Eew-yíab XXVII. glasilo SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Il Undmilki Ii s»«sv»lški prsat j BM7 1. LawsSaW Av* OfflM «I Publication i •617 Sosth LswsSads Ave TtWpkMM. Eoekw*U 4MM «ta* JiMiy w. UM. M tt» ÍIÍ4 4 Oí — — «f ZXfS: Chicago, 111., četrtek, 18. januarja (January 18), 1934. ®3¡jjc *oo StEV.—NUMBER 13 Komentafji tod« «lato Roosevelt je predložil kon JTvaluiran dolar in kongres STto nedvomno ugodil Nov JL bo skrčen na polovico ali največ šestdeset odstotkov vrad-£ti starega zlatega standarda. Ta redukcija je seveda le te<^ retična. Dolar - kakor vsak denar - nima sam n^sebi nobene vrednosti, ker je le merilo vrednosti, toda človek smatra narobe, ker je tako navajen in ¡er je kapitalistični sistem pretvoril denar v blago. Dolar bo toliko vreden, kolikor bomo zanj obili potrebščin. Kar je pri tej denarni reformi važnega Je to, da vlada za-iteva nacionalizitanje ali pori* vljen je zlata. 'To je preoej-en korak k — državnemu kapitalizmu. Zlato — kolikor ga ne bodo ljudje potrebovali za komercialne in zobozdravne potrebe _ ne sme več biti zasebna last, temveč samo last vlade. Zlatega denarja ne 'bo več. Bankirji in ostali bogatini ne bodo več kontrolirali zlata in ga izkoriščali za privatni kredit. Vse denarno zlato bo pod kontrolo viade in na ta način bo vlada uma izdajala in kontrolirala papirnati denar. To je radikalna reforma za kapitalistično Ameriko, ki je navajena na "svobodno zlato, svoboden denar". Brez dvoma je to velik prelom s preteklostjo — ni pa to prelom Mo fundamenta itarega sistema. Zlato je še vedno baza vrednosti. Tisto zlato, ki so ga pesniki, dramatiki in drugi umetniki, humanisti in sociologi že mi-lijonkrat prekleli, da je krivo devetdesetih odstotkov vsega zla v ¿Joveški družbi, da se ga drli "morje krvi in oceani solz." Zlato ostane standard vrednosti. Ker ga je malo, veliko premalo, da bi zadostovalo za vsakdanje potrebe in komfort vseh ljudi v deželi — se~ mora nadaljevati »istem divjega tekmovanja, kosanja in gonje1 med posamezniki za eksintenco. Največjo staro zlo ostane — pod ' kontrolo «vedi, a zaradi tega nič manj-fe zlo .. . Zlati standard je varljiva ifra, ki daje pot uho. najgršim špekulacijam na račun delovnih množic. Priznamo, da je ta «tandard — kakor vsa druga parafernalija profitnega sistema - potreben kapitalistični 1» ^ato in srebro sta njena življenjska kri. Denar je kri v gospodarstvu. Ker pa je za kapitalistično igro potrebno, da m dovolj te krvi, zato ima kapitalistična družba od časa do «ms krtovičaste žile . . . ♦ » • ' Citateljt ho lahko opazili v Hkl «ekclji včerajšnje Pro-Izjavo Stelle Adamič, žene P «*Wja Adamiča, da cleveland-** Ameriška Domovina laže, ko da je ona (žena) avtorica Adamičevih angleških spisov. ™Mo clevelandsko trobilo ho-y veri ti Mvoje čitatelje, da ^ ni zmožen piaa- Zl 8vojo j® Z AnxTičanka. Adamičeva * Pa izjavlja, da ona sploh Pisat*.Jjica in fM)mtigii RVoj J m.«u te toliko, da mu tipka fT v Pralnem ntroju. ž1 ujava je nepotrebna. Kdor «J* Adamičeve npiae _ d, . " ank" in angleške prevo-' ;|(^'n»ke knjiševnosti -devetih letih, ho lah-. (j , ^ »»«vnetem v Clevelan-A I, v m '«"*> ki verjamejo tUdi nii »legla, ij^ .'n '? *v*J»nje je ,k,klic z«., r'.A( D - «Mali ter ", ^Ije neglede, , , —mt ali tiaočkrat dok če ^ "»klad. dHar, ' he Ivondon k'«kega 11. r glamio « J» •Vgov. lints -----Dsily ngleškega de 1 rekord v cir naklada znaša atspsdsl «sis of postat« prerMad for Is swtlas UM, Ask ti Ost. I, ÍMT, sstborM os Jmm 14, ttia. JOHNSON SPET GOVMI0 MAJ ŠEN DELOVNIM Avtnlm magnetom je pa dovolil zvišanje od 35 do 40 ur na teden Washington.—(FP) —Adm ini-strator Johnson vsak teden kaj "novega" pove—govori strašansko rad. Zadnji teden je repor-terjem povedal, da se mu zdi, da bo treba delovnik znižati na okrog 32 ur na teden, kar so časopisi nabeležili z velikimi črka mi. V isti sapi je pa rekel, da do tega najbrž ne bo prišlo, ker bi krajši delovnik upropastil preveč podjetij. Kako bi moglo do tega priti, če bi bili vsi tovarnarji v enem čolnu, Johnson ni po jasnil. Le poudaril je to. Uvidevajoč potrebo krajšega delovnika je Johnson istočasno dovolil avtnlm magnatom, da so nategnili delovnik od 35 do 40 ur na teden. Za to akcijo je dal dva razloga. Prvi je—moralna obligacija. Johnson je rekel, da so avtni magnatje zadnjo jesen pristali na 35-urnik edino radi njegove obljube, da ga bodo po treh me secih preiskušnje lahko podaljšali za pet ur. In ker je Johnson mož beseda, posebno kadar se tiče podjetnikov, ne pa delavcev—je obljuba velike moralne veljave, ki se mora izpolniti. (Kolikokrat je že obljubil s per sekucijo "čizlerjev," kar pa je ostalo le obljuba—grožnje.) Drugi razlog je bojazen, da bi v Detroit in druge avtne centre navalili brezposelni iz vseh kra jev dežele, če bi ne bilo tega podaljšanja delovnika. Johnson je z avtnimi magnati vred Ignoriral 90,000 brezposelnih v De-troitu, ki imajo zdaj še manj prilike do par mesecev uposlltye kakor so jo imeli prej, dasi bi jim nekaj zaslužka prav prišlo Rekel je, če bi se brezposelni v sezoni navalili na avtne centre, bi na spomlad postali breme tem krajem. Ni pa nobene bojazni, da bi vreli skupaj, oziroma ni nobene podlage za domnevo, da so avtne tovarne absorbirale brezposelne v svojih krajih. Ampak izgovor se lahko vedno dobi—izgovorov je na koše. ; Omembe je tudi vredno to, da je Henry Ford, odkar je dobil večje vladno naročilo kljub temu, da se je požvižgal na pravilnik, postal velik pripadnik novega dela." Zelo je zdaj navdušen za Rooseveltov program, ki tudi po njegovem zatrdilu vodi v novo dobo. Ta doba za podjetnike pomeni, da bodo lahko še več izprešali iz delavcev kakor so v preteklosti. Liga zavrgla spomenico ameri ških Hrvatov Ženeva, 17. jan. — Tajništvo Lige narodov je zavrglo spomenico ameriških Hrvatov, ki zahtevajo neodvisno hrvaško državo. Spomenico, katera ima 250,000 podpisov, je osebno predložil hrvaški župnik Ivan Stipanovič iz Združenih držav v zadnjem oktobru. Tajništvo je pojasnilo, da Liga narodov na temelju svojih določb ne more sprejeti takih zahtev. I* v slučaju, da spomenico predloži kak-šna država, ki je članica Lige, bi jo tajništvo upoštevalo in predložilo v razpravo. Sodišče podprlo pravice delavskega tiska Odlok je zaključil dolgoletno bitko Denver, Colo.—(FP)-—V odloku, katerega spiatrajo uredniki za enega najvažnejših, nanašajočih se na delavsko čaaoplsje, je državno vrhovno sodišče isja-vilo, da opozorilo na aktivnosti stavkokazov ni kaznjiv prestopek. Ta odlok znači konec petletne bitke, ki se je pričela, ko je "Colorado Labor Advocate" glasilo strokovnih unij, objavil članek o aktivnostih stavkokasov za časa stavke v tukajšnjih pralnicah. Nižja sodišča so sicer še prej odločila v prilog delavskemu listu, toda lastniki pralnic so tirali zadevo pred vrhovno sodišče, ki je sedaj podalo razsodbo. "Ta odlok," je rekel Floyd F. Miles, odvetnik omenjenega lista, "jasno govori, da imajo glasila delavskih unij popolno pravico poročati svojim članofn resnico o tistih, ki so pripravljeni iz finančnih ozirov izdati interese delavcev." Stroji Izpodrinili M ol stotkov delavoev Prej je delalo v tovarni 2000 delavcev, zdaj jih dela 200 ln producirajo prav toliko 2.1,000 delavcev pri javnih delih v Chleagu bo odslovljenih . Chicago. — V čikaškem okraju bodo odslovili 23,000 delav-cev, "ki delajo pri javnih delih v območju CWA. Pokrajinski oblastniki CWA pravijo, da morajo število uposlenih skrčiti od 123,000 na 100,000 zaradi pomanjkanja denarja v federalnem skladu. nad 2,000,000 dnevno. Smernice tega lists določs Kongre* brlt-skih strokovnih unij. Mllwaukee, Wia. — Kakšni so izgledi za znižanje armade brezposelnih, ne da bi govorili o zaposlitvi vseh, ki hočejo delati, pokazuje slučaj A. O. Smith kor-po raci je v tem mestu, ki izdelu» je avtna ogrodja. Ta družba producirá 10,000 avtnih ogrodij na leto. Pri tem delu je do nedavna upoštevala 2000 delavoev. Lansko jesen pa je pričela z novo "racionalizacijo" tovarne, z instaliranjem novih strojev in produkcijo popolnoma mehanizirala. Od dva tisoč delavcev jih sedaj dela le dvesto, 90 odstotkov manj, ampak producirajo prav toliko kakor prej dva tisoč oseb. 1800 jih je šlo na cesto samo pri tej družbi, kiw»e gotovo nI vprašala, kdo bo kupoval avtomobile, da ne govorimo o drugih potrebščinah. Ta slučaj, dasi dovolj ekstre-men, le pokazuje, s kakšnim tempom se razvija mehanizacija industrij. Za teh 1800 delavcev, ki so pri tej družbi izgubili delo, stroj gotovo nI blagoslov, ampak zlo. Dokler bodo podjetniki tako metali delavce na cesto, ni o kakšnem novem "dealu" nobenega sluha. Ampak pod "privatno iniciativo" ni drugih izgledov. Glasovi o intenzivni racionalizaciji produkcije prihajajo tudi iz drugih industrij. Odkar imamo "ncw dcal", Je v prizadevanju za znižanje produkcijskih stroškov mehanizacija dobila nov podvig. Kam ta podvig vodi, p>-kazuje slučaj A. O. Smlth kor-poracije. Socializacija industrij in kontrola stroja jc edini odgovor. Železničarji zahtevajo šestumik Chicago.—-Na konferenci eksekutivnih uradnikov železniških bratovščin je bil sprejet program, ki zahteva skrajšanje delovnika na šest ur brez znižanja plač In odpravo proflta pri refinanciranju železnic. Program uključuje tudi zahtevo, da v Interesu večje uposlitve in Javnega varstva, ne sme nol*»n tovorni vlak Imeti več ko 70 vagonov, potniški pa ne več ko 14. Illinois Central železnica, ki je skušala v prošlem letu znižati KAKO SE G0II FORDOVIH DE-I LAVGEM Prlganjaštvo v njegovih tovar na h ne potna meje Detroit.—(FP)—V novem Fordovem modelu sa leto 1934 bo še več delavakega znoja kakor ga je bilo v preteklih, dasi Je Ford poznan za največjega priganjača pod aolncem. Kako silno je prlganjaštvo v njegovih tovarnah, pripovedujejo delavci. "V departmentu za osi in prožnike (springs) je prej 30 delavcev produciralo od 0000 do 7000 kosov na dan. Zdaj izdelajo trije delavci in ena avtomatična mašina do 15,000 kosov. Plača pri tem delu je le 50 centov na uro," pravi neki delavec. .V departmentu za tolčenje že-leaa (hammer shop) pove delovodja vsakemu novemu delavcu, da je produkcija od 800 do 1000 kosov na osebo na dan. Priganjaštvo v tem oddelku je tako silno, da je lansko leto kljub sil-ni brezposelnosti deset delsvcev pustilo delo pri vsakem stroju. Ford je nagnal tudi pometače oziroma nakladalce in čistilce železnih odpadkov pri vrtalnih Strojih v livarni. Prej je imel vssk delavec štiri stroje in je naložil in odpeljal po štlrL tone odpadkov. S pričetkom tekoče «ezone je vsak delavec dobil— 18 strojev. "Speed up or go—hiti ali pojdi" je geslo v vseh departments. "Formani" imajo navodilo od delovodij, naj pošljejo k njim vsakega, ki bi se pritoževal. Ni pa samo Ford, ki se je s prihodom "novega deala" vrgel na novo nad delavce. Podvojeno priganjaštvo so uvedle vse avtne tovarne. Brigsova družba, ki dela za Forda, je na primer odslovila delavke, ki so zaslutile od 35 do 37 centov na uro in na njih mestih uposlila moške, katerim plača od 43 do 47 centov na uro. Producirati pa morajo od 25 do 40 odstotkov več kakor so delavke. Da narede svojo kvoto, začno delati 10 do 15 minut prej in delajo tudi med odmorom. "Formani" igrajo vlogo suženjskih priganjačev. Njih bič je cesta in brezdelje, s katerim groze. To strahovita priganjaštvo mora Imeti za posledice le upor, novo stavko v avtni industriji. To priganjaštvo izvira iz silne konkurence in lova za trgom ter stremi ze-^rofitom. Nad pet milijonov otrok na reliefu Washington.—Ob času zad-njega Štetja brezposelnih, v lanskem oktobru, je bilo 12,493,000 oseb na vladnem reliefu. fM teh je bilo 5,250,000 otrok pod 16. letom starosti. "Največja tragedija je, da morajo depresijo plačevati tudi otroci," prayl Har-rv Hopkins, direktor zvezne po-možno akcije. Hitler Je tudi induNtrljMki diktator Berlin, 17. jan. — Hitlerjev režim je včeraj s posebnim de kretom odpravil vse delavske tovarniške odi*tre in |>odvrgel vse lastnike industrij in njihove delavce direktno sebi. . Progrenivnl rudarji preklicali pi-ketno kampanji» Springfield, III. — Voditelji Progresivne rudarske unije 16. t. m. umaknili piketno kampanjo profll rovom Pea body Company v okraju Christian, katera m* je imela začeti v sredo. Umik je prišel, ko so šerifskl deputlji blokirali vse ceste, ki vodijo v omenjeni okraj. Rooseveltova revaluacija naletela na opozicijo Moony polzvodnjo, kaj jo z njegovim kongresom Obrnil se je na delegate, ker mu vodstvo Free Tom Mooney Congressa nI nič poročalo; 92000 dolga In delo sa osvoboditev v zsstoju fte edes «a mom or kapitalUta Chicago. — V. H. Kullman, mezde svojim delsvcem v prilog! podpredsednik mlekarske druž delničarjem, se "Je sedaj obrnila na vlado «a'večje posojilo, ds poravna svoje zapadle obveznosti, ki znsšsjo nad deset milijonov dolarjev. be Bowman l>alry Co., Je v torek nkočil skozi okno trinajste-g s nad «t rop ja v hotelu I*a Halle in se ubil. Njegovs družins omenja živčno bolezen za Vzrok. , San Quentln, Cal. — Po enem letu sklicanja delavskega zborovanja, ki se je vršilo v Chleagu 30. aprila in 1. maja 1933 in u-stanovilo , Free Tom Mooney Congreas, nad katerim so dobili kontrolo komunisti, se je Tom sedaj obrnil na delegate s prošnjo, nsj mu osebno poročajo, kaj je s kongresom in posebno z $2000 dolga, za katerega je odgovoren njegov obrambni odbor. V pismu pravi Mooney, da nima nobenih atikov s tem kongresom in ne ve, kaj je z gibanjem, ki je bilo organizirano, da mu pripomore do svobode. Pravi, da sploh ni ddbil nobenega poročila o čikaškem sborovanju. Takrat mu je bila konvencija poslala le pozdravno brzojavko, tri tedne posneje pa je dobil sprejete resolucije. 8 tem zborovanjem je njegov obrambni odbor, Tom Mooney Moulders Defense Committee, imdi dvs tisoč dolarjev stroškov. Odgovornost za te stroške je prevzel novi Free Tom Mooney Congress s sedežem v New Yor-ku. Sklenjeno je bilo, da se vsak delegat obveže nabrati ali dobiti pri svoji orgsnlsaclji neko vsoto za kritje tega dolfa. Mooney zdaj vprašuje delegate, kako je s stvsrjo, koliko denarja so nabrali za kritje teh stroškov in kam Je šel ta denar. Nadalje vprašuje, naj mu poročajo kako je bilo s kongresom. On pravi, ko je lanskega Januarja sklical čikaško zborovanje, ni imel v mislih kreiranja separatne organizaoije^ "radi konfuzije, ki bi nastala med delavci". Nadalje pravi, da "odkar je ibil ustanovljen Free Tom Mooney Congress in organiziran National Tom Mooney Council of Action (obe orgSnisaciji imajo v rokah komunisti), je bil Tom Mooney Moulders Defense Committee prisiljen prenehati s delom radi pomanjkanja sredstev. "Ce Je bilo vse to namenoma planirano, zdaj še ne morem reči, rad pa bi zvedel o sentlmentu vseh delegatov, ki so bili na kongresu — nekakšno osebno poročilo o poteku zborovanja. Poročajte mi tudi, kolikšno vsoto ste vi in vaša organizacija nabrali pri zadnji ulični kolektl (tag day) in o drugih vsotah, ki ste Jih nabrali vi In vaša organizacija." l^z pisma Je razvidno, da Mooney sumi, da je nekaj riarot>e z organizacijami, ki so Jih ustanovili komunisti in njih simpa-tičarJI z dozdevnim namenom, da se bore za njegovo osvoboditev. Od takrat pa je, kakor pravi on, vse delo paralizlrano, ker je njegov odbor v finančnih stiskah. V drugem pismu poziva Mooney svoje prijatelje, naj od gledališč- zahtevajo predvajanje filma "The Strange Case of Tom Mooney", v katerem Je avtentično pokazano omreženje Tom Mooneyjs. H producentom films Ipia dogovor, da se po pokritju stroškov v zvezi s filmiranjem deli profit na dvs enaks dela, od katerih gre eden Mooneyje-vemu obrambnemu odboru. Dasi je film prvovrsten, so ga vladajoče al le, ki kontrolirajo gledališko industrijo, potlačile. On prosi tudi za finančno podporo, kar mu bo omogočilo boj'pred zveznim vrhovnim sodiščem, kamor namerava tirati svojo zadevo. Denar se naj j*o- Konservativnl republikanci In demokrat je pravijo, da ustava ne dovoljuje "konfiskacije ljud-skega denarja" Washlngton, D. C., 17. jan.— Rooseveltov načrt za redukcijo dolarja na 50 do 60 centov prejšnje vrednosti in podržavijenje valutnega zlata je zadel ob močno opozicijo v senatu in vse kaže, da bo vroč boj, ki morda zadrži odobritev načrta za več te-dno v. Republikanski senatorji, konservativnega kova so na svoji konferenci zaključili, da bodo zahtevali izčrpno razpravo in javno zaslišanje vseh onih ekspertov, ki so pomagali predsedniku pri sestavi revaluacijskega programa. Republikanci se zanašajo na konservativne demokrate, da potegnejo z njimi. Niso se zmotili. Prvi demokra-tje, ki so nastopili proti Roose-veltovemu načrtu, sta bivša za-kladna tajnika ss časa Wllsona, McAdoo in Glass ter Gore iz O-klahome. Ti trije so mnenja, da administracija nima pravice "vzeti ljudstvu njegov denar brez povračila, kajti to bi bila konfiskacija ln ustava odločno prepoveduje kaj takega". McAdoo je dejal, da najprej mora biti zaslišan justičnl tajnik, kaj on misli o ustavnosti predloženega načrta. Wsshington, D. C., 17. Jan,— Odmev ameriške revaluaclje in ostale denarne reforme iz Evrope je mešan. V Londonu so v skrbeh, da nižja vrednost dolarja provoclra na Angleškem hudo konkurenco a Ameriko na ave-tovnem trgu; na drugI strsni je upsnje, da bo stabillcliacija do-larja pomogla stabilizirati angleški funt In Anglija ter Združene države bosta lahko kontrolirali valuto vseh drugih dežel, Rooseveltov ekvalizacijski fond dveh milijard dolarjev za utrdl-lev dolarja v tujezematvu Je po-snemanje valutne politike v Angliji. ; - V Franciji še niso na Jasnem, kaj Rooseveltova reform| pomeni, so pa v strahu, da bo ameriška revaluacija škodila francoskemu zlatemu standardu. Wsshlngton, I). C., 17. j*n.~ Odsek za denarstvo v nižji kon-grešni zbornici Je včeraj zasll-šal znanega detroltskega radlo-prldlgarja Coughlina, ki Jo naredil pred odsekom dve uri dolgo In s teatralnimi gestami ter z udarci po mizi pomešano pridi-go. Župnik Je dejal, da Amerik.i ima samo dve poti: Roosevelt ali reVolucIJa! Kongres mora slediti Roosevelt u do zadnl» pike, kaj) i "sam Bog vodi Rooaevelta". Vsf drugo vodi Ameriko naravnont v revolucijo ln |s»kel . . . Okrog tristo radovednežev |e raimlnUo odsekOvo sobo med zaslišanjem i',oughlin*. Tisoč mrtvih v Indiji v potresni kstaMtrofi I/ondon, 17. Jan. — Iz Kalku-te poročajo, da bo število mrtvih v s le d pot reus v-Indiji naj. brž naraslo na ti*oč, če ne ve»- % l,e!aM, ki so si včeraj iz zrak » ogledali prizadeto |M>krsjino, so videli strašno razdejanje. V oko-lišu Muzafarpurja niti ena hiša ne stoji pokonci. Iz šlrokLh rsz-pok v tleh vre voda, ki Je ¡Mitu • kod pokrila doline |N't čevljev glolioko. • . m m i »■ - - r m"m —~ Nov proteMt, ko «o lisci JI prete* pil ameriškega žids Berlin, 17. jan. — Ameriški konzul v Berlinu Je vložil energičen protest, ko je dobil dokazi', da so Hitlerjevi četnlkl «pet napadli In pretepli ameriškega -Žida, Mmxs Schusslerja Iz Brook-ij^na. Konzul Je bil obveščen, da mo napadal« I ž« an-tiranl In bo-vdo kaznovani. šilja na Mooney Moulders De-frnne Committee, P. O. Bos i. 1476, Hali Francisco, Osi, t 11 PROSVETA PROSVETA THE EN LIGHTEN MENT nuo in nurrwwu maiodni fOUPOSNS JSDNOTS w mmê wmmum Glasovi iz naselbin Zanimive bM« is rasnih krajev ___ « M.IIM M tet rt bu, m cmm«« i» C»«»* r-M M Ml» m«. m« M 9* UUJ m to» ».m. iMMrt LVU") >od CHlfc |M# »M m» CkUM« M4 CMN IIM »M rw. mmuim H* »•» HM. rr»te>o Ml k« "M/Mi NMk* M VW. IM « PROSVETA imt-m s*. lmwmému ar*. ukuuru or tub kmjkbatko pacaa. Domač drobiž Iz zdravilih« Wauwatosa, Wls. — Nahajam te v tuksjšnjem Muirdale Sana- toriumu ali zdravilišču. Pred kratkim sem malo opisal, kako se imamo tukaj in dopis sem poslal mllwauAkemu Obzoru, todu gospod urednik mi j« odgovoril, da moj dopis ni bil prav spisan Jn ne bo priobčen. Tako jo je u-*bogi Primorec dobil po grbi, ker ne zna tako pisati kakor hoče u-rednik, k! se je IzAolal v Ljubljani ali kjerkoli. Mislim, da zaradi tega ni bilo treba tako "flikniti", bolnega riromaka. Ker sen bil včasih pri pevskih zborih In ljubim- glasbo, me zanima tukajAnja muzika. Opisal sem torej godbo v naiem zavodu. To menda ni bilo prav opisano in zato sem jo dobil po grbi. Urednikom te vrste priporočam, naj bodo obzirni z bolniki. Vsaka Rojakinja zgorela v požaru Cleveland. — V noči od zad nje nedelje na pondeljek je izbruhnil ogenj v stanovanju Slovaka Martina Ubude, 612 Llnn-wood a ve., in njegova žena An geia, ki je bila Slovenka, je zgorela v spalnici. Labuda je s tež-kira naporom rešil svoja dva o-troka iz gorečega stanovanja, toda žene ni mogel rešiti. Ostala je v spalnici, zadušena od dima, in kasneje so našli njeno obžgano truplo. Otroka trpita na hudih opeklinah, vendar je upanje, da ostaneta pri življe-nju. — Nesrečna Angela Labuda, stara okrog 30 let, je bila hči Johna TomAiča in rojena je bila v Leudvillu, Colo. Njeni starši, pionirji med naseljenci, so bili dolgo let v Pudblu in U*advillu; kasneje se je družina preselila v Joiiet in pred 14 leti je družina prišle v Cleveland. Pokoj niča zapušča starše, dva brata in pet sester. Njen oče je doma iz Ilavc vasi pri Dobrem polju in v Ameriko je prišel leta IK96. Nov grob l*advlUe, Colo. i- Tu je umrl Joo Vidmar, star 7.'l let in doma is Črno vasi pri Ljubljani. X Ameriki zapušča tri brate ln sestro. 4 Nova protiialiska kantpa nja v ja*alh državah Organizacija delodajalcev v ofen xlvi. t Tovarnarji pozicije v vladnih zahtevajo odborih Chattanooga, Tean — (FP)— Tovarnarji na jugu pripravljajo nov napad na določbe v tistih industrijskih pravilnikih, ki ne dovoljuje mezdnih razlik. Večina pravilnikov sicer določa niije mezde v industrijah jutnih držav ko na severu, toda tovarnarji vseeno niso zadovoljni. Oni ao za Ntradalne mezde v vseh industrijah. Na sestanku V tem mestu, katerega ao se udeležili predsedniki in tajniki različnih tovarniških asociacij, so formirali Industrijski svet južnih držav in ta U> \ i>slal svoje loMate v \Vsshlngton z namenom. da ti Izvojujejo za tovarnarje z juga pozicije v vladnih odltorih zs izvajanje indu-atrijskih pravilnikov In da jim vlada prizna pravico plačevanja ni* Je mezde delavcem v jutnih državah ko na* severu. l,obi«tom »i«1 bilo to«li naroteno, rat ko-operirajo z reskcionsrno Ame» ri-ik«» a*0ciarijo tovarnarjev. l,ro>nis a stavku |e pomagala New York - 4«r>itnjs s atavko je lil bi da so d lav k«' v alanuiikarski imluatrt)i izvojevs« le vIIje im zde, - Neki lastnik sla m n i Wit r ike delavnice je tudi mitelaik «MlUira. v I'iniir psdro^-je spa la izvajanj* pravilnik « is to uluatrijo. 1'nijs «lamnikar-akih delavcev jr v l. m nksilu močna, zato tudi svoje zahtsve. Keformatorijska krparija Milwaukee, Wis. — Radoveden držati, dasi jo skušajo zadržati z raznimi reformami, ki so v resnici krparija sedanjega sistema. Da se povapeAi in omogoči pri hod nove dobe, je treba, da delavstvo stopi na plan jn prevzame svojo veliko nalogo, ki jo mo-rs režiti delavstvo samo. Delavci in kntttje morajo Uumoma na volišča, da oddajo svoje glasove delavskim kandidaten. To je e-dina pot, da se des«£e zaželjeni cilj.—Joseph Ule. Rudarske rs 7 mere na zapadu Superlor, Wyo, — V Proavet' z dne 5. januarja sem čital do pis is Cle Eiuma, Waab., da smo rudarji spet sa enfl novo u-nijo bogatejJi. Torej je ta ru darska unija št, 4. Ni razveseljivo to poročilo, je pa dokaz, da so pod Lewiaovo u nepotrebna žalitev gre na živee ^ gntle In nevzdržljtve raz-in Ae bolj izpodjeda zdravje. Frank Ivaačič, nečlan. meVe. Tudi od drugod čitam poroči la v I'ros veti, kako se rudarji borijo za boljše pogoje. Zakaj se * nihče ne oglasi is države Utah ? sem, če je prišlo leto ^ Kaj je s Sušteršičem, da nič né lih krsjev ko par prejšnjih. Ce roča? je, bo pokazala bližnja bodoč-, Da ne boste drugod mislili, da nost. Govori in piše se, da ni pra- [mm) tu y m u vega izgleda za isboljàanje, kaj- ^^ è vara M ^t^ ti industrije ie vedno rajie od-puAčajo delavce ko u poslujejo. Pred kratkim sem govoril z nekim delavcem, ki je delal za eno največ;ih korporacij. Odslovi Jen je bil že pred ved ko letom dni. Boas je so mu rekli, kadar bo njegov oddelek spet pričel z delom, ga bodo poklicali na delo. Čakal je tako dolgo, da se je naveličal, pa je del vpraAat, kdaj nameravajo obnoviti delo v njegovem oddelku. Povedali so mu, da do 1. junija ne bo nič. In kako to, da bo ravno prvi junij tako srečen, da obnovijo v dotičnem oddelku obrat? Najbrž boasje tako govorijo, da se iznebijo delav cev, ki Jih nadlegujejo za delo. Srečal sem delavca, ki je že vedno zaposlen v isti tovarni. Povedal mi je, da dela po dva in tri dni v tednu. Dela po osem uf7 navdan In zasluži po 87'/i centa na uro, potem pa naj ae preživlja s tako mezdo, če se more. V dotični tovarni ie nič ne uposiu-jejo delavcev, četudi pravijo, da bo leto 1934 prosperno. Obratno, As vedno manj delavcev imajo. Tudi njegov oddelek bo menda kmalu prenehal z delom popolnoma. Dela ni ne tu ne tam, ln kam nuj se delavci obrnejo? Delavci in kmetje so pričeli spoznavati, da je privatno obratovanje industrije tako skrahira-lo, da ne mon* naprej. Ako bomo delavci hoteli, da bodo Industrije Ae obratovale v prid večine, v prid delavcev ln kmetov, potem bomo morali zavlhgtl rokave ln. Iti na delo, da pride vtadna kontrola v delavske roke, tako da se bodo industrije obratovale za potrebe vsega ljudstva, ne za profit par mogotcev. Izdelovanje raznih produktov Je priilo na tako visoko stopnjo potom strojev, da jih nI mogoče prodati, delav-cl ne morejo biti vsi zaposleni na dolge delovne ure in s slabimi plačami. 7ato Je treba temeljite preoredbe v Industriji In gospodarstvu, tako da bo ves industrijski aparat v vladnih rokah. Vlada pa mora priti pod kontro-lo delavskih zaMtopnlkov, ki bodo skrbeli za obči blagor vseh producentov in vaega delavatva tako da bodo vsi lahko Uveli po-Ateno od dela svojih rok in vsi uživali sad svoJ«*ga dela. Prof i-tarstvo mora izginiti sa vselej. Drug«* |m »t i ni, ako ae hoče odpraviti sedanja mizsrlja. Sedanja vladna krparija raz imdajočega kapitalizma ne lir^ dolgo držala. Ta krparija sanu (Kidal Vu jo življenje umirajočemu sistemu in obenem podaljšuje trpljenje množic delavstva in njihovih družin. Tako pa tudi im more iti dolgo. Kr|>arijja ne mo re dolgo zdrzati. Lkoruueva'.c* delavatva ne umrejo ve/ iztržiti i svojih produktov drugim drža-I vam. Ker mi tudi druge dràave napredovala v industrijah. PriAel je zastoj. priAta J doba da se preuredi ves sistem in na (V»mesti s novim, ki bo prsvič ne j AL Nov« dob« prihaja polagoma. Kol vsika prejAnja veliko doba v razvoju raireJne raved noatl; takt» J? tudi ta obr otrn' na s velikimi teâavami. Vseeno gre naprej ip ar preliva is |>rejA lahko isvojuje nje v novo. Z tsakim dnem ji 1 bolj vidna. Nihče je ne more sa- poročam sledeče: Delamo kakor se družbam zazdi, ali kadar i-majo naročila za premog. Union Pacific družba obratuje v tej na-aelbini tri rove, ki so od pro&le jeseni do sedaj precej dobro obratovali. Je Ae ena manjAa družba, ki obratuje en rov; pri tej družbi sem zaposlen tudi jaz, torej vedno pri "ta malih". Pravijo, kar drugim ostane (naročil), jih dajo nam. Pri U. P. družbi imajo dnevno mezdo, ker delajo vse s stroji, po pet mož skupaj v enem prostoru. Včasih jih po-sluAam, ko se hvalijo, katera skupina je več premoga naložila. Uailjevati so nam začeli tudi varnostno obleko. In sicer so začeli pri obeh straneh. Sedaj moramo imeti trde čevlje in,trd klobuk, ptf tudi naočnike že imamo Na vrsti je nos, ker je tudi ta v nevarnosti; tega največkrat vtaknemo tja, kjer ga ni treba In kadar dobimo Ae jopič in hlače trde, potem ne bo več nobene poAkodbe. Družba U. P. izdaja tudi ne-kakAno broAuro za svoje delavce; tam so zubeležene poAkodbe Včaai jo Čitam. PiAe, da se bi poAkodbe dale preprečiti vse dc treh izmed sto. Ce katerega "samo malo" poAkoduje, da mu zlomi par reber ali par prstov, ga skuAajo spraviti nazaj v jamo samo da ne dobi odAkodnine ali kompenzacije. Bossje pa dobijc potem avtomobile za darilo, namreč oni, pri katerih je bilo najmanj nesreč. Nekega Člana SNPJ je zdravnik poslal na delo; dejal mu je da je sposoben za delo, dasl je bil po životu Ae ves črn. Pravi) mi je, da nihče ne ve, kako on trpi. Mojemu sodelavcu je zlo milo nogo. Ko se j« malo pozdra vil, ga je zdravnik nadlegoval kdaj se vrne na delo. Potem je Ael delat in se muči par meseccv nakar je Ael zdravniku povedat da ne more več delati. Zdravnik mu je odvrnil, da se mu čudnr zdi, ker je toliko časa delul. 2a lostno, toda resnično. Kadar je kdo poAkodovan, se ga bi najrajAe znebili. Ravno se daj imamo en slučaj. PoAkodova lo je nekega rojaka na oko. K< je ozdravil iu se vrnil na delo mu je superintendent rekel, da nima več dela. Sedaj je pritoibs pred tako zvanim "umpirejem" to je: na četrti inAtanci. Kako se bo končala, ne vemo, kajti dis-triktni unijski uradniki so jalco počasni, ker so sedaj volitve za njihove sedeže. Kar se tioe unljskih lokalov niso preslabi; napravijo kar pač morejo. Tudi če je Mo bolan «ji brez dela, se mu pomaga ter ae ne gleda na narodnost. Imamc tudi pleve orle, velike in male in jih po tej meri tudi ekubemo Ce bi bili živi, ne bi imeli več nič perja. Moj je kar sam od sebe padel., Pa ne vem kdo je kriv najbrž sam trgovec, pri katerem kupujem. ( Seveda čitam tudi o Mussoliai ju in Hitlerju. Težko je razsodi ti, kateri je v pravem. Musso že li, da bi Italijanke rodile ko zaj-ke; mislim, da na pkme dosti ne glada. Dolie bi pa rad imel»"« sto" pleme. Skoro ima Dolfe bolj Ae ideje, križ pa je v tem, da do-ker ne bodo vsi pač težko razločiti, Ce bi imeli "ta čisti" rože, kot na primer pe telini, bi se kaj lahko spoznali. Na ta način hočejo tudi nas pijance uničiti In če pomislimo kako bo potem dolg čas, je kar za obupati — in zato rajAe ne ham. —r Anton PavJovkn, 1S4. Urednikova pripomba: — Na ostalo dobite pojasnilo od gl. ta j nlAtva. Lokalse vesti o razmerah West Milwaukee, Wis. — V Prosveti Ae nisem videl nobenega dopisa iz tega malega meste ca aji vasi, ki se imenuje Village of West Milwaukee. Dela se bolj malo. Kapitalisti se seveda dobro drže, da delavce izkoriščajo Kakor hitro je CWA začela upo-slevatl delavce,'-so kmalu tudi oni poklicali delavce nazaj in jim dali delo po eden ali dva dni na teden. In 6Gc ali 80c ali celi $1.20 na uro je preveč, kar plačuje tudi CWA, zato so jih pla čali po svoji stari navadi —po 35 in 40c na uro. Delavcem se veda to ni povolji in gospodje kapitalisti bodo primorani, da bodo plačali več. PriAel bo čas ko bodo delavci narekovali, tako kakor kapitalisti narekujejo se daj. Ta vas ima približno pet tisoč prebivalcev, ki so raznih narqd' nosti. — Med temi je samo eden pravi Amerikanec — Indijanec, ki je vsem ostalim za vzgled. Mot je poštenjak in naprednega miAljenja. Kljub temu ga nekateri prezirajo radi njegove na rodnosti, kar je seveda nespametno. Bližajo se volitve in mnogo "lačnotejnih" je že začelo hoditi od hiie do h lie in metati blato na svoje nasprotnike. Prebival stvo se pa po večini ne zaveda, da ga taki "potujoči" kandidatje napačno informirajo. K meni ni bilo ie nobenega, ker vedo, da pri meni ne bi nič opravili. 2e pred desetimi leti sem jim povedal. kaj mislim o takih kandida tih. Zato pa me ne morejo pozabiti. Tudi oni, ki plačujejo licence, imajo dosti povedati. Povem pa jim, naj se pazijo, da nc zabredejo v smolo. V proAlih dveh letih se je lokalna administracija toliko izboljšala, da aedaj dobi delavec večkrat kako delo, pa tudi vse drugo bolj gladko teče. Pod prej-4njo upravo tega ni bilo. Le eni n lati gospodje so vladali to vas le 25 let, zato ao pa ie mislili, la bodo gospodarili za vselej. In ?e nisi mazal, ni ilo. Tako je bi- Četrtek, is. januarja lo. Poznam ljudi ki so jim daj«, li denar, pijačo, hrano itd. In pre j An j i občinski možje so hodili po ulicah kot pitani praAiči. Podpirali jih pa niso le delavci, ampak tudi oni, ki plačujejo licence za obratovanje aalunov aH pivnic. Poznam rojake, ki so potrošili več denarja za njihov« kandidaturo. Prikorakali so na ¿slu godbe v Village Hall tudi iz West AJliaa, ki je pol mUje oddaljeno od West Milwaukeeja. Med njimi so bili tudi taki, ki plačujejo licence. Vprašal bi jih (femes, ali vedo, za koga so delali? __ i Kdor živi v tej okolki, ss gotovo spominja pevskega zbora "Zvon" in njegove ustanovitve leta 1906. V vsakem oziro je stalo ob strani Zvona društvo it. 1 JPZS in ga podpiralo. Zvon je deloval dolgo, pred par leti pa je £el na počitnice. Sedaj je ta pevski klub obnovi! svoje delo s starimi in novimi člani in namerava korakati naprej. Na njegovi seji dne K), januarja je bil izvo-"čisti," jih bo ]jen sledeči odbor: Frank Mat-tlc, predsednik, John Dobrnik, podpredsednik,' Frank Benda. tajnik, Florijan Remic, blagajnik, fS*ank Kokole, zapisnikar. Nadzorni odbor: Anton Pantar, Ignaz Gorenz in Frank Repen-Aek. Predsednik pevskega kluba je naš stari arhivar, ki je pomagal klubu od njegov« ustanovitve. On je dober pevec in vnet za kltab. >. Seja j« bila zanimiva. Predsednikovo poročilo je bilo sprejeto in upati je, da bo sedaj mir med člani kluba in nekdanjimi člani. Zato je bilo tudi sklenjeno, da se povabi na sejo vse, ki so bili že pri klubu. Ts seja se bo vriila dne 7. marca v prostorih Alojzija Rozmana na W. National ave. ob 8. zvečer. Tam se bomo lahko pogovorili o vsem tako da bo v korist ldubu. Kdor ima kaj povedati, naj pride na to sejo in naj postane Zvonov član; po seji ne more nihče več postati Zvonov član. Sprejet je bil predlog, da se naš pevski klub Zvon naroči na dnevnik Proaveto. Frank Benda, tajnik. Sezona maškeradaih^ veselic U SaUe, IU.—Leto 1963 smo srečno prestali kljub vsem nepri-likam. Proilo leto jo bilo srečno za one, ki smo bili zdravi in smo dočakali lfi34. Mnogi rojaki so de'ali račune, kako si bodo ure dili, ako se razmere izboljšajo, in mnogo jih je bilo razočaranih, ker so ie na slabšem ko pred e-nim letom. Ubogemu delavcu se vedno godi slabše, mesto boljie. Nekateri naAi prijatelji niso več mod nami.. Delali so račune za bodočnost, pa je priAlo drugače. Glede dela je pri nas tako ko drugod. Srečen je oni, ki ima delo. Mnogo rojakov je bilo zaposlenih v cementarnah, sedaj pa vse počivajo; nihče ne ve, kdaj se obrat obnovi. In kdor dela, ne zasluži veliko, vsi skupaj pa pričakujemo boljših časov. Kljub slabim časom se pa radi razveselimo, da pozabimo na slabe razmere. Razna društva imajo v načrtih maAkeradne veselice in druge prireditve. Kaj-večja veselica pa bo menda skupna prireditev društev 8NPJ ob priliki proslave jednotine 30 letnice, ki se bo vršila v kratkem. Samostojno druAtvo "Edinost" pa priredi svojo maikeradno veselico v soboto, dne 27. januarja, v Slovenskem domu. Uljudno vabimo vsa tukajšnja ln okoliška društva, da nas ne pozabijo, ampak da pridejo dne 27. januarja na naAo maškeradno veselico. Zabave bo obilo in postrežba bo izboma —Poročevalec. Malty WoH at Ria okn Effl^gflilntL ^ WWIIRd Iz političnih razlogov je ^ gianH apostol RoeKcvcfcM - Organi^ ■bakanalij ! vseh mestih Washington. — (FP) _. akcienarni Matty Woll, p«^ sednik Ameriške delavske f«j racije In antiaovjetaki križ»r je kar čez noč sprijaznil t "dealom" in se vrgel pred no predsednika Rooaevelta. Dssi je komaj par tednov < kar j« bil še med vodilnimi', sprotniki Rooseveltove valut politike, je danes že tajnik ( mokratskega odbora (Wo« republikanec), ki eponsorira vseh mestih demokratske "n vale" ali bakanalije v p^ Booseveltovemu rojstnemu * vu SO. januarja. WoDova spreobrnitev je zj iz političnih razlogov. Spoa je, da je njegova svezda zadi ¿ase zelo zatemnela in da j« na kakšen način treba zof "spalirati" in posaditi na mej vodnice. To upa doseči^z lizanjt ogrob Mojzesa Roosevelta, z ( delovanjem demokratskih M nalij, od katerih bo šel del d bička sa Warm Springs Found tion, ki j« predsedniku zelo p ljubljena. - Vstopnice sa bankete in di ge ceremonije za proslavo Hi seveltovega rojstnega doe prodajajo po visokih cenah. Wi lova naloga je, da za te prod ve pridobi tudi unije, kar je A no že dosegel. Pri tem ima laki nalogo, ker so posebno krajci unijski voditelji del demokn ske ali pa republikanske maiii V St. Paulu, kjer je trdnj« farmar-laboritov in sedež "m lucionarjev" srednjega za psi spon sori rajo to proslavo uaij ki vabijo tudi "druge me&sie Vršila ae bo v kolizeju. Tui drugih mestih unije ožin* njih yodilni element je momenti no posvečajo v«č pozornosti t« proslavam kakor pa kampanji! organiziranje delavcev. Je aio res, da so v mnogih krajih priveski, ampak kaj zato: j?li no je, da se senčijo v družbi taj kirjev in drugih "čizlerjev". • Dne 30. januarja bo tor "new deal" imel svoj dan. Pn novali ga bodo tudi mnogi, k terim je bila plača utrgana, i primer izvežbanira delavcem, i več pa bo med delavsko mai takih, ki se jeze nad "čizlerj in ki pri treznejšem presoj&nj ali pa v jezi pravijo, da je v»* bunk, "new deal" z "newdeak ji" vred. Ampak človek potrebuje tu razvedrila, nekaj, kar ga razv seli in mu odžene kopreno težki skrbi, kaj mu prinaša bodočnoi In če temu služijo take prosto ki bodo nanovo scementirsle vi pravoverne demokrate in "J* gresivne" republikance s pri« ski vred, je tudi prav. Saj I vse za dobro stvar, kar je ta nekaj. New Deal itak vsem p nese blagostanje, tudi Wif Springsu ga prinese. Cikaška konferenca proti voj in fašizmu Chicago.—Delavske, verski i mladinake organisacije ho ki povabljene, naj pošljejo §voj«r prezentante na konferenco pra vojni in fašizmu, ki se otvori 1 februarja v Chicagu. Oklici podpisali Robert Morss Lovrt Curtie W. Resse od Lige u « dustrijsko demokracijo, Maverick Lloyd, članica eknek ti v nega odbora Mednar jeva nasprotnici P*® r»e bodo omenjenega dne prire I prod uni|o Kongresnih I nsdsljujejn delo ss **aew predsednik nitje ibomire Henry T. Ksino. jais svoj'h zabav. ^ Frank Remsšiak, tajnik Aretirana, ker ata prodajali? mijsko rim*ilo Bakersfield. Cal. — Pred French Cifc sta bila aretirana dva unionista. ker sta proda-: jala Kern County Union l /eonišče se je morala podvreči težki operaciji, ki je ni pre stala. Bila je delavna članica v raznih delavskih organizacijah — Dulje^so umrli: v Ptuju upokojeni šolski upravitelj Anton Brumen, v Novem mestu Tere zija Ogrinova in biseromašnik Jože Rone, znan nekoč kot urednik novomeških "Dolenjskih novic", v Hrastniku Ivan Bartolo v Celju fs letna Karolina Oech-sova. Preložena razprava. — Razprava proti petkratnemu morilcu Vidanoviču v Nišu (Srbija) je bila prekinjena ter preložena ker trdi VidanoviČ, da so mu bi-la priznanja pred policijo izsilje na z mučenjem. Zaradi tega bc ."odišče zaslišalo še policijskega šefa in uradnike, obenem pa mora sodišče zaslišati in preiskati še razne druge osebe oz. zadeve VidanoviČ je tisti, ki je med pe-tirni žrtvami umoril tudi F-ileže-vo iz Prekmurja. Umrli so: v Ljubljani ravnatelj Obrtne banke Ciril Dolenc, istotam znani industrijalec papirja Albert Zeschko, star 85 let, v Novem mestu 44 letni trgovec Ivan Rus iz Srednje vasi pri Semiču, v Ljubljani Pavla Nachtigallova, Rozalija Lenas-sijeva (žena preglednika fin. kontrole), v Gornji Planini pri Rakeku gostilničar in posestnik Hijeronim Demšar, v Mariboru 88 letna Pavla Glraova, ruska e-migrantka, v Teharjih pri Celju najstarejša občanka 93 letna A-nu Fomazarič. Otrok se po nesreči ustrelil.— V Zagorkl se je na avetl večer po nesreči ustrelil 14 letni posestnikov fant Lovro PraŠnikar. Federalna posojila MSrIiii posestnikom * Po zadnjem ljuJskem Štetju je l^ilo v Združenih državah 5,-737,000 družin, katerih poglavar je bil tujerodec. Izmed teh družin je 51.8% v aprilu 1930 imelo svojo lsstno hišo. Od tedaj so jo seveda mnogi izgubili. Banke, za-varovalne drušbe in poaojilnioe so bile primorane odpovedati svoje posojilo na hišo oziroma niso hotele obnoviti hipoteke (mortgage) ob zapadlosti. Vsled depresije in dolge nezaposlenosti ne morejo mnogi hišni lastniki plačevati obresti, davkov in še manj plačila na račun dolžne glavnice. Kdo more prositi za federalno posojilo? — Vprašanje: Ali se Home Owners Relief Aet nanaša na vse hišne posestnike? — Odgovor: Zakon je namenjen v pomoč le onim hišnim posestnikom, ki so v zadregi, ne morejo plačevati ali katerim grozi odpoved hipoteke (foreclosure). Posojila se dajejo le na poslopja, v katerih stanujejo štiri druiine ali manj, in katerih vrednost ne presega $20,000. Posojilo ne sme biti večje kot za $14,000. Poleg tega se zakon nanaša le na hipoteke, ki so obstojale pred odo-brenjem tega zakona (13. junija 1933). Odplačila na federalno posojilo. — Vprašanje: Kako korist bo imel hišni posestnik, ako zame-nju obstoječo hipotvko s federalno? Kako naj odplačuje federalno posojilo? — Odgovor: posojila se dajejo za dobo 13 let ali manj in jih je treba odplačevati (amortizirati) v mesečnih obrokih (ob gotovih okolščinah tudi trimesečni, šestmesečni ali letni obroki so dovoljeni). Nuvadno ako je vlada prevzela hipoteko, bodo mesečna plučila znašala $8 zu vsakih tisoč. Tu plačila vključujejo 5% obresti in nmortizu-cijo (plačilo na račun glavnice) z drugimi besedami dolg je popolnoma odplačan po takimi mesečnih plačilih v roku 15 let. Poleg tega se more odložiti amor-t izuči j a do 13. junija 1936 in plačevati med tem le obresti In davke. Odnos posojila. — Dovoljenje sedanjega upnika. — Vprašanje: Kako se določi znesek posojila? Kaj s*» zgodi, uko sedanji hipotekami upnik (mortgagee) zahteva plačilo v gotovini? — Odgi-vor: Zakon določa, da posojila v obliki vladnih zadollnlc (bon-dov) poleg malega znenku v gotovini smejo segati do 80% sedanje vrednosti lastnine na podlagi cenitve s strani Home Own-era' I/ian Corporation (vladne posojilnice za hišno lastnike). Zadolžnice (bonds) se nudijo obstoječim hipotekarnim upnikom v plačilo in nosijo 4% obresti. Pretežna večina hipotekarnlh upnikov zamenja zures svojo hipoteko s temi zadolžnicamt. V izrednih slučajih Home Loan Corporation posoja gotovino zu poravnavo hipoteke. Obresti za taka posojila v gotovini znašajo 6%. Ta posojila v gotovini pa so redka, kajti zakon določa, da se morejo dati le tedaj, ako lastnina je hipoteklrana za manj kot 40% sedanje vrednosti. A U mora l/posojevalec stano čati hišnih davkov za dve leti in hiša je v veliki potrebi popravkov.- Morem deliti posejik) v to »vrbo? — Odgovor: Gotovina se more posoditi za plačilo davkov, asesmeutov iu potrebnih popravkov, katera gotovina je vključena v posojilo de 80% vrednosti. Ako si «ukakih hipotek, se posojila v te svrhe daje-jo do 50% cenilne vrednosti. Posojila pa se ne smejo vporablja-ti za eaebne stroške ali za posle. Strelki sa posojilo: — Vprašanje: Kake stroške zaračuna vladna posojilnica? — Odgovor: Izposojevalec mora plačati $6 z» cenitev In kreditno poročilo (ni nikukih stroškov, ako se posojilo odbije), nadalje pristojbino za preiskavo lastninske pravici» (title), ki znuša $25 za posojila pod $4000, odvetniške stroške $10 in male stroške za registracijo.—FLIS..^ Žrtve nemškega fašizma Sodrug Engelbert Graf umorjen Tudi kovinarsko delavstvo je položilo adaj svojo Žrtev v boju proti nemškemu fašizmu. Nemški delavci, ki jim je uspelo pobegniti is nemških narodno ao-clalističnih zaporov, prinašsjo poročilo o umoru sodruga Geor-ga Engelberte Grafa, Izobraževalnega tajnika Zvese nemških kovinarjev. S. Graf je znal taborno a svojim načinom delovne zajednice napraviti tudi komplicirana vprašanja iz gospodarskega življenja umljlva delavskim slušateljem. Številni spisi iz območja prirodoznanstva in o vprašanjih delavske izobrazbe pričajo o njegovem živuhnem duševnem delu. Engelbert Graf je bil neutrud-Ijiv delavec in borec za duševno osvoboditev proletariata, zaradi tega ni smel živeti v tretjem car-stvu daljšo dobo. Hitlerjevi rab-Iji so gu vrgli v koncentracijsko taborišče In mučili ao ga tako dolgo, dokler ni temu mučenju in zlorabam podlegel. "Umrl za slabostjo srca", tako zasmehujejo hitlerjevske zverine svoje žrtve. Vse, ki so poznali s. Ertgelber-ta Grafa, bo ta novica o njegovi smrti ¿»otresla In zaobljubili, se bodo, da bodo stavili vso svojo moč v boj proti nsrodnemu socializmu in fašizmu. Vsi moremo jasno zavpiti med ljudstvo: Zaničujte to deželo morilcev! Bojkotirajte Hitlerjevo Nemčijo. In naše delavce vprašamo še posebej: Kaj želite tudi vi Uko usodo? Ne? Potem v boj proti fašistom in vsem njihovim po-magačem in hlapcem. S—a. "Hell Illtler!" Bazeljska "Nationalzeitung" piše: V "Voelklsche Beobach-ter ju" z dne 5. sept. I. 1. čltamo pomembne stvari o aijajnem vplivu narodno socialistične gospodarske politike v naši aosed-ni wuertenberški deželi. Teko o nazadovanju prisilnih draž*b, o donosu ri barstva na Badenakem jezeru, o naraščanju hranilnih vlog in slednjič, čemur se najbolj čudimo, o "nenavadno velikem porastku porodov." Ca vza-memo, da so tam navedene številke vse |>opolnoma točne In če se strinjsmo povsem s poroče- .....................................Sem lastnik male hišice, ali sta- Snel je š stene lovsko puško, ne'nujem v najemninski hiši? «mem vedoč, da je nabita. Ogledoval jo zaprositi za federalno pomoč? -je ter obračal, pri čemer se mu je Odgovor: Da, ako pričakujete. vati v lastni hiši? — Vprašanje:(vakem v njegovem asmiHibsebi »prožila ter je dobil fant ves na- da se boste kdaj zo|**t priselili boj v trebuh. Fanta so hitro pre- v svojo hišo. V hiši mora nekdo peljali v ljubljansko bolnišnico, Stanovati. kjer so se z njim trudili, a je čez Posojila za davke In p,*rsvke dva dni umri. _'- Vprašanje: Nisem mogel pk- ~ " ar lil I biki Prt biv Ta itu ko Redarji e japonnkem psrlament« ~ pripravljajo a. demenstradje iz-trsdaail. br«po^alh Magazinovim. 1 delavcev. razumljivem mnenju, da je ves ta us|ieh in zissti slednji porsst zaaluga novega režima, potem bi ne imeli o čem dvomiti. Toda kakor je videti so Hitlerjeve! u-speli, ds so premagali samo mater naravo in njem* zakone. Narodni sorislbem Je v Njflnčijl doslej na krmilu komaj sedem mesecev — in že je fmkasala njegova temeljit* propaganda uspeh tudi v povišanju števila rojstev! Tu sta dani asmo dve mo4Ho«tl: ali je nemški novi prirastek iz amih "sedemmesečnih" otrok, ali pa ne potrebuje o«maki človek bu\ vmč devet m«*ecev, da rteliodl (Hit iz večnosti v čas, iz ktorkljliu'g* gnezdi v nemško resničnoat. Nagibamo ae k drugI mofomtj, /)e drži (sitem naj vsi drugi nsrodi, v »lučaju di gi »»« bodo m"gll preskrbeti nemškega u cepta, kar pospravijo svoje bo-tege. K Kajti tako hitro kakor Primi pa/- ne znajo "streljati.*') S—s. • Kaj vat ¿r»«ka vidi ( m pri)sti 1ji"e, ki.ko pn veš, da je zal u bi jen vate, to v posebni aklad. Ta načrt aluil delodajalcem pri pobijanju u-nijskegu gibanja med mornarji iu drugimi delu vel. Zahteve, ki so jih sprejeli de-legatje kompanijske unije, u-ključu jejo tri Aihte po osem ur namesto dveh po dvanajst ur kot sedaj, minimalno mesečno plačo $90 za novince in $140 zu Izurjene, plačo in pol za nadurno delo in dvojno za delo ob nedeljah In praznikih. Dalje so zahtevali izboljšuve delovnih pogojev, izvolili komitej ter mu poverili nulogo, naj vstopi v stike z uradniki Mednarodne unije ameriških mornarjev. Ta organizacija je vesela revolte mornarjev na parniklh Velikih jezer in u-pa, da jih bo v kratkem organizirala. Vsi prejšnji njeni po-skurtT, lno,izraZsnje ne im< ftili iiki« njeno v verako moraln« "tnbu"-pr«tdpise, temveč mora biti del fizkdoftk«, romantične in estrtklie plati življenja, v«dnt bolj pfdira v pisali inteligent. mrga Senstve. Ali ste U naročili 1'rosve-1* ali Mladinski list svojemu prijatelju nli sorodniku v domovino? To je edini dir trajne vrednosti, ki gt XA »al denar lahko pošljete svojcem v domovino. PE08ÄET£ Četrtek, i8. januarja. Podnevi sem tekal xa delom. Toda delo je bilo Ae vedno zelo redko. Ko «em »e napehal, «em AH v javno knjižnico ali v Pershington park ter bral, razmišljal o tem, kar aem bral, ali pa opazoval. II Ko aem nekega večera postopal po meatu precej pobit *n potrt ter ata mi v žepu samevala le še dva dolarja, aem nekje na North Mainu zaslišal, kako me je nekdo poklical po imenu prav ko aem obstal pred izloitoo cenene prodajalne z oblekami. Obrnil sem se ter zagledal Unija Burtona, ki pa ga niaem takoj spoznal.6 Bil je slaboten, zanemarjen in na lahno upognjen. Oblečen je bil v kratek, obnošen vojaški plašč. / * -"Mislil aem al. da *i ti," je apregovoril. Sprva aem bil preveč preaenečen, da bi bil kaj odgovoril; neprijetno iznenaden, morda tudi nekoliko osramočen, da s*m ga skorO po- »Wl- . -M — "Kaj pa delaš v Los Angelesu?" sem ga vprašal. Lonie je skomizgnil z ramami. V medsebojni zadregi sva se nasmehnila drug drugemu. Opazil sem, da je potreben britve, tečnega obeda in kopeli. Deaet let je bH videti starejši od takrat, ko sem ga pred še ne čisto štirmi leti zadnjikrat videl v Franciji. Omenil sem, da sem se pred približno poldrugim letom ustavil v Milfordu v Pennsyl-vaniji z upanjem, da ga najdem. "Mati je umrla," je pojasnil."-"Ničesar več nisem imel iskati v Milfordu. OdAel sem na Zapad in se zadnji dve leti potikal po Ix>s Angelesu in okolici . . ., da bi kje dobil kako delo." "Kam pa si namenjen?" sem ga vpraSal, ker nisem vedel drugega. "Na pošto," je odgovoril. Po kratkem pre-molku je Ae dodal: "Pričakujem namreč pisma (»d strica v Ohlju. Pisal sem mu, naj mi po-Alje kaj denarja. Pojdi z menoj." Ko sem hodil z Lonljem, sem se čutil bolj samozavestnega skitalca kako? prej. Stopila sva v poštno poslopje. Umije Je začel oklevati. Pred izdajnlm okencem A-l) je stalo v vrsti šest ali sedem ljudi. "2e zopet vrsta!" Je vzkliknil. -'Sovražim to nastavljanje v vrsto za vsako stvar. Ali ti ne? Pri vojakih se Je bilo treba nastaviti v vrsto stokrat na dan --; in sedaj še v civilnem življenju . . ." Seveda tudi meni nI prijalo nastavljanje v vrsto, vendar mi nI bilo tako zoprno, kakor je bilo oči vi d no mrzko Ix>niju; obraz mu je trzal in s tresočo se roko si je šel preko ust. Ponudil sem se mu, da bom vprašal zanj. Pisma ni bilo. > ~ Ko sva bila zopet zunaj, sva krenila proti parku na Plazi, ki je bila v bližini. Se vedno je stal tam jedilni voz, kamor me je pred tremi meseci povabila na večerjo prostitutka M a ude. Ko sva šla mimo, je bilo videti, kakor da se Umie obotavlja, in zopet si je šel z nemirno roko preko ust. Očividno je bilo, da je lačen. , Jaz pa nisem bil v onem trenutku nič kaj •prevelikodušno razpoložen, če naj povem po pravici; pred eno uro sem se namreč odločil, da danes ne bom večerjal. Dva dolarja sta bila vs<« moje premoženje in neposredna bodočnost pred menoj je bila mrka in temna. Sicer pa, kdo je ta l.onie? Kot novopočeni Men-ckenov in Nathanov pristaš sem se gs spominjal iz vojaških dni kot idealističnega prismuknjena!. Veroval je v VVllsonovo "čvekanje" (Menckenov izraz) o demokraciji. Boril ae je, da bi svet očuval za demokracijo. "Se vedno veruješ v demokracijo?" aem vprašal. "Prekl ... V* je dejal ter se poslužil besede, ki je ne gre.ponavljati. Očividno ae je pošteno spremenil. Nikoli ga nisem slišal rabiti nespodobnih izrazov. Krenila sva skozi park. Potem sem pomislH, da je moj tovariš naj-brže, oziroma gotovo gladen; in nenadoma sem bil pripravljen storiti zanj vse, kar je bilo v mojih močeh, in misel, da mu morem pomagati, pa četudi še tako neznatno, je za precej stopinj dvignila mojo moralo. Vprašal sem ga, kar se da slučajno, ali je že večerjal. I "Brez večerje!" je zamrmral. "Sinoči sem večerjal zadnjikrat — sir in kruh. Danes zjutraj sem si za zajtrk nategnil pas za dve luknji in si ogrel trebuh ob toplem grevcu na pošti." Zasmejal se je prisiljeno. Povabil sem ga, naj večerja z menoj, hkratu pa sem hitro dodal, da se bova morala zadovoljiti s kakim manj vabljivim in privlačnim prostorom, ker razpolagava samo z dvema dolarjema. ' Kaj če bi stopila kar tjale do jedilnega voza, prav pred parkom. "Le počasi," je menil. "Ce že nameravaš potrošiti zame nekaj svojega premoženja, potem glejva, da bova za ta denar dobila, kar se da veliko. Ko je meni začelo primanjkovati denarja, sem začel jesti sir in kruh ter piti vodo iz studenca v parku." No, če so take njegove misli, ga jaz gotovo ne bom pregovarjal, da bi šla v potratni jedilni voz. Izročil sem mu dolar ln Čez deset minut se je že vrnil s pol funta sira in hlebom kruha; povedal mi je, da je potrošil osem in trideset centov ter mi izročil preostanek. Večerjala sva na klopi v parku blizu vodometa. "Kje pa stanuješ, Lon?" sem ga vprašal. Nenadoma sem začutH, da ga imam zopet od srca rad. ......._ "Nikjer in povsod. Zadnjo noč sem zaspal na klopi v čakalnici postaje Santa Fe; pa je priAel stražnik ter me predramil; ko je videl, da sem bivAi vojak, me je opozoril Ae dovolj vljudno, da bi bilo bolje, če bi se pobral, in res sem se pobral — na cesto . . . Nisem rojen za skitalca." III Polovico sira in kruha sva spravila za naslednji dan. Potem sva se zapletla v pomenek. Zgodba Lonijevega življenja od njegovega odpustka iz vojske pozno v letu 1919. je bila zgodba prikrajšanja, tako zelo značilna za bivše vojake brez denarja in družinskih vezi v letih neposredno po vojni. Pomival je posodo po restavracijah, delal priložnostno pri filmu in tako dalje. Odkar je prišel v Los Angeles, se je brez posla potikal po mestu. Menil je, da preveč tuhta in premišlja. Zagabilo se mu je življenje. Svet je tako "po vražje nagnit in propal" — tako poln krivičnosti, nevednosti, skopuštva, sleparstva in tragedije — in pa tako brez moči nasproti njemu. Dvakrat so ga zadnji teden obhajale misli, da bi si končal življenje. Se danes zjutraj mu je iznenada prišlo na um, da bi napisal svoje misli, naredil štiri ali ]>et prepisov, za vsak časopis enega — neke vrste protest zoper ves svet — nato pa izvršil hrup in pozornost vzbujajoč samomor s tem, da bi skočil s strehe ali z okna enega najvišjih poslopij na Broadway u ali na Hill Streetu; tako bi jim pokazal, da je nekdo, ln jih primoral, da "ga vzamejo na znanje." (Dalje prihodnjič I V (tatarskih Ravnah 1'riiHtvvihtjr Milan Vrtatnik Gospodična 1 ligi jena je odpotovala v Rutarskc' Ravne, kjer se že ljudje tako pametni rode, da jim je vsaka Ms preveč in v na k dohtar odveč. Od tam je doma učeni Urček, <*! tam hodi križem svet botra Ursa s svojimi zdravilnimi zelišči. Od tam je premeteni Polde, ki Je neki dvajset foapodov, ko so priredili lov. poAteno ugnal v kozji rog. Kdo bi nam mogel naftteti vse vellčlnf ženskega in moškega n|M»la, ki so zagledali Itu sveta v Kutarskih Ravnah. Gospodična tllgijena je vzela vse potrebno s seboj, Zakaj Ru-tsrske Kavne so daleč «hI sveta odmaknjene, kakor že |H»ve iveri oče Ime. Rute — pravilno Route — pomenijo kos zemlje nekje prav blizu nebes. Ravne pa nekako ravnino na ten^koau zemlje, ki je prav blizu nebes, nt dal««' od zvenečih imen Sv. Trojice in Rudarske Kavne so od prvega ,Večjega kraja, ki ga ljudje m ponosom trg imenujejo, oddaljene debele Atirl ure. To je za dolinca veliko, za hribovca skoro več kot nič, zakaj on je kozjih steza vajen ln potrpežljiv kot ovca. Kaj je tebi uro hoda? — so ga vpraAali dolinci. "Hm, meni uro hoda? Kot vam uro kvartanja." Od takrat dolinci, ki so strastni kvartačl* ne vprašujejo več hribce, koliko jim je ura hod*i > (¡ospodlčna H i gl jena se ni u-straAlla velike oddaljenosti, niti kozjih steza, ki so ponekod tako skladka itd. Človek bi predaleč priAel, če bi vse popisoval. Gospodična Higijena je vse to slišala in se je hotela oeebno prepričati, zakaj ljudje so zlobni in včasih vse več povedo, kakor je resnica. To delajo posebno radi dolinci, ki vedno postrani gle dajo hribce, čeA, da so za sto let zaostali, da se ne znajo vesti, da imajo toliko ščurkov kakor peska. Vidite, Uko klatijo dolinci. Hribci pa ao ponosni, bolj sami zase in raje molčijo, kakor da bi se radi uličnih reči z dolinci lasall. Rutarske Ravne so velika vas. strme, da človek «zemljo meša z Kopica hiš je pokrita a slamo, nogami in z noaom obenem. Go- kopica z deskami, kopica *j»odična Higijena je čudno tr- strešniki, ki (ta ao že davno zgu-dožlva. vajena vseh- mogočih bili svojo barvo, sata j delal jih poti, zakaj njena služba jo vo- Je Meček, ko je imel Ae svojo di vsepovsod, tudi tja. kjer je opekarno. Nekaj hiA pa kale gospod Bog na ljudi pozabil. Ze »treho podobno fibniAkim reše-od mladih n««g utrjena gtupo» tom. zamašenim tu pa tam z raz-dična. ki je preživela vso svojo trgano ponvijo. i mladost po najatrošjih zdrav-j HIA* so stare, ftove menda nI stvenih predpisih, ki uravnava- fe nobeden postavil Pred hl*a-| ... Jo telesno in duševno tlelo, *e ml gojišča, kakor je v hri-krajevnlhjtM^i Rutarskih Kavni ni uatra- ftth že od davna v navadi. (%na. Duha. j AH*» čeprav je aliAala tu pa tam' majhna, kakor line v starih Sami kraji, ki so Ar deviško>ako precej robato O razmerah, ti<|«>vihf so prekrižana z V»hraii)« iu \ vmm >voJoffW piNM® vladajo tam gori jem, ker ae baje v gozdovih »tem doživljanju, ko ao se Kr- Postavim tisto, da Kutarski »krivajo hudobni razbojniki. Na panl ln Klepet li hribov v dolino otrok več nrunage poje. kakor umazanih dvoriščih, če ga kak- prihajali. dišeči po gnoju in se- pfc^lobrega živeža, da je za ii- Ana ima. ae Aoplri kurja svojat. nu. in marsikatero imenitno I vino padar dober, ta otroka t« med njo hevsfca t gnojnico o-ukrenili. čas; da je voda v studencihfškropljeno prane, živina leži gto-J vanje aaviia otroka. boko v gnoj zakopana v zapuščenih Hlevih. Gospodična Higijena se je trudna ustavila tik pred vasjo. Použila je nekaj popotae, ai sa hipec oddahnila in stopila kar v prvo hišo, ki je stala Skoro na robu ravnine, posejsne s hišami. Ni se hotela dolgo muditi v Rutarskih Ravnah, zakaj njena pot je bila še dolga, veliko je morala še prepotovati. Služba je služba in človdk mora v njej biti vesten. Prvo, kar je ugledala, je bil po vseh štirih se plazeči otrok, ki je brodil po svojem lastnem blatu in iz hiše je udarjal vesel smeh. Gospodična Higijena je previdno dyignila malega pa-glavčka, ki pa je začel tuliti, kakor da bi bil obseden. Iz hiše je prihitela vsa zasopljena priiet-na ženska, visoko spodrecana, roke je imela Vse od testa. Oh, gospodična oprostite, ti otroci, sama nadloga, pravkar se je onesnažil, pravikar, lahko verjamete, zakaj niti časek ni, kar je bil še notri. No, Pepček, kaj se cmeriš? Ali boš lepo pogledal gospodično?" "Nič hudegs, msti!" je odvr-nils gospodična in prijazno pogledala Pepčka, od^katerega je žehtelo polno čudnega vonja. "Tinca, metlo, kam si jo spet založila. Nič ne hodi Tinca, sem jo že našla," je rjula mati po veži in utihnila, ko je našla med loparji in burki jami brezovo metlo. Z njo je razmazala po veži odpadke, da so se strdili z zemljo, (ki je bila v veži za pod "Gospodična, kar naprej, sa, so ljudje mesta pri nas tako red ki, samo, kadar kaj rabijo pri dejo." Pri zadnjih besedah je Higijeno nezaupljivo pogledala Pepček se je umiril in povsem utihnil. Gospodična Higijena je s Pep-čkom v naročju stopila v hišo Tinca je mešala kruh z zaviha nimi rokami in si neprestano popravljala lase, ki so jih uha jali na obraz. Po licih ji je od velikega napora, ker je bila pre oej debelušna, tekel znoj v red kih kapljicah in se zbiral na nosu. Kraj nje je stalo dekletce v umazanih cunjah, ki že niso bile obleki podobne. "Ta ni naša, je sosedova!" je hitro pojasnila mati. "Silce žganja mogoče? Utrudili ste se, naporna in dolga pot," je hi tro nalila za gospodično v šilce žganja. Nekoliko ga je seveda dala tudi Pepčku. Gospodična Higijena se je materi prav lepo zahvalila, češ da ji žganje ne prija, čeprav se je res nekoliko spotila. "Mogoče bi kaj prigrznili Tinca, daj prinesi goapodičn kaj kruha in mesa, že jaz poskrbim za testo." Tinca je odhitela, mati si je zavihala rokave in začela mesit "To dekle, večno se moram jeziti, polno las, potem se pa mož ujeda kakšne packe, da smo." Gospodična je Pepdka polož la na tla. "Kje pa je pot v Rob, še da nes bi bila rada tam. Mati, ne trudite se za me, povrnem se nazaj, takrat se bomo več pomenili. Danes res nimam časa. * "Vsaj Tinco počakajte!' prosila mati. •Na, Pepček!" jo je zavrnila gospodična Higijena in ponudi la Pepčku velik kos z medom pomazanega kruha. Vidite, da imam sama dosti popotne! Pa Rogom, mati! Kmalu se vidimo kmalu!" Gospodična Hrgljena je na daljevala svoje obiske v nasler njih hišah. Pri sosedu je našla doma samo dvoje otrok, fantka ln deklico, tisto, ki je pomagala Tinci mesiti kruh. Fantek je ležal Ae v zibki, bil je popolnoma razodet. moker in umazan Za konec zibke je bila priveza na vrv, speljana pod strop i spet na tla. .'Zanjo je. vleklo cape oblečeno dekletce. .. "Kaj ni mame doma?" . vprašala gospodjčna Higijena. "Sta šla z očetom v semenj. "In kdSj prideta T' "Zvečer." * "Kdo bo pa pazil do večera na otroka, kdo ga bo preobleke kdo mu dal jesti T' "Saj jaz lahko to storim. Le poglejte!" je dejala še nekam korajZno. Izza omare je poteg nila nekoliko umazanih cunj in V usta mu ,« dala zanaŠek iz cunj, ki ga ' e še prej omočila v mastno po-cukrano vodo. V sobi je bilo zatohlo, dišalo , e po plesni in gnilobi. Na peči je nekdo zaječal. •Kdo ječi?" 'Staremu očetu teče že dve eti iz nog. Tudi njemu moram premenjati cunje, da jih posu-1 im in zopet uporabim. Ne more se ganiti, že dve leti leži na peči." •Kostna jetika," je pomislila gospodična Higijena. Po stenah je curljala vlaga, v kotih se je svetlikala zelenkasto siva*plesen. Strop je bil počen in skozi razpoko se je svetilo, gotovo nebo. Gospodična Higijena je sto-pila v tretjo hišo. Komaj je vstopila, že so ji buhnile v uho čudne besede: "Pes bo pil iz korca, mačka pa človek. Kje sta pa to vide-I?" "Mica, se boš že mogla odvaditi mestnih manir. Komaj si mesto pogledala, pa ti že stare navade ne diše. Taka hči, taka!" "Ali mati?" "Seveda pometali bomo drugače, umivali, jedli, otroke negovali . . . kar, le daj, denar ti bo pa iz neba letel za take po- ffofo M trate. Mati, saj to niso potrate, nič ne stane!" "Ti me ne boš učila, ti že ne! Čakaj, te že oče umiri!" Na vrsti je bila Četrta hiša: "Sosedova te je zmešala, France. Petdeset let so bila okna dovolj velika, tebi so premajhna. Da bi oče vedel, kako uničuješ dom, v grobu bi se obrnil. Same muhe boš s svetlobo privabil in druge neprilike." "Se kapnico bom preuredil, mati. Gnojnice ne bomo pili, saj vsa voda po njej diši." "Ježeš, še to! O ta deklina, da je morala priti iz mesta, da te je morala tako zmešati. Kaj bo?. Vse zapraviš, prav vse!" Šesta hiša* grem tožit. Pri nas ni bilo drug. poročila sa preteklo Icu, Ščurkov V žgancih, pri njej SO več drugih važnih stvari, z pa bili. Naj le pove Gregor, ko močmi, » s. n. Dom: M je Grogcev, saj mu je čisto i doben, čeprav taji kot p« Kristusa." Revščina, da se Bog u8n< Ni. za sol, ni, za mast. Sama J ruza in niša lyiše že rebra, še bolezen po vrhu. Pravijo, jo je zanesel oni potnik, ki ac j mudil pri njej pred tremi Otroci so vsi bolni in grint pa še pokveke trije .. ." Osma hiša: "En glažek al' pa dva, to še korajžo da." Ce piješ umreš, če ne pij, umreš, zato le pij!" Deveta hiša: "V prvo, drugo in — V pr kdo da več? V prvo, drugo tretje. Postelja 300 Din. da več? V prvo, drugo in Kdo da več?" "Vidiš, pijanec, kaj si nap vil? Pa naj grem s temi čr ki po svetu . . . Kam?" Deseta hiša: 2e peti mrlič. Skozi vr prihaja leto za letom bolez Enajsta hiša, dvanajsta, najsta . . . Gospodična Higij« je pršila pod večer na kon vasi. V dnevnik gi je zabeležila no zapiskov. Se z Mičkom hotela govoriti, a je zvedela, i ga ni v vasi, da so še nekje hribom Rutarske Ravne, da je sploh več in, da so tiste, kj je bila razstava, bolj v dolin Gospodična Higijena si jei koliko oddahnila, torej tukaj i nI bilo razstave. Se dosti dela jo čaka, vztrajnosti in volje je več dovolj. Gospodična Higijena j na noč prišla v dolino, kjer sei mudila, temveč šla takoj da čim preje uredi resno zad Vendar nekaj je pa le op la, da po malem tudi v Rutar Ravne sili njeno delo. Za so že, čeprav skromni. _ —Iz Zdravja. I POZIV DELNIČARJEM! Delničarji Slov. N. Doma v «a kegan, III., udeležite se delniške katera ae bo vriila v nedeljo, dne 1 Jan. 1934 popoldne ob 2. uri ? 8.1 ne sva jih lani metala iz sklede." "Veš tako je rekla, saj ti povem, samo tebi." "Poda pa že tudi tri leta ni utpila, ranjca ga je zadnjikrat pred smrtjo. In vseh pet se. je že podelalo na njem. Le poglej ograbke po kotih. Misliš, da zastonj smrdi v hiši, kakor v stranišču?" "Saj nič ne rečem! Se moža strahuje, da se ji ne upa ničesar reči." "Le počaka naj Marjana!" Sedma hiša: "Pomisli, Andrejeva ima zopet otroka, sedmega. Mar misliš, da ga ji je prinesel sv. Miklavž. Se za enega nima, pa ti rodi sedmega. Moža pa nikjer. Dedec ni neumen, da bi ostal pri taki babi. Otrok pa pravijo, da Waraek, Ujnik. ■U DR. WICKS, SUCCESSOR TO orne* Hra.—8 idr»vilo. Ako aa potutita lairpanl »M Mini, na odlaUJto poakuaiU NUGA-TOlS ZahUrvaJta pravi NUGA-TONK aa v vaeh Mamah. «A*1 PRIPOROCILO! Padpiaana prtparafa« ralakaw na aavarnl atraal maaU avaja dal*at~n« •«•»»■ ■a. Hvato aatontava In aadia. Dabra paatrtha. nJik. mr Prlpalla«a I ad I aa MIDWEST STORE 1891 Maud Ave., cor. Ongood Ave. Ti'lcfon: Diverney 4750 . Mary SaUar Chicago. III. TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, času« knjige, kertedarje, letake itd. v slovenskem, hrvst*W slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugI vodstvo tiskarne apelira na clansu a n. p. j„ da tiskovine naroča v 8voji tiskarni Vaa pojasnila dajo vodstvo tlakama unijako dalo prva wets Pišite po Informacije aa naslov: SN.P. J. PRINTERN 2657-59 So. Lawadals Avaaae , Telefon