GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDER A CIJ Leto X. štev. 31 (505) TRST - SOBOTA 27. SEPTEMBRA 1958 siti Posamezen štev. 25 Ur TRST, ulica Capitolina 3; telet: 44-046 in 44-047 Odgovorni „,«d„ik: RUDOLF BLA2IC (B*y o Dei-" tiski fn Rivi ul TfireKar'- 12 "Dt:C ’ 1 1 " Za demokracijo in gospodarsko obnovo ter široko avtonomijo za Tržaško ozemlje Naša partija se bo borila v parlamentu in prek ljudske akcije za čimprejšnjo Ustanovitev dežele Furlanija - Julijska krajina, s posebnim statutom in glavnim mestom Prstom. rav posebno se bo borila za široko upravno in zakonodajno avtonomijo našega ozemlja. To pomeni : Prenehanje proti- Ustanovitev demokratičnega integralne komisarskega vz » režima Samovlada Enakopravnost pravic za Slovence in Italijane proste cone (kot predvideva člen 42 osnutka statuta, ki ga je predložila v poslanski zbornici K. P. I.) i' it z Izvolitev teritorialnega sveta ki bo lahko sprejel zakone za: Razvoj industrije in trgovine Ljudske gradnje Zveze in prevoze, ki so pretežno v interesu ozemlja Obmejni promet Socialno skrbstvo in pomoč Danes in jutri in otvoritev nove ^ ova dvorana, ki jo je zgradila tiaša federa-j Ja na vrtu Ljudskega do-v ulici Madonnina je ^tičana. Partija in delavci ^ * razred sta tako dobila 'si ^ '^eren prostor za svoje ^ ^ifestacije, politično, ti ; c'alno in razvedrilno de-1 Nost. v h priliki svečane otvo-dvorane organizira itj^a federacija za danes, °to in nedeljo osrednji Nik komunističnega ^ a* Otvoritev praznika =- , (*anes, v soboto ob 20.30 ti n''ncertom godbe «Ri. ,, »Idi,,. ,| Laznik tiska se bo na-i( lCval v nedeljo popol-e od osrednji praznik tiska dvorane Ljudskega doma 15. ure dalje, ker ^ v jutranjih urah dvo-zasedena i, tiedeIjo ob 18. uri bo 1,0 zborovanje, ki je še posebne važnosti za našo volilno kampanjo. Govoril bo poslanec tov. RENZO LAGONI, eden od vidnejših voditeljev komunistične skupine v poslanski zbornici, ki ga naše ljudstvo že pozna, ker je bil večkrat prisoten v naših volilnih bitkah. Na zborovanju bo predsedoval poslanec tovariš VITTORIO VIDALI V večernih urah se bo veselica tiska nadaljevala s plesom in izvolitvijo lepotice «Vie Nuove». Za naslov lepotice bodo tekmovala tudi dekleta, ki so bila že izvoljena na krajevnih praznikih tiska. Za plesno glasbo bo poskrbel nov plesni orkester. Posloval bo dobro preskrbljen bar in bife. Jutri, v nedeljo 28. septembra ob 9. uri bo v novi dvorani Ljudskega doma v ulici Madonnina 19 Sestanek za deželo Furlanija - Julijska krajina Uvodno poročilo bo imel tovariš MARIO LIZZERÒ, Član Centralnega komiteja KPJ. Zasedanja se bodo udeležili : komunistični parlamentarci dežele, predstavniki dežel s posebnim statutom (Sicilija, Sardinija, Val d’Aosta, Trident-Visoko Poadižje), občinski in pokrajinski svetovalci, voditelji federacij iz Gorice, Vidma in Pordenona, predstavniki sindikalnih organizacij. Ob zaključku zasedanja bo govoril poslanec, tov. RENZO LAGONI. ,,Messaggere)“ brani slovensko listo' A^a polemiko, ki jo je «Delov objavilo v zadnji številki o takoimenovani «slovenski listi» dr. Agneletta in dr. Simčiča od «Katoliškega», se je te dni ogla. sil... uganite kdo? Videmski «Messagge.ro Veneta», splošno znan kot najbolj strupen protislovenski, šovinistično in fašisti-ino nastrojeni dnevnik, ki vidi v vsakem Slovencu nevarnost za «italijanstvo Trsta» in bi najraje vse kar je slovenskega utopil v žlici vode. Fašistični «Messaggero» napada «Delo» in brani «slovensko listo» ne morda, ker se je spreobrnil in postal razsodnejši. Kaj še! Nosilca «Slovenske listen sta pač elementa, ki sta na zadnjih političnih volitvah dajala direktive Slovencem naj volijo Krščansko demokracijo, ker je... rešila Italijo pred nevarno, st j o komunizma. Prijatelji mojih prijateljev, so istočasno moji prijatelji — tako nekako se glasi rek. In tega se «Messag-geron drži. Vsluga za uslugo. Na političnih volitvah sta dr. Agneletlo in dr. Simčič krepko pomagala italijanskim klerikalcem, čemu bi jim danes ne pomagal «Messaggero», ki je zvest oproda Krščanske demokracije. Italijanski klerikalci in fašisti se pač dobro zavedajo, da jim nosilca «slovenske listen ne bosta delala nobenih preglavic. Saj je bil dr. Agneletlo v prejšnjem občinskem svetu večkrat deležen laskavih pohval s strani fi art ol i ju in drugih demokri-stjonskih svetovalcev, ki ga sploh niso več šteli med opozicijo. Sicer pa je vsa stvar res lepo spričevalo za «slovensko liston in njena nosilca, ki... ne bosta nikoli izdala slovenskih koristi. Naša volilna zborovanja Sobota, 27. septembra 10. uri Trg Oberdan (Pescatori) 11. ul. Zanetti, vogal ul. S. Francesco (Muslin) 17.30 ul. Tigor, vogal ul. S. Vito (Jole Deferri) 18. ul. Solitario, pred trgovino Donda (Sema) 18.30 ROCOL (Lovriha in Persoglia) 19. Strada del Friuli 107 (Burlo) 19.30 BARKO VIJ E, Salita Contovello 29 (Krečič Venček in Muslin) 20. na trgu Garibaldi (Pogassi in Ren Kaiser) : ul. Commerciale, vogal ul. Ovidio 20. BANI (posl. Vittorio Vidali) Nedelja, 28. septembra 10.10 SKEDENJ, v kinodvorani (posl. Vidali in Ren Kaiser) 11. trg Sv. Jakoba (Sema); ulica Sinico 86; Largo Riborgo (Pacco in Liliana Spagnul) 15. BAZOVICA (posi. Vittorio Vidali in Vera Žužek-Walderstein) 18. PODLONJER (v Ljudskem domu). Ponedeljek, 29. septembra 11. ul. Brunner, vog. ul. Crispi (Jole Deferri); ul. Ponzianino (Mercede Zambon) 18. na trgu Garibaldi govori senatorka Luisa Balboni 18.30 ul. Costalunga, pred gostilno Palestina (Burlo) 19. TRSTEN!K (Vera Žužek-Walderstein in Libero Tribusson) 20. trg Valmaura (posl. Vittorio Vidali) 20. KONTOVEL (Dušan Lovriha). Torek, 30. septembra 11. ulica Sorgente (Libera Sorini) 12. ulica Moreri 24 (Semilli) 17.30 trg Dalmazia, vogal ul. Geppa (Destradi) 18. Largo Niccolini (Radich); Andrena S. Tecla (Muslin) 19. ul. Industria, vogal ul. Colombo (Muslin) 19. GRETA, ul. Bonomea, pred gostilno Bellavista 19. ul. Damiano Chiesa, vogal z Bazoviško cesto: 19.30 ul. DTsella, vogal ul. Orlandini 19.30 Vrdela Skoljet 300 (Pugliese) 20. na trgu pri Sv. Alojziju (Burlo) 20. BARKOVLJE, pri Rumeni hiši (Franc Gombač) 20. PROSEK (Paolo Sema in Alojz Markovic-Zvonko) 20. SKEDENJ, ul. S. Lorenzo in Selva (Marija Bernetič) Sreda, 1. oktobra 11. ROJAN, ul. Apiari, vogal ul. Fratello (Libera Sorini): ul. Valmaura 4 12. na trgu Garibaldi (Semilli) 18. na trgu Goldoni; Sv. M. M. Zg.; ul. Val-dirivo, vogal ul. S. Lazzaro (Burlo) 20. Poggi S. Anna (Jole Deferri). Četrtek, 2. oktobra 11. ROJAN, ulica Giacinti, vogal ulica Ginestre (Tonel); ulica Maiolica, pred pokritim trgom (Libera Sorini); ul. Carmelitani (Pescatori) 12. na začetku Drevoreda XX. septembra (Radich) 18.30 ul. FI. Gioia, pred silosom (D’Agosto) 19. ul. Campanelle 219, pred gostilno Kronec. Petek, 3. oktobra 10. pred Rossettijevim spomenikom (Muslin); 11. na trgu Giarizzole 18. na Borznem trgu (Calabria); ul. E. Toti (Jole Deferri) 19. ul. Kandler, vogal ul. Cunicoli: SKEDENJ, hiše ILVA (Saranz) 19.30 ul. Sottoripa, vogal ul. Cologna (Jole Deferri); Strada V. dellTstria (Radich) 20. OPČINE, na Brdini 20. TREBČE (Karel Siškovič) 20. PODLONJER, v krožku (Paolo Sema). Stran 2 DELO 27. septembra 1956 POLITIKA IN GOSPODARSTVO Problemi tržaškega predmestja in vasi Telovadnica za šolo v Barko vij ah popravila cest in občinska izpostava Kaj potrebuje okraj Sv. Ivan g ekcija Komunistične partije v Barkovljah bo predložila bodočemu občinskemu svetu naslednje zahteve javne koristi krajevnega značaja : 1. a) podaljšanje greznice v ulici Salita Contovel-lo od št. 29 do št. 60; b) gradnja dveh javnih stranišč. v bližini javnega vrta in v bližini železniškega podvoza v ulici Boveto; Ureditev Strada del Friuli 2. a) dokončna ureditev s tlakovanjem ulice Strada del Friuli od št. 207 do 261 in podaljšanjem zaščitnega zida v gornjem delu ulice; b) obnovitev cestnega tlaka v ulici Lavatelo od št. 16 do vrha, kjer se združi s Strada del V desetih letih klerikalnega režima je bilo: — 5.000 družin sodno izgnanih iz stanovanja, nadaljnjih 2.000 izgonov je predvidenih do leta 1960 — 1.500 družin brez stanovanja se nahaja v začasnih kolektivnih bivališčih — 20.000 prošenj vloženih pri občinski komisiji za dodeljevanje stanovanj — 20% poviška najemnin vsako leto, od 1957 do 1960. Če so Tržačani primorani plačevati tako visoke davke, se imajo zahvaliti demokristjan-skim upraviteljem na občini, kot tudi socialdemokratom, republikancem in liberalcem, ki so z njimi sodelovali v poedinlh občinskih odborih. Poglejmo koliko davkov je plačal vsak Tržačan od leta 1948 dalje Friuli; c) razširitev in ureditev ulice Panzera, od železniškega podvoza do Strada del Friuli; d) razširitev in ureditev ulice Boveto od št. 23 do 39; e) ureditev stranske poti, od, Strada del Friuli do hiš, ki se nahajajo med št. 151 in 171 in zgraditev zaščitnega zida ob potoku (ali pa po-kritje potoka) ter zgraditev podpornega zida, da se prepreči rušenje zemlje z zgornjega griča; £) ureditev ulice Moncolano, od železniškega prehoda do vrha, kjer se združi s Strada del Friuli; g) ureditev poti, ki pelje do hiš pri Cijakih v bližini št. ' 477 na Strada del Friuli; h) ureditev ulice Bonafata od št. 19 do vrha, kjer se združi s Strada del Friuli ter razširitev dela ceste med št. 36 in 42; v svoje roke avtobusno progo, ki jo vzdržuje pod-jetje Sergas; progo je treba obenem podaljšati do št. 473 na Strada del Friuli; 6. zgraditev modernega občinskega kopališča; Za rešitev stanovanjske krize postavlja Komunistična partija v svojem volilnem programu naslednje zahteve: 1948 2.636 lir 1953 8.796 1954 11.199 1955 12.402 1956 13.023 1957 14.525 Če nočete, da bo dav- čno breme vedno večje, odrecite 12. oktobra glas Krščanski demokraciji in njenim zaveznikom ! Slovenski odsek v zabavišču 3. a) zgraditev telovadnice za barkovljansko o-snovno šolo; b) otvoritev slovenskega odseka v bar-kovljanskem občinskem zabavišču in izpopolnitev že obstoječe opreme; 4. zopetna otvoritev občinske izpostave, ki je nekoč že obstojala v Barkovljah; 5. občina naj prevzame — načrt gradnje 10.000 stanovanj v 4 letih, z zmerno najemnino — gradnja s strani občine 1.200 stanovanj z nizko najemnino — odstopitev občinskih zemljišč za gradnjo ljudskih stanovanj — posredovanje občine za državno nakazilo 800 milijonov lir za koristnike Aldisijeve-ga posojila — zapora nad stanovanjskimi izgoni, najemi in podnajemi, tudi za pogodbe sklenjene v režimu proste konkurence — rekvizicija praznih stanovanj v špekulativne namene — dodelitev primernega števila novih stanovanj mladim novo-poročencem — združitev raznih komisiji za dodeljevanje stanovanj znižanje najemnin 7. primerni ukrepi za pospeševanje turizma; po. gozdovanje; 8. izboljšanje naprav in opreme morskih kopališč v Čedasu >in postavitev novih pip za pitno vodo ob obali do Miramarja; 9. razširitev barkovljan-skega pokopališča; 10. uvedba rednega odvažanja smeti s strani podjetja za mestno snago za hiše na Strada del Friuli. v predelu od svetilnika do št. 473. 2 a okraj S. Ivan postavljajo komunisti naslednje zahteve: uravnovešenje najemnin ljudskih hiš, ki jih u-pravlja IACP, na osnovi zakona 261, kateri predvideva znatno znižanje najemnin; uprava hiš IACP mora prevzeti skrb za čistočo vež in stopnic in za redno ter izredno vzdrževanje stanovanj, ker najemniki plačujejo poleg redne najemnine tudi dodatek za gornje usluge; povečati je treba nadalje število vra-larjev; gradnja okrajnega občinskega kopališča na občinskem zemljišču v ulici Raffaele Sanzio, v bližini tramvajske remize; gradnja občinskega zabavišča, da bodo imeli o-troci okraja možnost zdra. vega športnega in razvedrilnega udejstvovanja; popravilo naslednjih u-lic: Beato Angelico, Vr-dela Timinjan, Cave, Linfe in stranske poti pri Su-banu; popravilo pločnikov v okraju; večja skrb za čistočo krajevnih cest; postavitev semaforja ali kak drug varnostni ukrep Pred 40 leti je na ruševinah Avstroogrske zrasla svobodna Češkoslovaška pri izhodu tramvajske remize; postavitev table s prometnim znakom za omejitev brzine v ulici delle Docce, kjer je velik promet vozil in pešcev: pogostejše čiščenje kanalov na Lonjerski cesti in v idici Damiano Chiesa ter ureditev zelo strmih poti, ki se spajajo z navedenima; ob deževju namreč voda nanosi grušč in kamenje, ki se nakopiči po zgoraj omenjenih dveh u-licalt ; zvišati intenzivnost cestne razsvetljave na Lonjerski cesti; čimprejšnja gradnja strokovne šole v okraju, kot je predvideno v občin, sitem proračunu ; ob urah največjega dotoka potnikov, je treba povečali število voženj na tramvajskih progah št. 3 in 9 in poskrbeti za večje (Nadaljevanje in konec) Položaj slovanskih narodov se je še poslabšal čim je začela vojna. Dunajska in budimpe-štanska vlada sta mislili, da je prišel ugoden trenutek za dokončno podreditev slovanskih narodov. Vlada je ukinila vse svoboščine državljanov, začela je z množičnimi aretacijami predstavnikov političnega in kulturnega življenja Čehov in Slovakov, poslala je slotisoče Čehov in Slovakov v boj proti slovanskim bratom. Začela je široko kampanjo za uničenje narodne zavesti mladine v šolah in istočasno je začela pripravljati načrt za razkosanje samostojne, češke uprave. Na Slovaškem je ogrska vlada omejila celo lastninsko pravico slovaških kmetov. Preganjanja t strani obeh vlad in zaskrbljenost za bodočnost sta porodili med češkim in slovaškim delovnim ljudstvom vedno večji odpor. Medtem ko so si hoteli češki predstavniki visoke finance, industrije in ve-leposestništva čimbolj zavaro- Velikanski odmev in vpliv ruske revolucije Oklevanje predstavnikov češfa buržoazije vrstiti tudi stavke. Čehi in Slovaki so jasno pokazali, da ne odobravajo vojne. Močan odpor proti Avstroogrski število tramvajev s priko- 'vati svoje položaje’ bodisi Prek lico, da se prepreči gnečo v tramvajskih vozovih; večja čistoča v tramvajskih vozovih. Za Slovence Komunistična partija zahteva : juridično priznanje slovenskih šol vseh stopenj in izvajanje pravic, ki jih potrjuje Londonski sporazum. paktiranja z vlado, ilegalnimi stiki in vohunstvom za Antanto, je začelo tisoče čeških in slovaških delavcev z aktivnim odporom proti Avstro-ogrski V začetku leta 1915 je prešlo veliko število čeških in slovaških vojakov na drugo stran fronte. Nekaj mesecev pozneje so se začele vrstiti v notranjosti dežele demonstracije proti lakoti in vojni in postopoma so se začele Analiza gospodarskega položaja Trsta v intervenciji posl. Vidalija Za Prosek-Konto vel javno kopališče, lekarno in nova stanovanja Qeprav je bila naša skupina v prejšnjih občinskih svetih vedno v opoziciji, je vendar dosegla uresničitev nekaterih zahtev, ki so jih iznesli na Proseku in Kontovelu. Komunistom gre n. pr. zasluga, da je bil zgrajen o-troški vrtec, napeljana cestna razsvetljava, da so bile asfaltirane glavne poti na Kontovelu, izboljšana vodovodna napeljava, itd. 'V novem občinskem svetu se bodo komunisti- čni svetovalci borili za u-resničitev splošnega programa partije, ki med drugim vključuje zahtevo po: — priznanju narodnih in demokratičnih pravic — avtonomiji Ozemlja — ustanovitvi integralne proste cone Kontovela bodo zadolžili bodoče komunistične svetovalce, da se borijo za rešitev krajevnih potreb javne koristi: 1. zgraditev javnega kopališča in pralnice; 2. municipalizacija avtobusne proge Prosek-Trst, ki naj jo prevzame podjetje Acegat; 3. obnovitev kanalizacije na Proseku, kar naša partija zahteva že deset let; 4. popravilo vseh cest in nujno potrebno asfaltiranje vaških poti; 5. otvoritev občinske lekarne za Prosek-Kontovel ; 6. razširitev javne razsvetljave na Proseku v kraje, ki je še nimajo; 7. gradnja vsaj 70 novih stanovanj za Prosek in današnji številki nadaljujemo z objavo govora, ki ga je imel poslanec toi>. Vittorio Viduli v zbornici v teku diskusije o državnem proračunu, k današnjem delu govora na-sega poslanca je nadaljevanje analize gospodarskega položaja T rsta. Pred kratkim je zbudila Trstu veliko zaskrbljenost vest o eventualni ukinitvi centra za strokovno usposobitev, ki je smatran kol nekak nadaljevalec tečajev za strokovno rekvalifi-kacijo, katerega je ustanovila ZVU za brezposelne delavce. Število osebja omenjenega centra je danes zelo nizko, vsekakor pa je zaposlenih kakih 600 oseb, od teh predstavlja 200 oseb njegovo ogrodje (u-radniki, tehniki, itd.), medtem ko se kakih 400 vrsti vsakih šest mesecev. Ukinitev tega centra bi pomenila torej povečanje brezposelnosti. Brezposelnost je v Trstu pravcata rakova rana povojne dobe. Ne glede na umetno sestavljene številke o brezposelnih in mladini, ki išče prvo zaposlitev, je treba ugotoviti, da je indeks brezposelnosti na Tržaškem ozemlju stalno višji od povprečnega indeksa v vsedržavnem merilu. Medtem ko je indeks brezposelnosti 4,3, je v Trstu 6,2, to je za 50 odst. višji od vsedržavnega povprečja. Sorazmerno ima Trst več brezposelnih, kot Sardinija, ki je najbolj zaostalo področje Juga. ► Problem centra za strokovno usposobitev ► Trst ima več brezposelnih kot Sardinija dovini Trsta, ki ni še prej poznal emigracije. Težka je tudi, poleg razmer delovnega ljudstva, kriza med obrtniki, ki sestavljajo veliko kategorijo prav posebno v Trstu. Krizo so povzročile posle- ( l?* nihče demantiral dice vojne (izguba zaledja) in plesen kritični položaj prometa in velike industrije, s katero je na več načinov povezana obrtniška proizvodnja nikoli lir! Izdatki, to je stroški, ki jih ima država za Tržaško1 o-zemlje znašajo 32 milijard,, kar pomeni, da znaša aktivni presežek — kot so zračunali tržaški gospodarski krogi, česar 13 mi- no izgnali iz stanovanj kakih 5.000 družin, sodni izgoni, ki so v teku pa naraščajo. Kljub temu sc noče sprejeti ukrepa za zaporo nad sodnimi izgoni, vsaj dokler se ne premosti stanovanjsko krizo. Toda na ža- Dokaz odpora proti vojni je bilo tudi močno gibanje proti Avstro-ogrski, ki se je začelo med češkoslovaškimi rojaki v državah Antante.'To gibanje je postalo pozneje podlaga vojaške akcije v inozemstvu, ki so jo začeli predstavniki češkoslovaške buržoazije T. J. Masarik, E. Beneš, Štefanik, Duerich in drugi. Iz te akcije se je rodila armada, ki je štela več diviziji, razmeščenih v Rusiji, Italiji in Franciji. Glavno jedro so predstavljali češki in slovaški delavci. Toda na žalost so postale tako imenovane češke legije kmalu orodje v rokah svetovne reakcije za borbo proti komaj rojeni sovjetski oblasti. Za bodočnost Čehov in Slovakov so bile odločilnega pomena prav posebno vedno večje manifestacije čeških in slovaških delavcev v Avstro-ogrski. Stavke in protesti, ki so se vrstili s še večjo silo po Oktobrski revoluciji, so prisilili predstavnike političnega življenja Čehov na večje zanimanje in posredovanje pri dunajski vladi za dosego boljših življenjskih pogojev. Medtem ko so češki politični predstavniki oklevali in se jim ni niti sanjalo o ustanovitvi samostojne države, je v Rusiji izbruhnila boljševiška revolucija, ki je uresničila stoletne težnje zatiranega ljudstva. Ruska revolucija je imela v Avstro-ogrski monarhiji velikanski odmev, ki je prišel prav posebno do izraza s splošno stavko v januarju 1918, katera je popolnoma paralizirala vso državo. Ruska revolucija je vlila novega poguma v srca češkega delavskega razreda, intelektualcev, kmetov in drugih slojev prebivalstva. Gesla ruske revolucije so se istovetila s težnjami Čehov in Slovakov, ki por proti habsburški monarhij' Od 1918 se je stavkovno gib’ nje spremenilo dejansko v st*l no gospodarsko in politič**® krizo monarhije. Češki in sl» vaški delavci so začeli zahtev’ ti z vedno večjo odločnosti11 pravico do narodne samoodl0’’ be in ustanovitve svobodne <** zave. Pod ljudskim pritisk»1* so politični predstavniki Čeh0< ustanovili leta 1918 takoi®1* novani Narodni odbor, ki *>’ moral biti pozneje izraz h’ predstavnik svobodne voli* ljudstva, predstavnikom i'11*1' *o strije, trgovine in kmetij"'*1 pa bi moral predvsem zajai»1 ti. da ne bo nova država i«1' koračila meje takratne sod1 ne ureditve. Delavski raz1* pa je s svoje strani ustanov takoimenovani Socialistični 9vCj,' ki so ga pozneje sestavlja pretežno levičarski revolti»'* narni elementi. Socialisti»* svet je igral važno in pojne^ no vlogo pri ustanovitvi Češi*’ slovaške. T« n lica i Mi, . "e/ša, interi kzik "ino vi "stanc Vse "line hi šle "bna »isli, k«H [ 'hipa : 'luži, ^Znan "zm i ^tžašh teh poz Slov "Unih 'e< trn je 'omi, % P žagi l; slov M se Wa i "klali ^*0ja, lij.trd lir. K tej vsoti je treba j lost smo še daleč od tega cilja, sc prišteti vse milijarde, ki jih ker je potrebno na podlagi Nova davčna bremena Kontovel, ker je še mnogo I ljudi, ki žive v neprimer-— razvoju trgovskega , nih in nezdravih prosto- Irih; našega kme- 8. gradnja primernega občinskega igrišča za o-troke. prometa — zaščiti tijstva. Komunisti s Proseka- Visok indeks brezposelnosti Podčrtati je treba, da je visok indeks brezposelnosti tembolj resna plat mestnega življenja, če pomislimo, da je v Trstu več primerov smrti kot rojstev in da se je tisoče in tisoče Tržačanov izselilo. Računa se, da se je od 1953-54 pa do danes izselilo v Avstralijo in druge dežele nad 15 tisoč Tržačanov, od teh 50 odst. mladine v starosti od 16 do 34 let ; izseljenci so v pretežni večini kvalificirani in specializirani delavci. Gre torej za pravcati beg specializirane delovne sile tako, da mesto izgublja svoj najdragocenejši kapital. In to se dogaja prvič v stoletni zgo- Kategorija obrtnikov, kot tuli malih trgovcev sta pod pritiskom davčnega vijaka, ki je od leta do leta neznosnejši, ker ntanjka potrebna politika pomoči in posebnih ukrepov, upoštevajoč kritične razim teh kategorij. Pred kratkim je bil vsiljen lastnikom javnih lokalov ukrep o novih davčnih poviških (su-pereontribuzioni) in sicer ne samo za leto 1958, marveč tudi za 1957, za skupno vsoto 26 milijonov lir. Gornji ukrep, ki ga vladni komisar namerava u-vesti (pozneje so poviške zni-žali, prip. uredn.) je zbudil o-slre proteste s strani prizadete kategorije, ki vodi široko akcijo za preprečitev novega poslabšanja položaja prizadetih obratov in kot posledica povišanja življenjskih stroškov. Sicer pa je davčni pritisk v Trstu vsako leto večji v splošnem za vse prebivalce. Vsak Tržačan je plačal povprečno samo za občinske davke 11.199 lir leta 1954, 12.402 liri 1955, 13.023 lir 1956 in 15.525 lir leta 1957. Poleg tega plačuje vsak Tržačan povprečno 3 do 4 tisoč lir na leto davkov pokrajini. Kot vidimo se s Trstom nikakor ne ravna kot z «zaostalim področjem», kot s' ozemljem, ki nujno potrebuje vladni načrt organičnih ukrepov za gospodarsko obnovo. Trst položi vsako leto v državno blagajno za davke nad 45 milijard inkasirajo na nacionalnem o-zemlju za davek na poslovni promet (IGE ) za blago prodano v Trstu in za fakture izstavljene v Trstu, kar znaša na daljnjih 17 milijardi tako. da znaša celotni državni prebitek nad 30 milijard lir na leto. Trst ni zajedavsko mesto To pomeni, da Trst ni za ita lijansko državo nikako zajedav-sko mesto (neglede na kar misli kar senator), pomeni, da Trst ni privilegirano mesto in tudi ne zahteva privilegijev. Trst zahteva samo, naj se rešijo njegovi problemi, da ho v stanju delati in proizvajati, trgovati in se razvijati, kar lahko stori če se njegove naprave, luka, njegove sposobnosti in tradicije v celoti izkoristijo. Namesto tega pa se nerešeni problemi Trsta kopičijo. Eden od nerešenih problemov, ki prizadene več tisoč državljanov, je problem nameščencev bivše ZVU, ki so p re-jeli s strani prejšnjih vlad mnogo obljub in zagotovil, toda njihov položaj je še vedno pereč. Ob tej priliki želim o-benem urgirati dokončno ureditev te kategorije, toda ne na podlagi načrta prejšnje vlade, ki bi resno prejudiciral koristi te delovne kategorije, marveč na podlagi ustanovitve posebnega zaprtega staleža «Trst», na podlagi stalnosti zaposlitve, o-hranitve pridobljenih pravic in možnosti za vse nameščence uživanja pokojnine. najbolj optimističnih računov najmanj 7.000 stanovanj, v resnici pa leži pri posebni komisiji 19 tisoč prošenj za stanovanje. lo dokazuje, da je po eni strani nujno potrebno pospeševati ljudske gradnje, po drugi pa pomagati privatni pobudi, kot je načrt Aldisio. Kar se tega tiče moram ugotoviti da čaka na rešitev kakih 1000 prošenj koristnikov Aldisijevega posojila. Zato bi moralo znašati državno nakazilo za 1958-59 vsaj 800 milijonov lir, to je dvakrat več kot predvideva prihodnji avtonomni proračun Tržaškega ozemlja. To je torej slika ki je brez dvoma nepopolna — tržaškega položaja. Ministrski pred. sednik nam je izjavil, da bo vlada poskrbela za olajšanje težkega stanja tržaškega prebivalstva. Pričakujemo, da bo dane obljube tudi izpolnil, tudi če ima Trst — kot sem že ugotovil v moji intervenciji slabe izkušnje z obljubami. Zadnji zdihljaji monarhije H ■ašk, bi. ?*>« i- Habsburška monarhija je " "orbe la v zadnjih zdihljajih. Ko r 'godov dunajska vlada skušala z°P, zasužnjiti Čehe in Slovake, Socialistični svet sprožil šir<,k revolucionarno akcijo in je ‘ oktobra 1918 proglasil spio®1* stavko. V teku stavke so b' velike ljudske demonstrac'i( proti izvažanju živil, prem1 in železniških vagonov iz ške in Slovaške. Akciji, kat»** pobudniki so bili veliki dd8< ski voditelji B. Šmeral, L. D* dova-štyhova in drugi, se spremenila v spontano p roč*1 sitev neodvisne Češkoslova**1 republike. Čeprav ni imela polnega uspeha zaradi voja’*1. intervencije in predvsem zar8' sabotaže predstavnikov če"*** buržoazije, je vendar pome"*** končen polom obstoječe drž8* ne oblasti. Vse se je končal» nekaj dneh, ko je dunajska v*f j' h da sprejela Wilsonove in proglasila kapitulacijo ^ (Nadaljevanje na 4. strani) favni Mu, Pfa vna 'Pektii T-r~a lah ». v M '«ja v Nobn Vm. ce vsi ^'*pvan 'ih 15. marca 1939 je Hitler zasedel češkoslovaško-Slika kaže prizor ob prihodu prvih nacističnih čet v Prago. Pražani so sprejeli nacistične okupatorje s stisnjenimi pestmi in srdom, ki se jim lahko bere na obrazu. Ta dan je pomenil zaključek izdajstva proti Čehom in Slovakom, ki se je dejansko začelo s podpisom sporazuma v Mona-kovem Drug resen problem, ki še ni rešen, je problem stanovanj. V zadnjih letih so v Trstu sod- ZA VSAKOGAR NEKAJ Nekega dne so listi pomoto- j «Mislim, da si zamudil celo ma ebjavili, da je Mark Twain, vrsto lepih priložnosti», mu je sloviti ameriški humorist, nenadoma umrl. Na telefonsko vprašanje nekega radovedneža, ali je to resnica, je Tivain takole odgovoril: «Novica o moji smrti je močno pretirana?» v » * Napoleon je imel dolg govor. Poslušala ga je tudi mati. Imperator s Korzike je bil zelo gostobeseden. Ko je končal, je vprašal mater: «Ali sem dobro govoril?» odgovorila. «Kakšnih priložnosti?» «Da bi nehal in sedel», je odgovorila mati. Pariška igralka Helena Per-driere se je pogovarjala s svojim znancem, pristašem Pouja-dovega gibanja. «Na sinočnji predstavi v Comedie Francaise so sedeli v prvi vrsti štirje člani vašega gibanja», mu je rekla. «Po čem pa sodite, da 50 naši?» «Niso imeli programa.» * * * tJjli «Ne mòti me! Mar ne da pišem pismo zaročenki'” ^ «Pa zakaj pišeš tako p°ča! ^ «.Zato, cepec, ker ne zna glo brati’» * * * .- «Hej dečko, čemu po 5 , na dežju? Saj si že do koie ker!» «Zbežal sem od dontOi V' me je hotela mati okopo11 imel 27. septembra 1958 DELO Stran 3 KULTURA IN ZNANOST :a Tri pomembne obletnice slovenske šole skl aridi' gibi' 17 stal' litibai n sl» hlev'' a 'J'ri pomembne obletnice sloje pred nami: 1. 160-let-'ico ustanovitve šole na Opči-N*h, 2., ki je obenem najvaž-,ejša, 110-letnica odredbe, po kateri je bil uveden materin !“zik kot učili jezik na vseh Snovnih šolah in 3. 90-letnica Stanovitne šole v Trebčah. Vse tri omenjene obletnice so ^ine in ne bi bilo prav, da »i šle mimo nas, ne da bi se :lh spomnili. Pričujoči sestavek vhna namena propagirati za. da bi te obletnice kakor 0 kali proslavljali, četudi vse tri 'kit pa j ali pa vsaka zase to zamiži, pač pa želimo v njem dilaniti bralce c Delan in obe-Vain vso slovensko javnost na te iško»1 Čeh«' ;OÌ0>f k* ržaškem z nekaterimi joodat-“ iz zgodovine slovenske šole J teh krajih, katero žal prerna-0 poznamo in cenimo. Slovenska šola je v teku šte. binili desetletij hodila po za-trnjevi poti. Premnogo krat 'e je znašla pred velikimi ovi-j) 'a”ii, ki pa jih je vselej uspe-'"o premagala. Pogostoma so zaganjali sovražni valovi pro-slovenski šoli, toda kljub te-*9< se je ta postopoma uveljav-^iola in razvijala ter izpopolnjevala, dokler ni dosegla podaja, ki ga ima danes, ko je, *ravno še ne uzakonjena, priz-Veiia kot popolnoma enako-Pravna in ima, torej, vse per-i":htive tudi za bodočnost. Tržaški Slovenci so u pravice-lahko ponosni na svojo sona njeno preteklost in seda-bi' y°st in’ seveda, tudi na velike Ìe o ‘rbe, ki so jih bojevali zanjo. .Sodovina slovenske šole na baškem je obenem zgodovina az volj' ind«' tijst? jami'' 1 sod»1 raz1* ati o’ i »v»1 avlj»*1 >iuci": istič»1 ne S1** 160-let.nica openske šole 1W-let ni c a slovenskega učnega jezika 90-letnica šole v Trebčah Ko i' zo/ e. i' iirok" ie ,lo«“ , bil' racij' z & ;aic,< del»* L»»' j' V rogi' va** a f ar»1 éeik' IrŽ»’" alo * a v'” Ogoj' , y ni) Ji !rebiva okrog 280 prebivalcev značilnost je v tem, tla ima-vsi enak priimek - Drago-'atoviči. Da se je skozi stole k ohranil en sam priimek v S| omogoča dejstvo, da se po-vsi v vasi in da se, seveda, '•ce ne priseli vanjo. Fantje Habe skrbno pazijo na to, da ne bi kako dekle poročilo v ednj0 vas. Če kdaj zvedo, da atnerava kaka vaščanka po-i^'1* v drugo vas, ji takoj jz-tejo fanta-vaščana. Ker pa vasi manj fantov kot pa et, ostaja kljub vsem «pri- evanjem» mnogo žensk-ne-“Coče „u. Toda nič ne de. Indici j a je tradicija in jo je ”3 za vsako ceno ohraniti. M A0 si mislijo vaščani in va-,nke se, seveda, morajo tej a,diciji pokoravati. * «J 1>‘' > J* En sam priimek v vasi ^ Makarskem okraju se na-#ja vas Raba. Vas je sicer ^dobna drugim dalmatinskim ,3em. Toda v nečem se pa le ^ogo razlikuje od njih. V njej vsega slovenskega ljudstva in od te zgodovine se morama mi, in se bodo morali tudi naši zanamci, marsikaj naučiti. Pa povrnimo se k zgodovinskim obletnicam, ne le tistim, ki jih zgoraj bežno omenjamo, temveč na splošno. Prva šola v zgornji tržaški okolici je bila ustanovljena na Opčinah. To ss je zgodilo že leta 1798. Ta šola je imela v začetku značaj trivialke. Šele ! 6 let kasneje, t.j. leta 1801 je ' bila ustanovljena šola tudi na j Katinari. Tema dvema šolama | pa so sledile še naslednje: v I Barkovljah in Bazovici, ki sta bili ustanovljeni leta 1805, v Skednju, ki je bila ustanovljena leta 1827, na Kontovelu in Proseku, ki sta bili ustanovljeni leta 1831, v Križu, ki je bila ustanovljena leta 1845, v Bujanu, ki je bila ustanovljena leta 1862 in končno v Trebčah, ki je bila ustanovljena leta 1868, torej točno pred 90 leti. Sola v Gropadi pa je bila ustanovljena kasneje. Vse gori navedene šole obstajajo še danes, le šoli na Kon. tovelu in Proseku sta se leta 1854 združili v eno samo šolo za obe vasi, ki prav tako še danes obstaja. Do zgodovinskega leta 1848 je bil na vseh omenjenih šolah nemški učni jezik, pa čeravno so jih obiskovali izključno le slovenski učenci. Toda poučevali so tudi slovenščino- Od leta 1848 pa je bil na vseh omenjenih šolah uveden slovenski učni jezik, le uradno dopisovanje z državnimi oblastmi je o-stalo še nadalje nemško, s tržaškim magistratom pa italijansko. Tozadevna odredba je bila objavljena na Dunaju dne 2. septembra 1848. Vse gori navedene šole so bile v začetku le enorazrednice, le šoli na Proseku in v Skednju sta postali leta 1852 dvorazred-niči. Na nekaterih šolah so poučevali najprej duhovniki, kasneje pa tudi učitelji. Večinoma so bile nastanjene v župniščih ali kaplanijah, samostojna šolska poslopja so bila povsod zgrajena kasneje. Prvo šolsko poslopje je bilo zgrajeno na Proseku-Kontovelu in to leta 1861. Šole je vzdrževala mestna občina, nadzorstvo pa je nad njimi imela tržaška škofija in je službo nadzorniku navadno opravljal eden izmed kanonikov tržaškega stolnega kapitlja. Vrsto let so to službo o-pravljali openski in dolinski dekani, ki so bili, seveda, Slovenci. Pljučni rak nevarna sodobna bolezen p ljučni rak, ki se je v zad-. njem času tako strahovito razpasel napade človeka v vsaki starostni dobi, vendar najverjetneje med 60. in 65. letom. Bolezen je devetkrat pogostejša pri moških kakor pri žanskah. Izmed 100 bolnikov, ki iščejo pomoči pri zdravni. kih, jih je okoli 50 rak že tako močno napadel, da niti kirurški poseg ni več primeren. Približno pri četrtini bolnikov je z operacijo, to je z odstranitvijo dela ali celo polovice pljuč, rak mogoče preprečiti ali pa ga vsaj za nek določen čas zaustaviti. Ostalih 75 odst. bolnikov, ki jih ni več moč operirati, živi še povprečno šest mesecev, okrog 7 odst. celo do dve leti, zlasti še, če jih redno obsevajo z žarki X. Z temi vprašanji se je dolgo ukvarjal specialist dr. L. Cariami s stanfordske univerze v ZDA. Med drugim je dr. Car-land ugotovil, da bolniki, ki so začutili znake bolezni šele pred kratkim, na splošno ne žive tako dolgo kakor oni, ki so jih že dolgo mučili stalen kašelj, težavno dihanje in bolečine v prsih. Ugotovil je tudi, da se povprečen bolnik napoti k zdravniku nekako šest mesecev zalem, ko je opazil prve bolezenske znake. 1. oktobra se bodo ponovno odprla vrata osnovnih šol. Tako bodo po dolgih poletnih počitnicah šolska poslopja ponovno postala drug dom uka-željne mladine. Za tiste malčke, ki bodo tokrat prvič prestopili šolski prag, bo ta dogodek pomenil pravo prelomnico na njihovi življenjski poti. Obilo uspehov, torej, dragi otroci in učitelji! Podzemska bogastva Kurdskih otokov in Kamčatke fp rije sovjetski znanstveniki ^ Dežela S 60 aktiv- so študijsko prepotovali severovzhodne predele Sovjetske zveze in pregledali Kurilske o-toke in polotok Kamčatko. Njihov namen je bil proučiti možnost izkoriščenja zemeljske to piote pokrajine, v kateri je 60 aktivnih ognjenikov in nešteto vročih vrelcev. Sadove raziskav so znanstva M. KAPELJ Najpomembnejši izumi zadnjih 20 let Odločilen vpliv izumov za razvoj našega življenja Največje odkritje: atomska energija 2 adnjih dvajset let je znanost napravila velikanske korake naprej. V tem, razmeroma kratkem času so bili doseženi veliki izumi. Nekateri izmed njih so odločilno vplivali tudi tla splošen potek in razvoj našega življenja. Na tem mestu bomo navedli nekatera izmed njih : DDT in druga podobna sredstva proti mrčesu. Podobna sredstva so iznašli že leta 1874, toda tedaj se niso uveljavila. Ueta 1939 je neki švicarski ke-mik našel staro formulo za izdelovanje omenjenih preparatov. Posebno pa se je DDT u-veljavil leta 1944, ko je v Neaplju izbruhnil tifus, katerega so širile zlasti uši. Po vojni se je uveljavil tudi na področju kmetijstva. sovražnikovih letal in ladij. V mirni dobi omogoča radar mirno plovbo in letenje, zlasti ponoči ali v megli. Med zelo važna odkritja spada tudi Salkovo cepivo proti otroški paralizi. To cepivo pa nosti so ga obdelali šele po prvi svetovni vojni. Leta 1939 , . je povsem novega izvora. Prvič so začele delovati prve televi- | . zijske oddaje. Televizija. Tudi ta izum ni povsem nov, saj so ga dognali že leta 1884, toda do podrob- Badar. Tudi o radarju so sanjali že v preteklem stoletju. Že leta 1886 je nemški učenjak Hemhoitz ugotovil, da so radijski valovi od trdih predmetov odbijajo. Toda do podrobne obdelave je bilo potreba čakati ■e mnogo let. Šele sredi druge svetovne vojne se je izum močno uveljavil in je odigral odločilno vlogo pri odkrivanju so ga preizkusili šele leta 1953. Tedaj so ugotovili, da je učinkovalo v 80 do 90 odst. primerov. Leta 1955 so ga v nekaterih državah začeli uporabljati množično. Dognali so, da so se od tedaj dalje obolenja za to kruto boleznijo, v primerjavi s prejšnjimi leti, zmanjšala za polovico. Sulfanilamid se je pojavil leta 1934. Takoj se je izkazalo, da je to zdravilo izredno učin- kovito proti pljučnici, otroški mrzlici, zastrupljenju krvi, raznim vnetjem itd. Kasneje so sulfanilamidu sledile še druge skupine sulfamidov. Penicilin so prvič odkrili leta 1928, toda izdelovali so ga začeli šele 1943. Po vojni so se vsem tem zdravilom pridružili še streptomi-cin, kloromicin. teramicin itd. . Prvi helikopter je bil zgrajen leta 1939. Leta 1955 je bil izdelan prvi leteči krožnik. Prva reaktivna letala pa so se pojavila proti koncu druge svetovne vojne, čeprav so bili njihovi prvi modeli izdelani že leta 1930 in je prvi tak model poletel že leta 1941 proti Angliji. Bakete so prenehale biti stvar fantazije, ko je septembra 1944 prva nemška V-2 padla na London. Po vojni so se zelo uveljavile in zlasti v zadnjem času imamo priliko mnogo citati o številnih poskusih za polet v vsemirje. Tudi celuloid spada v dru- (Nadaljevanje na 4. strani) nimi ognjeniki ► Predlogi skupine sovjetskih znanstvenikov iiiki objavili v večji razpravi. V njej so med drugim predlagali, naj bi z zemeljsko toploto ogrevali mesto Petropavlovsk na Kamčatki, uredili velikanske rastlinjake, na jugu polotoka naj hi zgradili električno centralo ter naprave za pridobivanje različnih mineralnih snovi, raztopljenih v termalnih vodah. Znanstevniki zatrjujejo, da njihovi predlogi niso niti novi in revolucionarni, saj islandsko glavno mesto Reykjevik že dolgo ogreva voda iz toplih vrelcev, tam imajo tudi velike tople grede, v katerih sijajno u-spevajo sočivja in celo trte. Tudi v Italiji proizvajajo iz zemeljske pare električno energijo. V sami sovjetski zvezi pa grejejo termalni vrelci številne rastlinjake. Stroj za šivanje ožilja Madžarski tehnik Bela Pele-si, ki dela v centralnem laboratoriju za precizno mehaniko, je izdelal stroj za šivanje vseli, tudi najdrobnejših žil, kar o-mogoča tudi najbolj kočljive posege v ožilje, ne da hi nastala nevarnost tromboze, ki se pojavlja običajno po operacijah ožilja. Šivi tega stroja puščajo stene arterij popolnoma gladke. Poskusi na opicah so izvrstno uspeli. Zaradi tega domnevajo, da bodo ta stroj lab ko uporabljali tudi pri operacijah ljudi. Odkritje razvalin starega mesta Bara Boto ^ Zasluge ruskega raziskovalca Kozlova TJ nani ruski raziskovalec Kozlov je pred 50 leti odkril v osrednji Mongoliji razvaline starega mesta Hara Hoto. Do tega odkritja je prišlo tako-le : Fenruarja 1908 je prešla ekspedicija pod vodstvom že omenjenega raziskovalca Kozlova, obronke mongolskega dela Altaja in se spustila do nekega budističnega samostana, Zvečer je obsikal Kozlov tamkajšnjega kneza. Ta mu je pojasnil, da ni nikakih poti do reke Eczin Gol, da pa tam nekje stoje razvaline zelo starega mesta. Puščavski domačini nočejo izdati tujcem dohodov do tega mesta, ker * baje skrivajo v njem zaklade. Kozlov se je razveselil teh podatkov, ker je dobil potrdilo, da mesto vendarle obstaja in da vse skupaj ni prazna legenda. Nekega marčnega jutra je ekspedicija odšla proti reki. Napredovanje je bilo naporno, saj so morali hoditi po divji puščavi, po kateri so se vila številna usahla rečna korita. Le tu in tam so našli kak vodnjak ali vzpetino, ki je nudila razgled po neizmernem pesku. Po dolgem času so raziskovalci zapazili nekake ostanke zidov o-brambnih stolpov. Cilj je bil dosežen. Čez eno leto se je Kozlov vrnil v Hara Hoto in pričel z raziskovanj i. Toda zaradi na- stalih ovir je mogel z raziskovanji kmalu prenehati. Šele leta 1923 je Kozlovu u-spelo, da je tretjič obiskal mrtvo mesto. Čeravno je bil tedaj že star. je bil še vedno čvrst. Lotil se je prekopavanja razvalin in kaj kmalu je našel mnogo dragocenih predmetov, med njimi tudi arhitektonske okraske, kipe z nenavadno izrazitimi obrazi in končno tudi človeški okostnjak. Vse kar je našel Kozlov, so znanstveniki temeljito proučili. Ugotovili so, da je bila dolina reke Eczin Gol pred pričetkom našega štetja obljudena in da so nekoč obljudena središča ščitile številne kitajske trdnjave. Tako so znanstveniki prišli do dragocenih zaključkov. Med drugim so uspeli dešifrirati tudi jezik Si S j a. Tako je postala dostopna tudi knjižnica, ki so jo našli v kraju Subur-gan in ki ima nad 2000 knjih in rokopisov. To knjižnico še vedno proučujejo. Izidor Cankar umrl Pretekli ponedeljek je v Ljubljani umrl znani slovenski umetnostni zgodovinar, kritik in pisatelj dr. Izidor Cankar. Veliki pokojnik je bil učenec znamenitega Dvoržaka in dunajske šole. Njegov sloves je segel daleč preko meja ožje domovine. Znan je bil zlasti po svojih delih, kot sta : Uvod v umevanje likovne umetnosti in Zgodovina likovne umetnosti v Zahodni Evropi. V Ljubljani je ustanovil Umetnostno zgodovinsko društvo in njegovo glasilo Zbornik za umetnostno zgodovino. Bil je med soustanovitelji ljubljanske Narodne galerije. Znan je bil tudi kot izredno kvalificiran univerzitetni profesor na slovenski univerzi. KRONIKA Sovjetska poštna uprava je izdala vrsto prekrasnih znamk, ki poveličujejo zgodovinske tehnične pridobitve, zlasti še prvi polet Sputni-ka v vsemirje. Na sliki dva izmed omenjenih primerkov (ilovico ljudi, ki prihajajo v Švico na počitnice sestavljajo Angleži, drugo polovico pa sestavljajo pripadniki različ-narodnosti, med katerimi stoje na čelu Nemci, za njimi ‘dejo Amerikanci. V velikem hotelu Schweitzerhof v Luzernu je bila ne-“9 večera zbrana velika in pestra množica ljudi raznih nabitosti. Gostje so sedeli oh dolgih mizah, zato so se obrazi 'večini videli v perspektivi. Toda zajterk so postregli ob iylnnih, okroglih mizah in če je človek imel srečo, da je do-I Qiizo sredi tega zbora, je lahko imel pred seboj za svoj 'Jflij tudi toliko obrazov, kolikor jih je hotel. S Harrisom imela nalogo, da sva ugibala narodnost gostov in nava-sva dobro uspela Včasih sva poskušala uganiti tudi ime-, ljudi, toda v tem sva le malokdaj približno uspela. To je ■r. cč stvar, ki najbrž zahteva mnogo vaj. Zato pa sva taka , 'banja kmalu opustila in posvetila tem več najinega priza-'anja manj važnim podrobnostim. * * * Nekega jutra sem dejal : Tamle je družba Amerikancev. Harris pa je odvrnil : - Da, toda imenuj državo, iz katere so! ^ Imenoval sem neko državo, Harris pa je imenoval neko L*°; oba pa sva se v nečem strinjala, namreč, da je mlado e v tisti družbi zelo lepo in zelo okusno oblečeno ; ni-0r na se nisva mogla sporazumeti glede njene starosti. MARK TWAIN STARA ZNANCA ly , Sem dejal, da ima osemnajst, Harris pa ji je prisojal aiset let. In tedaj sva se začela vneto prerekati in na- "je sem dejal navidezno resno : ij No, preostaja nama le ena pot. Da to zadevo ugolo-9’ j»z pojdem tja in jo povprašam. Harris je odvrnil: Edino, kar lahko storiš, je, da se ravnaš po tukajšnji Prav gotovo; to je edino pravilno. In to je treba na- C'l*, greš tja in porečeš : Sem Amerikanec. Seveda se bo razveselilo, ko te bo spoznalo. !] «Kakor žareči rubin šipkove J» gode v soncu žare» 22. Nede J v športu ■ 22.10 Poje Jelka C** težar ob spremljavi orkeStr Franca Russa. S. daja 16. Zaključni večer iz PONEDELJEK: 18. Bee»6' ven: Sonata št. 29 v B-durtl' op. 106 - 18.45 Poje M»d Mucke in Peter Schoeben 19.15 Radijska univerza: J"®11 sirijska revolucija 19. stole1)» 20. Športna tribuna - 2®" . ifi Francis Poulenc: «Pogov® Karmeličank», opera v treh V drugem odmoru, pribili110 6 22.25 : Mala literarna oddaj»' Fk TOREK: 13.30 Glasba p° Ijah - 18.55 Ansambel Sre^ K Dražil - 19.15 Širimo obzorj» «Mladi državljan» - 21.30 Kri*’ Koncert za violino in orkes - Igra orkester Slovenske monije. SREDA: 11.30 Brezobveri6, drobiž od vsepovsod in... ^ in dom, obzornik za ženski »' - 18. Bach: Brandenburškik0^ cert št. 5 v D-duru - 18.30 začarane police: Ivanka ^ nar: «Ukradena jabolka» - ^ Slovenski samospevi - l9' Zdravniški vedež - 21. Iv8 Tavčar: «Otok in Struga*. Rf, v 6. slikah. Igrajo člani R»^ skega odra. ČETRTEK: 18. Chopin: K®* cert št. 1 za klavir in orke*^, v e-molu, op. 11 . 19.15 R»*1' ska univerza • 20.30 Zbor ® " venske filharmonije . 21. Hi! S Vc strirano predavanje : Malo z®8 ne ljubezenske zgodbe i* ^ lovne zgodovine - 22. Sodob1^ književnost in umetnost: K*1* Mauser: «Jerčevi galjoti», °Cl“< na M. Jevnikar - 22.30 Čajk0< ski: «Hrestač», suita za ster. PETEK: 13.30 Glasba p» Ijah - 18. Velika dela sla^ mojstrov - 19.15 Utrinki iz nosti in tehnike - 21. Umetd®^ in prireditve v Trstu - 21 < Ansambel Borut Lesjak - 2U Schumann: Simfonične eto . op. 13 - 22. Dante Aligbi«*1' Pekel- Božanska komedija : r-esci. j. Spev. (V prevodu dr. A G1» nika - razlaga dr. J. Jež). Tako bo izglodala glasovnica, ki jo bodo prejeli tržaški volivci 12. oktobra, ko bodo volili nov občinski svet. Za demokratično in pošteno upravo, voli srp, kladivo in helebardo. Prečrtaj prvi znak na glasovnici! Pretino se odločite za nakupe in v vašem interesu, obiščite POTROŠNO ZADRUGO «LA TRIESTINA Dl ABBIGLIAMENTO» IRC PONTEROSSO št. 2/1. nadstropje TELEFON 36-860 VELIKA IZBIRA OBLEK, PERILA IN ČEVLJEV PLAČILNE OLAJŠAVE Pri takojšnjem plačilu 10% popust* ti N b (lr It Vi