnega udejstvovanja, pa se boste lahko kmalu prepričali, da bo narod zadovoljen in kako blagodejne posledice bodo te energične akcije. Naravnost neumevno pa nam je, kako si drznejo vabiti srednjeiinija-ši nacionaliste, naj vstopijo med nje in prično izvajati politiko srednje li-nijč. Kajti baš nacionalisti so danes v državi edina grupa, ki ima že čisto določene smernice svojega dela in od katerih ne odstopijo niti za las. In ta smernica je smernica odločne in ravne linije, katero naj bi po želji sirot srednje linije zapustili in se oklenili njih meglenih koncepcij. Naš kongres 1925. (referat br. P. Šegota na sestanku Akademskega kluba). jo roke in izrečejo solidarnost. Na drugi strani pa tudi najvažnejši in najkompetentnejši forum za razpravljanje delikatnih vprašanj, ki se tičejo našega pokreta. Od načina, kako se rešijo ta vprašanja, odvisi homogenost in uspeh Orjune. Radi tega moramo priti na kongres čim najbolj pripravljeni in s točnim poznavanjem stvari, t. j. vsak naš član mora na kongresu dobiti jasno sliko pokreta, njegovih idej in razvoja, mora spoznati potrebe organizacije ter vse njene dobre in zle strani. Nadalje mora vsak član dozirati kaj se je in kaj se ni napravilo. Razim tega moramo, kakor vedno, stopiti pred javnost s preciznimi smernicami in čvrsto disciplino. ^?.a .zadnjem kongresu 1. 1923. ePhn *fneše11 definitivni in popolni O rili n e ° .ideQl°^ in Programu uijune, o njeni taktiki, delovanju n odnosanh napram javnemu živ. ljCiijii. I\3£ -J stil j 3q $q pojmi. En.- V mesecu maju se sestanejo v krajev - deje?ati Orjune iz vseh kongresnaSe ,avc’ da na rednem od To*LaPrtgIeidai° bilanco dela -iega l. decembra Hn danes m da istočasno čujejo mišlip ma, predloge in potrebe raznih organizacij ter da na podlagi vsega Š&ZTt °bTU ~ za nosti uspesno delo v bodoč- ' ^ S 3 Ic ključek ptees,?ri««e zuači za-vega razdobja k? in nast<>P no- na, brezkompromisn'-biti dos!ed~ kontinuiteta one ideoiL:-" us'pešna ga delovanja, katerega je Cq ?ne~ razvijala od svojega početka dalje kljub žrtvam in z največjim samo-zatajevanjem. Naš kongres je na J« sfrani velika manifestacija mo-> discipline in kompaktnosti našega pokreta, na katerem se sestane-® Jijunaši iz najoddaljenih kraiev uomovine z namenom, da si stisne- krat za vselej so bila odbita razna neosnovana očtanja in napačne kritike našega pokreta. Jasno in odkrito smo izjavili, kdo smo in kaj hočemo ter pokazali smo pravo pot, po kateri hoče Orjuna iti, da doseže svoj edini cilj, namreč konsolidacijo države na podlagi zdravega in konstruktivnega praktičnega nacionalizma. Kongres je bil velike važnosti za našo organizacijo, ker je dal prave smernice in definitivni program. Na čelo naše Orjune smo postavili vrlega predvojnega nacionalnega borca in ideologa br. dr. Leontiča. Pod njegovo roko in v duhu kongresa je Orjuna nato razvila močno aktivnost in obširno delavnost nc samo širom domovine, ampak tudi v daljni Ameriki. S ponosom smemo že danes gledati na rezultate: organizacija se je učvrstila, ojačila in izčistila, ter je sposobna, da kot močen či-nitelj nadaljuje svoje plodionosno delo v vedno širših dimenzijah. Na predstoječem kongresu se torej znova sestanemo, da se pogovorimo o nadaljriem delu. Progra-matična vprašanja ne prihajajo več v obzir, ker smo s temi že na čistem. Reševala se bodo samo vprašanja dela in organizacije. Deto naše organizacije, ki je sistematično razdeljeno na razne sekcije, moramo postaviti na najsoli-darnejšo podlago, kajti le s sistematičnim in točno razdeljenim delom je mogoče doseči ugodne rezultate. Dnevni red predstoječega kongresa še ni objavljen in radi tega o njem nc moremo še govoriti, vendar mislimo, da bo potrebno posvetiti posebno pažnjo sledečim vprašanjem: V prvi vrsti gmotno vprašanje in ureditev ekonomskih prilik organizacije. Imamo že našo zadrugo, Ekonomsko Orjuno, dokaz resnosti in solidarnosti našega pokreta, kateri moramo posvetiti največjo pozornost in ljubezen, da ji omogočimo uspešno delo v smislu njenih ciljev. Nadalje bo treba urediti finančne prilike ^ posameznih organi-zcaij na ta način, da bo osigurano nemoteno 'delovanje vseh sekcij, katere bodo z obširno delavnostjo, živo besedo, publikacijami in predavanji čvrstile, razširjale in urejevale naš pekret. Posebno solidno bo treba organizirati tiskovne in propagandne sekcije, ki jim bo treba posvetiti specialno pažnjo. Osobito pozornost zaslužijo se-ljaške Orjune, katere morajo na deželi, danes zastrupljeni z nevednostjo, demagoštvom in napačnimi pojmi, postati luč, ki naj dovede naša sela k streznjenju. V naših se-ljaških organizacijah naj bi kmetje našli vse ono, kar jim je potrebno za duševni in materialni napredek. Ravno tako mora biti našim mestnim organizacijam največja skrb organiziranje delavskih sekcij. Kajti delavcem je potrčbna aktivna in pozitivna zakonita borba za njihove pravice in to v nacionalnem okvirju, ker le v tem slučaju bodo želi dejanske uspehe. Formiranje četniških sekcij pa naj se nadaljuje v onem pravcu kakor se je pred kratkim pričelo, t. i. v četniškem duhu. Naše četni-ške sekcije morajo postati naš ponos. Izbrisati moramo enkrat za vselej nazive »pretepači«, »batina-ši« itd. in z moškimi nastopi pokazati pravo svrho četniških sekcij, ki niso bile stvorjene za izbruhe temperamentne mladosti, ampak kot zadnje sredstvo za ohranitev duha in žrtev naše Nacije. Mi vemo, da je vodstvo Orjune v omenjenem pravcu že mnogo naredilo, toda baš sedaj ob priliki kongresa je treba vse to točno formulirali in ustvariti predpogoje za uresničenje vsega, kar smo navedli kot potrebno. Na koncu še par vrstic o položaju akademske omladine v Orjuni. Akademska orjunaška omladina je ona mlada sila, na katero stavi Orjuna največje nade. Omladina mora stremiti za tem, da postane središče organizacije in najaktivnejši činitelj v njej'. Ona mora našo ideologijo dovesti do razmaha ne samo na univerzi, temveč tudi sploh v javnem življenju. Radi tega Je potrebno, da se združi v strnjene vrste in da kompaktno ter solidarno stopa naprej. V zadnjem času je opažati gibanje v tej smeri. V kratkem se ustanovi Savez akademskih Orjun, o katerem se bo razpravljalo tudi na našem kongresu. Ob priliki razvitja prapora ljubljanske akademske Orjune, dne 19. marca t. 1, se zberejo zastopniki naših akademskih Orjun, da v tem smislu pripravijo predloge za kongres. Radi tega se pripravimo resno za naš kongres, kateri bo prva velika' revija naše moči in discipline v prestolnicf. UMUi i Mi i lica mil liste F« Bivši »Abgeordneter« gospod Schauer piše v lastnem glasilu »Cillier - Zeitung« strašen članek o groznem nameravanem atentatu na njegovo osebo. Nas cela zadeva praiv nič ne zanima, ampak hočemo samo zavrniti njegovo ^ trditev, da bi bil on voditelj nemške manjšine v mariborski oblasti. J ega mu ne moremo pri najboljši volji priznati, ker je dobil malo nad 4000^ glasov od 120.000 volilnih opravičencev, kar pomeni kaplja v morju. Povrh tega pa niso glasovali zanj pristni Nemci, temveč od Schulvereina in Siid- marke ponemčurjeni renegati. Pravih Nemcev v naši oblasti ni in ker jih ni, ne more on predstavljati manjšinskega voditelja, kakor je dr. Wilfan in, Besednjak na Primorskem in dr. Petek in Poljanec na Koroškem, ker ti zastopajo kompaktne slovenske večine v teh krajih. To naj si zapomni gospod »He-rabgeordneter« Schauer. Sedaj po volitvah, ko je zopet propadla nemška lista, kakor je propadla pri občinskih volitvah v Mariboru, Celju in Ptuju, bi rad g. Schauer zaslovel kot mučenik. Glede atentata samega pa je samo ob sc-bi razumljivo, da nikdo, ki bi hotel napraviti na njega atentat ne bi šel skicirati hiše in pa po aretaciji izjavljati, da je nameraval napraviti atentat na gospoda Schauerja. Pač pa* če je vse to res, kar piše »Cillier-Zeitung«, se .ie v isti imenovani dovolil sijajno komedijo s Schaucrjem. Pač pa je nesramno od »Cillier-Zeitung«, da si upa nastopiti s tako vehemenco proti terorju, katerega je hotela bajje uprizoriti Orjuna pred volitvami, ko je ravno g. Schauer sokriv dogodkov v Ptuju in vsega terorja, kateri se je izvajal od nemške »manjšine« proti Slovencem v časih bfagopokojne Avstrije na spodnjem Štajerskem. Ptujski dogodki še niso poravnani! V obče pa ne bo Orjuna nikdar dovolila, da bi se Nemci vmešavali v naše politične spore in iz njih hoteli kovati kapital. Za nas so Nemci tolerirani poedinci, ki nat bodo zadovoljni, da jim dovolimo jesti jugoslovenski kruh. PRIPRAVLJAJTE SE ZA BEOGRAJSKI fCOMGRiSZl 08 L E K E OB NA ROKE 08 MESTKJ TKG O ERNATOViC Panteon. V naši državi žive razne vrste ljudje, ki sc rede in bogate samo na račun države. So to specialisti za najraznovrstnejše dobave, ki jih oddaja država, od katerih potem z različnimi triki odnesejo ti dobavitelji svoj levji delež. Med njimi jo tudi posebna vrsta teii dobaviteljev, ki se pečajo samo z dobavami materiala za zidanje in opravo poslopij, ki jih zida država. Ta grana je postajala zadnje čase brezposelna, ker bo kmalu končana zidava zadnje državne zgradbe v Beogradu. Sedaj pa misli menda vlada odpomoči tej brezposelnosti, ker se pričenja baviti z načrtom o zgradbi »Jugoslovenskega Pantheona«. Nekoč je bil Pantheon svetišče posvečeno vsem božanstvom. Pozneje pa so pregnali iz njega ljudje bogove in pričeli shranjevati v njem trupla mrtvih, ker so hoteli na ta način postati slični bogovom. Tako je danes Pantheon grobnica najzaslužnejših državljanov. Ker imajo skoro vs^ države na svetu svoje Pantheone, je smatrala naša prevdarna vlada, da mora v ona kaj ukreniti v tem pogledu. Pričela je stvar »razmišljati« in v daijini se že kažejo prve konture tega novega končnega pribežališča vseh onih, ki danes načeljujejo narodu in ga zastopajo. Saj ne bo stal nič več, kakor sto milijonov dinarjev. Je pa tudi osnovanje tega Pantheona danes ogromnega pomena za ves bodoči razvoj naše države. Jugoslavija je danes najsrečnejša zemlja na svetu in v njej danes ni več nujnejših potreb, kakor zidanje Pantheonov, Železnice, pota, mostovi so zgrajeni, s šolami in bolnicami je zemlja kar posuta, vdove, sirote in invalidi vlečejo bogate podpore, državni uradniki kar plavajo v izobilju. Z eno besedo, življenje v Jugoslaviji teče mirno in veselo. Ako žive živi tako divno in zadovoljno, zakaj bi potem tudi ne skrbeli za mrtve. Seveda ne za one, ki so darovali svojo kri in življenje za osnovanje te države in ko-jih grobove prerašča trava in osat, temveč za one slavne mrtve in mrtvaške kandidate, ki so reševali vprašanja jugoslovenskega naroda v težkem in napornem delu poklicnih politikov. Je pa tudi že v resnici teh zadnjih mrtvaških kandidatov toliko, da je že skrajni čas pričeti z zidavo njim namenjenega Pantheona. Sto milijonov dinarjev je vendar za Jugoslavijo malenkost. In Pantheon je vendar važnejša zadeva, kakor izgradnja projektiranih železniških prog, regulacija rek, ureditev naših pristanišč, ureditev perečega uradniškega in invalidskega vprašanja, ker to bodo vse lahko izvršili še prihodnji rodovi/ Pantheon pa bo potreben v najkrajšem času! Poleg tega pa je to tudi zelo koristna naprava, ker bodo lahko v njem shranjeni na enem mestu vsi posmrtni ostanki vseh sedanjih političnih gromovnikov, ki jim bodo zamogli vsled tega prihodnji rodovi vsem skupaj naenkrat izreči — svoje pomilovanje in prezir. p>M^i^£ssjBNSJBsac!ii3B>a ^ Kupujmo in podpirajmo izvrstno y Kolinsko cikorijo domači izdelek. Plačanci. Iz zemlje naše ftuge. Vsakdo se more lahko še spominjati s koliko vehemenco so nas napadali komunistični in klerikalni listi, da smo bili plačani za naš pohod v Trbovlje od vraga si že vedi katere strani. Mi smo na vse te napade molčali, ker se nam je zdelo pod častjo odgovarjati na te očitke, čudili pa smo se, ko smo bili v Celju zaprti skupaj s komunisti, od kje jemljejo denar za svoje ne baš ravno preskromno življenje. Na naša vprašanja, od kje dobivajo te znatne podpore, so nam odgovarjali, da od delavstva v Trbovljah in Zagorju. Te dni pa se je izkazalo, kdo so bili ti delavci v Zagorju in Trbovljah in kdo je bil v istini plačanec. Policija je namreč odkrila v Beogradu organizacijo komunistov, ki je imela nalogo podpirati komuniste, kateri bi morda padli v nepriiike in prišli v su-kob z zakonom radi svojega komunističnega udejstvovanja. Glavna zaupnica te organizacije je bila neka prof. Desanka Cvetkovič, ki je menda hotela postati v Jugoslaviji nekaka jugoslovenska Klara Zet- kin. Na podlagi njenih izpovedi in zaplenjenega materiala je ugotovljeno nesporno, da je dobivala »Rdeča pomoč«, kot se je nassivaia ta organizacija, denarna sredstva iz Moskve. In to preko boljševlške propagandne podružnice v Berlinu. Od tam je prišlo največ denarja, okoli milijone dinarjev. Med drugimi so sprejeli od te vsote tudi znatne zneske slovenski komunisti, ki so bili zaprti radi napada na Orjuno dne 1. junija v Trbovljah. Tako uradna ugotovitev na podlagi knjig, ki so jih vodili komunisti sami. Radovedni smo, kaj bodo dejali na vse to naši klerikalci, ki so s tako gorečnostjo zagovarjali te plačance rdeče Moskve. Sicer pa je ta radovednost skoro neumestna, ker samo še pričakujemo, kdaj bo policija odkrila tudi morebitne postavke v kakem komunističnem rdečem fondu, iz katerega so bili nagradeni za svoje lažnivo in ogabno pisanje kle-ro-boljševiki, pobožnjaki okoli »Slovenca«, ki so se sicer zadnje čase močno ohladili v svoji ljubezni na-pram boljševikom. POZOR! rjraflJMT tar:trmco trssancaa Izreden užitek boš imel, če si privoščiš čašo pravkar nastavljenega najboljšega starega Ljutomerčana „V R H JERUZALEMA" v restavraciji M. Dolničarja na glavnem kolodvoru v Ljubljani. Odprto vsak dan do polnoči. :ns3aBD 3nse Poli&iž&n pregled. Jugoslavija. Na seji kronskega sveta je vlada podala svoj delovni program, ki ga je kralj odobril. Kakor izgleda, ne bo vlada demisionirala, temveč se bo pretvorila iz volilne v delovno, z malimi osebnimi spremembami. Delovni program je zelo razsežen in obsega med drugim tudi take zakone, ki bodo vsekakor zelo vplivali na končno pomirjenje in konsolidacijo države, tako invalidski zakon, tiskovni zakon, zakon o stanovanjih itd. Razne vesti, ki jih je opozicija raztrobila v svet, da vladajo v sedanji vladni koaliciji velika nasprotstva, so se izkazale za neresnične in je Pašič sam to de-mentiral, obenem pa tudi odločno odklonil vsako sodelovanje s strankami, ki ne stoje na stališču izvedbe vidovdanske ustave. Medtem ko je Narodni blok kompakten, se pa o opozicionalnih strankah tega ne more trditi. Pre-vfelika so njih programna nasprotja in druži jih edino-le sovraštvo do bloka in sedanje vlade. Opozicija je ua vse mogoče načine intrigirala proti bloku in raznašala lažnive vesti. Njeno časopisje je dolgo časa trdilo, da nima vlada večine in da je ostala v manjšini. Kaj je hotela s takimi poročili doseči, ni čisto jasno, ali najbrže je hotela razburiti ljudske mase posebno na Hrvat-skem in izzvati nemire, da bi tako zunanjemu svetu dokazala, da je narod proti sedanjemu režimu. Toda vse take in slične želje so se razblinile v nič in je ostalo vse mirno. Dr. Polič, ki je prišel v Beograd intervenirati za internirane radičevce, je moral oditi praznih rok, ker stoji vlada na stališču, da se jih ne more izpustiti. Naš vatikanski poslanik dr. Smodlaka je prispel v Beograd. Njegov prihod se spravlja v zvezo s pogajanji za konkordat, ki bodo kmalu pričela. Na Vatikan bo treba vsekakor pritisniti v vprašanju političnega delovanja kiera in gledati bo treba tudi. na to, da se papeški nuncij Pelegrinetti nadomesti z drugo osebnostjo, ker se je izkazal kot neprijatelj našega edinstva in je dajal politikujoči duhovščini potuho. Tega ne bo' težko doseči, ker je Vatikan po neuspehu v Franciji in Argentiniji zeio interesiran Niti v smrti sl nismo enaki. Doslej so izrivali naš jezik samo iz sodnih dvoran, šol, novin, vojašnic, uradov in javnih prostorov ter krajev, kjer so se sestajala večja števila ljudi. Trdno pa smo bili prepričani, da nas bodo pustili vsaj mrtve pri miru in nam dovolili vsaj nad grobovi slovenske napise. Potrjevala nas je v tem prepričanju tudi zgodovina sama, ki je označevala vsako nasilno in samovoljno poseganje na grobove za sakrileg. Krepila nas je v tem mnenju tudi gori-ška dežela z neštetimi pokopališči izza poslednje svetovne vojne, na katerih skupno počivajo italijanski in avstrijski vojaki, ki so si bili v življenju sovražniki na nož. Na grobovih padlih avstrijskih vojakov, ki počivajo skupno z italijanskimi na istih pokopališčih, še vedno rjavijo napisi v nemškem, ogrskem in drugih jezikih. Še vedno pada popotniku, ki se vozi iz Gorice proti Podbrdu, v oči ganljivi napis na nagrobni piramidi avstrijskega vojaškega pokopališča, razprostirajočega se ob železniški progi tik solkanskega mosta, »ich hatte einen Kameraden« in nikdo se ne spodtika nad tem, ampak s pobožno zbranostjo se spominja vseh onih, ki so na tujih tleh, daleč od svojcev, položili svoje življenje. Na goriškem pokopališču dremljejo svoj večni sen Italijani in Slovenci. Nad njimi ne buči več vihar narodnih bojev, ne prepirajo se več, ali je Gorica »italianissima« ali ne, temveč v bratski slogi počivajo drug poleg drugega. Ob njih vzglavjih se večinoma belijo nagrobni spomeniki z napisi, ki v njihovem rodnem jeziku oznanjajo sorodnikom in znancem mesto njihovega poslednjega ležišča. Ta tihi mir in bratska sloga spečih napolnita z mirom in ljubeznijo tudi bijoča srca živih, čim prestopijo prag pokopališča. Vsaj za oni trenutek utihnejo v njih pod mogočnim vti- som smrti strasti življenja, ki buče tam, zunaj pokopališča. Goriški občinski odborniki pa so ljudje drugega kova in srca. Neizrečeno so jih bodli napisi mrtvih goriških Slovencev, ki so prav po besedah Gospodovih: »In kamenje bo upilo!« upili vsemu svetu, da je ta zemlja naša in samo naša. Niso se zadovoljili ti šovinisti in kulturo-nosci stem, da so pregnali slovenščino iz javnega življenja, temveč so jo sklenili pognati poleg tega tudi iz pokopališča. Izdali so na go-rlške kamnoseke okrožnico, v kateri jih opozarjajo, da slovenski nagrobni napisi ne bodo več dovoljeni in da bodo tudi že obstoječi tekom leta 1925. odstranjeni z goriških pokopali§č. Poznamo moč in doslednost g. podžupana Vuzegnassija, ki je podpisal ta akt in uverjeni smo, da bo skušal to stvar tudi izpeljati. Vendar pa zopet obratno poznamo tudi moč in odporno silo našega naroda, ki bo znal v slučaju potrebe v zaščito svojih najdražjih mrtvih poseči tudi po najskrajnejših sredstvih. In da pri tem barbarstvu ne bo ostal miren tudi svobodni jugo-slovenski narod — zato pa bo poskrbela že Orjuna. Iz Komna. Pri svojih starših v Komnu se mudi g. L. Štrekelj, absolvent dubrovačke nautične akademije. ki je naš jugoslovanski državljan. Te dni ie šel na sprehod in v bližini hiše. kjer biva, so ga ustavili trije s puškami oboroženi fašisti. Eden mu je nastavil puško na prsa iu ga pozval, da dvigne roke kvišku, druga dva sta ga preiskala. Dasi nista našla pri njem ničesar, so ga vendar vsi trije z boksarjem in" z brcami nabili. Tako, da je bil ves krvav in da je moral iskati zdravniške pomoči. Naj ostane ta podli čin zabeležen v knjigi sramotnih in podlih činov črnosrajčnikov, ki bodo preje aili sleje maščevani. Dopisi. na tem, da doseže vsaj v pogajanjih z Jugoslavijo kak uspeh in bo radi tega imela tudi naša diplomacija lažje stališče in se bo moglo doseči pošten »modus vivendi«. Bolgarija. Na Bolgarskem zopet vre in je prišlo do atentatov in tudi večjih spopadov med vladnimi četami in združenimi zemljoradniki in komunisti. Po vesteh angleških listov je nameravala generaliteta vreči sedanjo vlado. V zvezi s tem je vlada odredila številne aretacije. Ob naši meji se zopet zbirajo številne komitaške čete, ki nameravajo upasti na naše ozemlje. Naša vlada je bolgarski že odposlala noto, v kateri jo opozarja, da bo smatrala Bolgarsko .za krivca, če^ pride do upada. Sicer pa ni mogoče iz Bolgarske izvedeti kakih pozitivnejših vesti, ker izdaja Cankova vlada nad vsemi časopisi najstrožjo cenzuro, da zabrani tako, da bi prišle v svet zanjo nepovoljne vesti. Francija. Francoski frank je pričel spet kolebati in padel na curiški borzi na 27.05 švicarskih frankov. Finančni minister Clementel je podal izjavo o sanaciji franka. Najprvo namerava najeti novo zunanje posojilo, potem pa povišati razne davke in uvesti oddajo premoženja. Francoski dolgovi se konsolidirajo. S tem upa odpraviti krizo franka in ga postaviti zopet na zlato podlago. Vsekakor bo težko povišati davke, ker plačujejo Francozi relativno največ davkov, tako da ne morejo pod davčnim vijakom niti dihati. Edino sredstvo, ki bi hitro delovalo, bi bila pomoč Amerike. Ker pa noče Amerika pomagati in črtati francoskih dolgov, je tudi dvomljivo, je-li bo sanacija franka, kot si jo je zamislil Clementel, tudi imela kaj uspeha. Din 1’— ua vsak korak prihranite, zato ne tožite, da Vam jo predaleč in kupujte vso oblačilne predmete in potrebščine pri Drago Schwab, Ljubljana. ,.ITO zdravo. pasta za čiščenje zob ohrani zobovje lepo Ptuj. Ker sta se zedinili mariborska pivovarna Gotz in ljubljanska »Union«, da si porazdelite svoj delokrog (najbrže tako, da bo imela mariborsko oblast pivovarna Gotz, ljubljansko pa »Union«), bo tukajšnji zastopnik »Uniona«, gosp. Zorčič, zaveden Jugoslovan, ob službo. In tako bo pač v vseh drugih krajih. Zastopstvo Gotza pa bo imel še nadalje dosedanji zastopnik, zagrizen nemškutar, ki je bil pri zadnjih občinskih volitvah kandidat na uemškutarski listi. Protestiramo najenergičnejše proti temu, ne samo za Ptuj, ampak za vse kraje, kjer imata dosedai »Union« in Gotz svoje zastopnike. Ako se Gotz ne spametuje in ne nastavi le naše zanesljive ljudi, potem naj ve, da bomo napeli vse svoje moči, da izpodrinemo to velešvabsko podjetje, kar nam pač ne bo težko, ker se vendar pivo ne .izdeluje samo v Sloveniji. Ko gledamo ta razvoj nemškega kapitala in nemške moči, se nehote spomnimo tistih mož, ki so vztrajali desetletja pri naši domači in edini slovenski pivovarni v laškem, kljub temu, da je bilo finančno stanje pivovarne desolatno. Iz Sloveitjgradca. V nedeljo, 22. t. m. je imela naša Orjuna prvo prireditev. S sodelovanjem dramskega odseka narodne čitalnice je uprizorila veseloigro »Karlova teta«, ki je uspela pod spretnim vodstvom br. Dobemika in vsled požrtvovalnosti članic in članov dramskega odseka, kljub mnogim nepričakovanim zaprekam prav dobro. Le škoda, da ni bilo mogoče izvesti zabave po igri v napovedanem obsegu, ker je izostal vsled znanih neprilik na železnici naš igralec glasovirja, br. Živko. Poročevalcu »Jutra« Pa priporočamo več previdnosti, če je zagrešil nerodnosti svojega dopisa vsled prevelike gorečnosti, ali pa več takta, če je pisal namenoma neresnico. Orjuna Zagorje. V ponedeljek, dne 16. februarja t. 1. je priredila mestna Orjuna Zagorje ob Savi v mali dvorani Sokolskega dema poslovilen večer učitelju br. Rudolfu Vrabiču. Polnoštevilna udeležba nam priča, da je bil med nami zelo priljubljen in drag tovariš vsakomur. Neštetokrat nam je dokazal, da razume naše delo, in kaj zmore človek z vztrajnim delom. Trudil se je z intenzivnim delovanjem pri Oriunl in Sokolu, za Kar je mnogo trpel, skoro nad 7 tednov v celjskih zaporih, a duh njega ni klonil. Sovragi, kleti naše ideje so se radostno posmehovali njemu, a on je delal načrte za bodočnost. Prišel je zopet med nas in komaj pričel delovati s podvojeno enegijo, že ga kliče domovina drugam na delo in domovanje. Žalostni smo, ko odhajaš, a zopet veseli, v upanju, da nam boš tudi v Tvojem novem kraju deloval z isto, če že ne z večjo, energijo, ko pri nas. Srečno Ti delo in bratski pozdrav Orjuna Zagorje. Novo mesto. Ko so Italijani zasedli Tret, Gorico itd., so pognali čez mejo cele trume slovenskih železničarjev s pozdravom schiavi andate in Jugoslavia. Od teh železničarjev je bilo dosti nastavljenih tudi v Novem mestu. Sprejeli smo jih z veseljem, kot brat Jugoslovane in to tem radostneje, ker smo upali, da smo dobili zavedne državljane. Toda zmotili smo se pri mnogih, kajti med tem, ko so nekateri omenjenih res vzorni narodnjaki, so drugi, katerih je še mnogo, podli hinavci, ki so vse drugo preje, kot Jugoslovani. Ti ljudje očividno ne morejo prikrivati svojega sovraštva proti Srbom in s tem komentirajo svojo mlačnost tudi proti kralju. Kako mučno je to za one tovariše Primorce, kateri so res zavedni in častivredni Slovenci, vedo sami povedati. Večji del teh zabavljačev ni moglo preje v blaženi Avstriji, vsled neznanja nemščine, položiti nobenega izpita in so prišli le do kakega zavirača, zato so jih tudi Nemci psovali z »Windische trottel«. A sedaj so postali v Jugoslaviji, kar čez noč uradniki. Ako železniška uprava teh elementov ne pozna, ji v bodoče le-te imenovane označimo, ker se ne bo v nadalje trpelo, da bi država redila gade na svojih prsih. Primorci. Celje. Volitve za narodno skupščino so za nami. Za nas je zanimiv rezultat, ki ga je ob tej priliki pokazala Schauerjeva skrinjica. Kon-štatirati moramo, da je bila skupina Nemcev s svojimi 296 glasovi za Narodnim blokom najmočnejša. Vsekakor nas zanima, kje tiči vzrok dejstvu, da so Nemci še danes v, Celju močni, da se od leta do leta krepijo po številu, dasi ni viden ni-kak prirastek od zunaj. Čuden je ta pojav vkljub temu, da je Nemce v tem kratkem času zadel udarec za udarcem. V septembru mesecu so popolnoma propadli pri občinskih volitvah, padla je njihova »Trutz-burg« in 8. februarja je bil obglavljen njihov Schauer. Njihova politična moč sloni na gospodarski moči. Oni so v tem oziru od nas popolnoma neodvisni in toliko časa tudi politično nepremagljivi. Vsi se dobro zavedajo tega dejstva, pa si ne vemo, ali ne znamo, morda celo ne upamo1 pomagati. — Orjuna ie takoj v začetku proti njim nastopila s parolo: »Svoji k svojim« in do danes v tem smislu deiovala. Posebnega uspeha pa doslej še ne moremo beležiti. Po zmagi Narodnega bloka pri občinskih volitvah je predsednik bloka izjavil z magistrata, da bo iz te hiše odslej naprej vel Nemce drupi veter, pa zdi se nam, da je besede odnesel veter. Bojkot proti Nemcem zavirajo celo naši trgovci sami, kakor bi jim mogel ško-i dovati in se vsiljuje še nam misel, da so celo naši trgovci pod vplivam nemških trgovcev. Bojkota ne izvajajo niti konsumenti, češ, da je pri Nemcih ceneje, kar je na žalost v, mnogih slučajih tudi resnično, liaj-Cesče pa samo izgovor. Edino smotren boj, skupna fronta političnih voditeljev, društev naših trgovcev, kakor konsumentov, zamore završiti ta boj uspešno, vsako drugo poskušanje je zaman. O tem naj prizadeti faktorji resno razmišljajo in še najdejo pri delu, sicer se zamore zgoditi, da bo pri prihodnjih volitvah volil še kak »Nemec« več kakor 8. februarja. Šmarje pri Jelšah — bodoče Trbovlje. Naša mlada Orjuna je že v plodovitem delu. Ideja unitarizma se širi naglo. Naša misel ojačuje naše vrste v veri, jakosti in strnjenosti. Ta naš napredek pa bode nekatere v oči, ki so jim zastrte z betonom. Slepi so, a vendar nesramni do skrajnosti. Pristaši »Narodnega bloka« so mislili priredi v nedeljo, dne 15. t. m. zvečer povorko z bakljado in godbo v proslavo politične zmage. Ker so pa nekateri naši člani pristaši »Narodnega bloka«, so tukajšnji klerikalci razglasili, da priredi Orjuna omenjeno bakljado. Zato se je spravil degradirani, užaljeni An-derluh, na delo in h ajdi h godcem na pregovarjanje. In godba je v zadnjem momentu odpovedala. Do tu bi se nas ne tikalo. A sedaj pride luč, ki razsvetljuje sovraštvo, ki ga nosijo sovragi Orjune v duši. Ker so pa le ti mislili, da se bo bakljada vršita, so se spravili klerikalni petolizci na agitacijo in zbirali pretepače za napad na Orjuno. V nedeljo' zvečer se je res zbralo do 50 razbojnikov v svoji trdnjavi, oboroženih do zob, pripravljenih *a napad. Iz hiše, iz katere bi se morala širiti ljubezen do bližnjega, se je slišalo rjovenje živalske druhali: doli z Orjuno in sploh obične, fraz-ne pljunke. Torej, sveta Cerkev je dala kaplančku Joštu moč propagirati ljubezen do bližnjega s koli in gorjačami svojih 50 razbojnikov. Res, mesarska ljubezen. Sreča, da ni bilo povorke, drugače bi Šmarje bilo drugo Trbovlje, po krivdi razboritih k erikalnih pijancev. ... . .... Mi, Orjunaši po vecim, smo bili tedaj na veselici tukajšnjega Sokola. Oni »ljubitelji bližnjikov« pa so prišli pred gostilno in lajali. Ko sta pa šla pozneje dva naša kmečka fanta iz Šmarja proti domu, sta čuia pred seboj psovanje in pljuvanje na Orjuno iz Rt'uče pretepačev, napojenih s farovškim vinom. Na klic »na kuraž«, kar je kmetu juriš, se je eden naših članov pokazal ‘v njih sredini in velel preklicati žaljivke. Mesto odgovora pa so ga farovški pijanci napadli in mu prerezali z nožem čelo, nakar je pohitel še drugi naš član ranjencu na pomoč. Ostala sta sama na bojišču. Zaplotniki so jo pa odkurili. Le toliko, da se ovrže očitek, češ, da Orjuna pripravlja poboje. Tu se je očitno pokazalo, da so klerikalci inscenatorji morij in tudi morebitnega bodočega potoojra v bmar-ju. To le v direktivo za bodočnost. Uverjeni pa naj bodo ti napadalci, da bodo poleg orjunaškega plačila prejeli še tudi sodnijsko pohvalo. Orjuna Sušak. V nedeljo 1. t. m. ob 16. uri se je vršil sestanek članstva tukajšnje organizacije, na katerem nam je brat Šepič podal kratko, a stvarno predavanje o Or-juni in politiki, h kateremu je še brat Moderčtn dodal svoja izvajanja o nujni potrebi obstoja Orjune, da v teh strankarsko zastrupljenih časih širi širom naše domovine idejo jugoslovenskega narodnega edin-stva in bratstva vseh treh plemen Srbov, Hrvatov in Slovencev. Sestanek je bil bolj slabo obiskan, tem bolj pa je bila večerna zabava, katero je priredila Orjuna v okusno opremljenih prostorih Sanatorija Pečine. Zabava je izpadla nadvse pričakovanje dobro ter je jasno pokazala, da je tu kljub raznim klevetam Orjuna trdna in da stopa za njenim praporom vsak dan več mladin in svežih sil na delo v dosego končnega cilja Orjune za ureditev domačih razmer in svobodo bratov v robstvu. Uspeh zabave je bil v vsakem oziru toliko v gmotnem in moralnem, navse zadovoljiv. — Pri tem smo imeli tudi priliko videti preuslrojeno akcion-sko četo in precejšnje število bratov v kroju, kar je bilo za Sušak nekaj novega. L CVETUCARNA fN/ZZA‘ LJUBLJANA - PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 30. Dnevno sveže cvetje na drobno in debelo. Sprejema naročita na šopke, vence, aranžmaje in dekoracije dvoran. FANI HVALA. Hal pokret. Maribcrska oblast. Tretji redni občni zbor M. O. Orjune Maribor. Reorganizacija mariborske mestne Orjune je po imenovanju komisarijata ugodno napredovala in oživele so se tudi nekatere sekcije, tak« da se je 12. t. m. lahko sklical občni zbor. Vršil se je ob 20. uri v mali dvorani »Narodnega doma« in je bil prav dobro obiskan. Otvoril ga je brat komisar Janko Zorko, ki je pozdravil navzoče in dal besedo nato oblastnemu predsedniku bratu Reharju, ki je v kratkih besedah orisal historijat organizacije, obrazkr žil pomen razvitja prapora in zleta 22. marca in velikega majskega kongresa v Beogradu. Za nii-m je govoril oblastni tiskovni referent brat . dr. Cazafura o pomenu tiska. Sledila so poročila komisarja, tajnika komisarijata in načelnikov po-etlinili novoformiranih sekcij in odsekov, ki so bila vsa z odobravanjem vzeta na znanje in enoglasno dobrena. Sledila je nato volitev novega odbora, pri kateri je bil soglasno izvoljen odbor pod vodstvom biata Zorkota, ki nudi popolno garancijo, da bo kos svoji težki nalogi in da bo povedel mariborsko organizacijo do novega razmaha in procvita. Pri slučajnostih, kjer so se oglasili k besedi razni elani, so se pretresavala v prvi vrsti vprašanja čim uspešnejšega de-a y sekcijah. Za besedo je prosil tudi brat dr. Pivko, ki je izjavil pied celokupnim članstvom, da ostane tudi kot poslanec zvest idejam in težnjam Orjune, katero bo vedno podpiral. Obenem je predlagal tudi, naj bi se uvedlo organiziranje po stanovskih družinah in obratih, kar se je vzelo z odobravanjem^ na znanje. Občni zbor je po končanih debatah zaključil brat j s ponovnim pozivom na delo Beogradu22" in kongnes v Redni ob&ii zbor M. O. Oriune Polzela - Braslovče, v nedeljo’ 22 t. m. popoldne se je vršil v Sokolski dvorani na Polzeli tretji redni občni zbor M. O. Orjune Polzela-»raslovče. Občni zbor je otvoril oniisar brat Metod Pegan in poku hve^edrav okusne, nekatere pa naravnost originalne. Prireditev je posetil tudi sam predsednik mirotvorne republike go-spodin Stipica Radič, ki je tudi zbranim maskam govoril svoj globoko zasnovani govor o političnem položaju. V popularnosti pa sta z njim konkurirala Pat in Patachon, ki sta s svojim nastopom vzbuja x splošno veselost. Posebno origina--en je bil med drugimi točkami tudi pariški ap'ški ples. Pri glasovanj za najlepšo masko je dobila največ glasov gospodična Anica Omanova, ki je r eieia zato razpisano r -grado. Vsa medi' ;v sc je v ..u- v najiepšeni redu ter se je zaključila popolnoma vzorno, tako da moramo pohvaliti vrlo Mestno Or-juno, ki je izpeljala vso prireditev tako dobro. Klerikalna doslednost. Vsakemu je znano kako v dobrih odnošajih so bili tukajšnji zastopniki rdeče Moskve in črnega Rima. Opetovano je naš list opozarjal na ta nemoralni konkubinah ki so ga bili zmožni sa.-* mo do dna duše pokvarjeni škofovi varovančki in komunisti dr. Leine-žcve vrste. Vsa ta opozorila pa so bila zaman. Saj ie služil celo nekoliko časa škofov list. kar za osebno glasilo preganjane neclolžnosti — dr. Lemeža, ki je o njem pisal dolga in obširna pisma o grozodejstvih in terorju Orjune nad njim. Zadnje čase pa so se menda g. Prevzvišeni na ukaz iz Rima izneverili temu svojemu rdečemu zavezniku in pričeli z najodločnejšo ofenzivo proti komunistom. V ta namen so odredili tudi akcijo za ruske begunce, v katerih je doslej videl njegov'ljubljenček »Slovenec« samo »Wranglove gardiste in pomožno gardo P. P. režima«. Udeležili so se tudi predavanja o preganjanju katoličanstva v Rusiji po tistih komunistih, kojim so izrazili svoje najglobokejše poverjenje s tem, da so pri občinskih volitvah glasovali za komuniste. Mi bi se te najnovejše protikomunistične propagande niti ne dotaknili, da je ne bi že ob trboveljskih dogodkih napovedovali in sva>-rili komuniste pred klerikalci, da jim bodo izmaknili po svojih starih metodah levji delež. Danes se ta naša prerokovanja izpolnjujejo. Komunistična partija in g. dr. Lemež sta storila svojo dolžnost. Komunisti že itak glasujejo za klerikalce in kdor je enkrat v objemu edinozve-ličavne SLS, ta se ne bo tako kmalu povrnil v krilo III. internacionale. Seveda pa še s tem najnovejšim preokretom v mišljenju Prevzviše-nega in njegovih mamelukov niso pretrgani vsi stiki SLS z boljševiš-kimi rovarji Kajti prav gotovo bo zopet prevzela ob prvi ugodni in zanjo prikladni priliki SLS z ravno tako mirnim srcem kakor jih je sedaj zavrgla. ZRNA. Fašistovslta internacionala povzroča še vedno težke skrbi našim različnim prijateljem. Tako je za »Slovencem« pricapljal tudi »Naprej«, Trapi §e namreč s tem, ali bo Orjuna sama povprašala g. Mussolinija, če jo je pripravljen prevzeti v »IV. internacionalo« ali bo gosp. Mussolini osebno povabil svoje »orjunaške pobratime« v to famoz- no internacionalo. Da ne bo dobil g. Bernot še radi teh težkih skrbi sivih las, mu prav zaupno povemo, da Orjuna nima časa vsled preobilne zaposlenosti stopati sama v ožje stike z voditeljem fašistov. Pripravljena pa je v ta namen predati vso zadevo g. Bemotu, ki mu dovoli tudi 5% provizijo za njegov trud in delo, od celokupne vsote, ki jo bo izposloval od g. Mussolinija po vstopu Orjune v »IV. internacionalo«. Ker poznamo finančno Stanje »Napreja«, ki je še danes zapisati v črni knjigi ene tukajšnjih tlskaren, verujemo, da g. Bernot ne bo zamudil ugodne prilike. Vse potrebne informacije pa bo podal ra-devolje g. narodni poslanec Smodej, ki je že tudi poznal nekatere važnejše financirje g. Mussolinija. Med njimi posebno »g. de Flerija, ravnatelja Banco di Roma«, ki bo gotovo od svoje strani podprl tudi z vsemi silami to akcijo. KARO -čevlji Maribor, Koroška 19. NACIJONAL1STI, INSERIRAJ* TE V »ORJUN1«! Sramotni oder. Priporočamo Adolf Schleiiner, Manufaktur - Warenhandlimg - Got-tschee. V V Razpošiljalnica / Josip Ivančič \ LJUBLJANA, Miklošičeva cesta štev. 4, Specijalna zaloga vsakovrstnega češkega in angleškega sukna. Velika izbira vseh vrst podlog za moške obleke. Prodaja se na veliko in malo po najnižjih tovarn, cenah. Oglejte si zalogo! Naročite vzorce! PODPISANA TVRDKA PRIPOROČA: SADNE SOKE: . malinovec, citronado in sadni grog (punč). AROME ZA NEALKOHOLNE PIJAČE: limonova, jabolčna, jagodova, malinova, mandljeva, marelična, nektar, oranžna, rožna, mešane arome (tutti frutti), Vanile, Waldmeister. ESENCE ZA ALKOHOLNE PIJAČE: Rum-esence različne vrste, konjak, hrušov, češnjev, kava. kumnova, oranžna, pelinkovac sadjev, tropinov, brinjev, drožni itd. SADNE ETERE v raznih koncentracijah. NAVODILA NA ZAHTEVO NA RAZPOLAGO. SREČKO POTNIK IN DRUG parna destilacija esenc itd. LJUBLJANA, Metelkova ul. 13. JOSIP TIŠLER sodarski mojster v Spodnji Šiški, Celovška cesta štev. 65 izdeluje in popravlja sode vseh vrst in ve--likosti. Sprejema tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela po solidnih cenah in točni postrežbi. n Jo 29.1 i 11 do 1 IRM 15 POMLADANSKI VELESEJM ¥ PRAGI Blago in industrijski izdelki razdeljeni v 22 skupin. Nad 2000 razstavljalcev. Najugodnejša prilika za nakup svetovnoznanili češkoslovaških proizvodov. 50% zniiana vožnja v češkoslovaški. Brezplačen vizum za potne liste. Pojasnila in legitimacije dajeta v Ljubljani: Češkoslovaški konzulat Aloma Company na Bregu. Kongresni trg 3. % Rajko Turk Mila Turk roj. Mlakar poročena Ljubljana, 23. februarja 1925. E ** Ij Popolnoma varno naložite denar v B S Ljubljansko posojilnico ■ r V LJUBLJANI, Mesini trg štev. 6 m gvj ker ima že nad ^ ■ 10.000.000 Din jamstvene glavnice. ■ - gjgj ^ Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje ^ ■ najusodneje. g Stolne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. ^ L'1 Sprejema v inkaso fakture in ceslje terjatev. Posojila daje le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu. ^ MMimill»HIIUIIII»WM ZAHVALA. Povodom smrti našega nenadomestljivega, nadvse ljubljenega soproga in očeta, gospoda Viktorja Bolaffio nam je došlo od vseh strani toliko izrazov iskrenega sočutja, da se nam ni mogoče vsem in vsakemu posebej zahvaliti. Izrekamo tem potom vsem za izkazano sočutje tekom bolezni, kakor tudi ob smrti najtoplejšo zahvalo. V LJUBLJANI, dne 25. febr. 1925. Žalujoči ostali. t-——>• stroSkl pri vporabl bencina I Vozi brez bencina! 1 je najmodernejše urejena In izvršuje vsa tlskarniška dela od najpriprostejšega do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene kniiee. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. in »nitk in tn Hi nolvA^ilh 11(1* Adaptiraj svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent. H A G - generatorjem! Vozi z ogljem! Prospekte in reference daje: JUGO-HAG LJUBLJANA, Bohoričeva ulica št. 24. Telefon štev. 560. knjige. — iiuHinrane Knjige v cuu- on loiuanuuiui — Brošure in knjige v malih in tudi največjih na-kladah. — časopise, revije in mladinske liste. Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornica Šolskih zvezkov. Šolski zvezki za dsnovne šole in srednje šole. Risanke, dnevniki in beležnice. STROJI za obdelovanje lesa. ZVONOVI. TURBINE. Trans.uisije in železne konstrukcije, liluo- in kovinoluama. Ognjegasne potrobiti«. Sasaljke. - Armature. Strojne tovarne in livarne d. d. LJUBLJANA, Dunajska cesta 35. Pravi zaklad VSAKEGA gospodinjstva je dobro milo, zato zahtevajte povsod edino ie n ..SMILI". Strolltl pri vporabl oglja I ocne za otroške vozičke. Novi modeli. Poslužujte se izdel-ZnizanekCenedomaže tovarne> otroških vozičkov in dvokoles JIUJI n illllJinil TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška cesta Stev. 4. Motam se dobijo po sn.iaoi cul nova dvokolesa, mali pneumatika J m sprejemajo v polno Popravo .« ema n e^ r-^Teolki tanko. ki vozički, šivalni In razni drugi stroji. Prodaja se tuu__________________________ Las mik inž. Marko Kranjec. (Tiska Učiteljska tiskarna V Ljubljani.