Izhaja vtftki četrtek in -vetja s poštni Lu vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom
na cliki leto . 3 (1. „ pol Jet* . 1 i!. iOk. „V. .„ -fl.BOlt. JJret pošiljanju na tlom 24 culo leto . a fl. 50 k. „ pol lota . 1 fl,aok, s '/,	— B, 7(1 k.
Posamezni listi (e dobijo pri knjigam Jinvaku ti a velikem trgu za ,r> k.
SLOVENSKI
P«<luciv4Mi list za slovensko ljudstvo.
Narofnino «prej eni a vredni ¡tve t Mariboru.
ftokopibj ne v raí1 ajo, neplačani líeti ne
prijeintijo.
Oznanila pe prijem njo, plava :a vrstico je 10 It. in 2a kntak 80 k.
„Poduk v gospodarstvo bogati deželo."
Štv. 44.
V Mariboru 81). oklobra 18«S.
Tečaj H.
Slovenski tabor pri Kempas-u
na Goriškem.. *)
Tretji slovenski tabor! Napravili ste nam _ goriški in primorski Slovenci, Vi vrli sinovi matere Slave, neustrašeni horilei za pravice naroda i Slavno sto ga. dovršili in postavili živi mejnik proti navalu Lahonstva. Tretji stlu-venski tabor v Sempastt je dostojen brat prejšnjih dveh taborov, in slovenski imiud je sopet pokaral začudenemu svetu, da je politično zrel in da euti ne samo v srcu, ampak da razume 3 svojim bistrim umom da le v z e d i n j e n j u vse h Slovencev, v ...Sloveniji" z enim deželnim zborom in enim ees. no mest ni šivom si more ohraniti, okrepčati in razvijati svoje bitje in si pridobiti boljšo prihodnost.
Želel hi bi bil denes našim nasprotnikom, da bi bili stali med zbranimi slovenskimi možmi, z očmi videli navdušenost ljudstva, z Ustnimi ušesi slišali klice, ki so kakor iakre padali med besede govornikov, j i ti potrjevaje in razjasnjevaje, a tudi kazali, kako so pazili poslušah-i na' vsako besedico in kako hitro in dobro umeli pomen in namen govorov. Slovenci so res rojeni taboriti in razen Češkega so taborovanje nikjer ni tako hitro vkorenmilo, kakor med Slovenci- Skušal Vam bom zdaj popisati vele važni ta tabor ki je se bolj odločno kakor prejšnja dva, tirjal zedinjeno „Slovenijo".
Tiha noč in gosta megla je ležala na beh Ljubljani, ko nas privleče h bi p on srečno v „Stali o u Laibueh". Prvi moj pot je bil v „čitalnica lie sta ura ti on", da bi pozvodel, kedaj se odpelje „Sokol" in kteri izmed prvakov se podajo v Sem-pas. Povpraiam tega in onega 5 ved ni odgovor jc bil: Nič ne vera. Povprašam v dvorani, kjer «o ravno sejo imeli gg. drnštveniki za hrambo narodnih pravic: NiČ ne vemo; šel menda ni kdo ne bo, pa bodemo telegrafa vali. In resj čudno
in neverjetno se bo zdelo vsemu slovenskemu svetli, k avoja 'špansko žaBtavo, pešci, kakor v dolgi procesiji, taboru, ki se poganja za združeuje Slovencev s središčem T „slava"- in „živio"-klici, pozdravljcvanje na celem poln od
Na kolodvoru nas pozdravljajo odborniki tabora. Na potu v mesto tam, kjer so loči cesta, ki okoli mesta v Šern-oas vodi, stala je iandarmerijsku straža in poprjjevala vsakega potnika, kam je namenjen. Kdor je izrekel: K taboru! niso ga pustili v mesto, ampak moral ¡a tekoj okoli mesta naprej po cesti v Šempas. Na svoji slovenski zoml ji t o raj Slovenec ni smel hoditi skoz slovensko m esto ter kakor izvrienec seje moral potikati po stranskih potili, da hfi kteremu Labonu rm zagrenil opoldenšujega obeda s synj| pošteno slovensko besedo. Jeduakc straže so bilo razpostavljene pevsodi, kjer peljejo ceste iz dežele skozi mesto Kanale a ni in drugi okoličani od severa, ki so se pripeljali na okinčanih vozovih ?. velikimi slovanskimi zastavami, niso smeli v mesto in kakor pregnanci so se morali po stranskih ccstah okoli mosta vozariti. Vsak miren človek se je res moral vprašati: čemu take strašne priprave. Jaz vsaj v eeli Gorici nisem videl 50 Lahov na cesti — odpeljali so se ta dan vsi Emanuelovei v Palmo, pobratil se tam s svojimi laškimi brati, ter jim tožit krivico, ki se jim godi pod Avstrijskim žezlom. — Čemu tora j tn oborožena sila? Vladni komisar se je izgovarjal, da se je to storilo I o Slovencem v prid, da bi jih tte napadli Laboui. Tega se pač ni treba bati 10.U00 zbranim krepkim možem, takega poguma dozdaj od Lahonov Se nismo d o ti veli.
Šempas leži dobro uro od Gorico na Ipavaki ceati. Tam se razprostira dolina, ki jo proti severu ^omejajo visoke strme planine. Tudi na cesti iz Gorice do Sempasa so nas razveseljevale žniidnrmerijske patrole, in nas popolnoma umirile, da oko postave ¿nje nad nami. Tudi taboriti, ki bo dohajali od pičile strani niso smeli v mesto, ampak so bili naravnost tirani v Sempas. To celi ccsti pa je hilo živahno gibanje. Voz za vozom, večidel tukaj navadni široki in dolgi vozovi, na kterih je sedelo do 30 mož, skoro vsaka vas s
------*, --- - —	P	'	-	J .^.v.	■ " » -----------. .
Ljubljani, bela Ljubljana ni poslala nobenega zastopnika. Taka politika slabosti in nedl o čeli osti v naj važnejšem času se da preostro obsoditi. Pogum! gospodje, pogum!
Po potu iz Ljubljane naprej so se nam pridružili tn pn tam taboriti, posebno v Rakeku deputaeija Cerkničaaov, v Postojni več gospodov, med njimi g- D., starosta ljubljanskega Sokola in tako jc vsaj Sokol imel svojega zastopnika. Naj več taboritov pa se nam pridruži v NaliTežini. iz Trsta in okolice, med njimi g, Cegnur, dež. poslanca Nabrgoj in Primožič in drugi. Zapustili smo otožni Kras in bo^j ko se bližamo Gorici, spreminjajo se kamnata tla v rodovitne dobro obdelane njive, ograjene z vinsko trto in murbinim drevjem. „Giirz, Gorizia", kliče kondukter in prvo, kar vidimo, iz vozov stopivsi, je polit- komisar v uniformi in dva ¿uri-darma z blišietimi bajoneti, ki sta sumljivo gledala nas tuje goste. Že na potu smo pozvedeli, da je politična oblastmja v naj večih skrbeh, da bi se mir ne kalil in naredila take priprave, kakor bi se res bati bilo velikega punta. Gorica se nam je zdela, kakor hi že bila v obsednem stanu, povsod žandarmerijske patrole, vojaki zbrani v kasarnah in
Eripovednje se, da so bili celo topovi pripravljeni. Vse, ka-or na Če&kem! Cislajfanska svoboda se naj lepše brani s kroglami in bajoneti.
'■) Popis amo vadi od besedo do besedo iz „Slov, Üiroila
Vred.
orice do «empasa. Tam se je ob '/i ko smo doSli iz Gorice, žo vse trlo zbranega ljudstva.
Prostor za tabor jc bil prav dobro izbran na velikih travnikih pred hišo šempanskega župana, g. Spaeapan-a. Na enem kraju velik oder za prcdsedniStvo, e. komisarja, govornike in zuamenitejše goste. Velika slovanska zastava z napisom: Slovenci zedinimo se! je vihrala nad odrom. Na cesti do taborišča pa sla bila dva slavoloka z napisi: „Ne vdajmo se in zedinimo sel" Že jo vihralo dosti slovanskih zastav na taborišču in še so zmerom pcS in na vozeh dohajate nove tTume taboritov z svojimi zastavami. T o min, Kanale, Solkan, Luko v ec, M i rn o, Stan d rž, Ajdovščina. Divače, R ih c n h c rg, R u v n a, L u t o v e s, S k open, Krepi, sv. Kriz, CernuČ, Kamen, Me dana, vsi na Primorskem in Goriškem, Razdrto, G o Se, Po draga ua KranjsTcem so vsi prišli s svojimi slovanskimi zastavami. To Vam je bil krasen pogled iz odra, okoli prav v gnječi stoječa množina kakih 10 do 12.000 (nož, nad glavami pa veselo vihrajoče zastave. Naj več ljudstva je bilo iz Goriškega, Kranjsko so je malo vddeievalo, - zaspanost tistih, ki bi imeli povsod prvi biti, rodi slabe nasledke. Ipuv-skj trg jo poslal le kaki h 5 mož, brez zastave, Postoj na samo dvii; le gori omenjene tri vasi prišle so z zastavami, Slava jim, posebno vrlim Kazdrčanom!
Kot zastopnik štajarikih Sloveticcv pri Sel je g, dr. VoSnjak.	(Dalje prihod.)
Gospodarske stvari.
lokoj o živinoreji.
I.
Kako si dobro in lepo živino izrediS iz domače,
Prvo in glavno vodilo o tem ti naj ho tn-lo: Pari naj boljšo in naj lepšo živino z naj boljšo in naj 1 epfto in vsikdnrjednako z jednoko.
Tega vodila pa se boš držal, nko si itbereŠ (ïft pleme) izmed svoje živine ali kakorsne druge domače, ki ima tiste dobre in lepe lastnosti, kterih si želiš, tudi malih napak *>e moraš ogibati, knr naj bolj; tako moraš ravnati stanovitno od rodsdoroda; plemeujcnje v bližnji ¿lahti lepe živiueti ohrani naj bolj to zaželjeno stanovitnost, ker Živina edine krvi se naj bolj vjema; Ce si ai izbral dobro in lepo živino in imaš dobro blago j redi jo dobro (ne smeš je vendar pitati io de-beliti, ker pitana živimi ki izdeluje meso in mast, ti ne more prinašati tudi mladih), pridno čedi in 6 na ¿i in v vsem marljivo oskrbuj.
Ne spuščaj nikar premladih po plemenu, temeč v pravi starosti (telico b poldrugim letom, kobilo v 4. letu), kadar se je poželjenje po plemenu spet in spet in močno pokazalo. Če pa boš že na prvi majhni oponiinek tekel s telico k juncu, češ, da nič ne zamudiš, se boš kesneje gotovo zlo kesal, ker premlada živina ti bo prinesla ne samo majbeno, temoč tudi slabotno ¿¡vinico. Otrok še ni rodil nikoli možaka!
Ce pa se gospodarji bojijo, da bi jim živina po tem jalova ostala, nko bi uezadostili prvemu pojsnju, se pač motijo in le samo govorijo, kar so od drugih čuli in ti spet od drugih, skusil pa tega nobeden ni.
Kakor ni za pleme premlada živina, ravno tako tudi ni prestara, ker na onem kakor tiu tem koncu ni prave moči ; tam š e ni tukaj pa že ui.
II.
Kako pa si plemenimo domaČo £ivino z tujim rodom.
Mali gospodar, ki nima priložnosti svoje domače živine s tujim žlahtnim rodom plemeniti, naj nikdar ne obupa, da bi si ne mogel svojih živinčet zboljfiati, čeravno, jih po-žlabniti ne more. Imamo šo tudi saj med domačo živino dobre, in naša skrb naj le ho, da bomo za pleme le D a j hnljao in naj bolj en a. k o izbirali, in xveslo ter stanovitno ravnali v vsem, kakor smo rekli. Če imamo slabo živino, so naši stari očetje in mi sami tega krivi, ker oni niso imeli pravega zapopadka ali trdne volje, živino svojo zholjšati in ga tudi nismo imeli mi. Vse to pa moremo popraviti, ako ravnamo, kakor smo že prej rekli.
Če pa ima gospodar priložnost, svojo domaČo živino po natančnem prevdarku poglavitnega vodila s tujim rodom požlobtniti, ali če si more sam tuj rod omisliti, s kterim bo domačo križem paril, mu povemo, da v ta namen ni treba tuje matere, temuč le tujega očeta, S (em o£etom tujega rodu naj plemeni svojo domačo i z h rano živino ženskega spola, neprenehoma tako dolgo, dajo mladina do dobrega očetu podobna. Kdaj pa bo taka? VI., 2., 3., 4. roda še ne, temoč po mnogih skušnjah Sc le v 5, rodu.
Slavni učitelj kmetijstva je to s številkami prav očitno tako le dokazal : Zazuamvajmo, je rekel, svojo domačo kravo, ki nima nič žlahtne krvi v'sebi z o (milo), žlahtnega tujega bika pa se 100 deli žlahtne krvi. Ta dva se parita skupaj, tedaj bo od nju rojena telica imela od očeta pol delov (t. j. ÔQ) od matere pa tudi pol (50 delov) krvi, Po tem takem je že na pol žlahtna. Čc to pariš ob svojem času spet z žlahtnim tujim bikom, bo imela od nju rojena teliea 75 delov žlahtne oČelove krvi.
Ce pariš to telico spet h tujim žlahtnim Inkom, bo imela 8i in pol delov jegove žlahtne krvi. Ce spet to mlado paril) s žlahtnim očetom, bo imela tedaj v četrtem rodu že Čez 91 delov žlahtne krvi — v 6, roda pa bo potem popolnoma 1ÛG delov žlahtne krvi v mladiuo prelite.
Naj tednj noben gospodar ne misli, da je žc svojo živino do korenine zboljâal ali požlahtnil, če je svojo kravo enkrat pri švicarskem biku imel, in da bo tele po tem že žlahtno, in če je junec, da bo za pleme Že tako dober, kakor pravi izvirni švicarski. Tak juuec more sicer boljši in lepši biti, pa stanovitna korenina Se vendar ni. Treba je Se zini-raj skozi kakih 4 rodov od izvirnega švicarskega junca narejeno leiic j pariti s pravim švicarskim bikom, da po takem stanovitnem križanju so doseže žlahtni zarod, — Ce ni mo-
oče oče tega dopolniti, mora sin napredovati in dodelati, ar je oče začel. To je prava umna živinoreja.
Ker pa po križanju požlahtnjeua kri je vendar le mešana kri, se tedaj pozneje - po več letih — lahko z vrže spet v domačo, je tedaj treba od časa do časa ponavljati roti s tujo žlahtno ¿iiiuo moškega spola, da sc v okorn pride zvržkom.	N.
Nekaj našim rokodelcem.
(Dalja.)
Kedaj se tudi zgodi, da zidar ali tosar obljubi, postavim z desetimi ljudmi priti: a pride jih pa le 5 na delo! Gospodinja zajuterk skuha ali obed pripravi v primerni obilnosti za napovedane 10 ljudi, iti ker vsega domači pojesti ne mu rejo, gre živež pod zlo.
Kukavica! vsak rokodelec naj sebe, Bvoje delo iti svoje ljudi pozna; sicer je liga mož. Zadosti ako vreme overa podvietje, in se ne more dalje delati.
Itazuu tega uaj vsak rokodelec svojo meštrijo dobro za-stopi in umi j inače šahi sramoto, drugemu pa škodo vzro-kuje, ktcrc noče ali ne moro popraviti saj brez lastnega k vara ne. Temu v okom priti, je neobhodna potreba, Naj bo slc-lieru rokodelce dobro izurjen, kar sc jegove meštrijo tiče. Po tem naj si vsak misli; Kako bi se on želel, ko In kaj delati dal, naj hi mu naredili, da ravno tako tudi drugim dela. —
Tudi vozači iu podavači nuj so vestni, a nc zgol hudoba brevi pameti, ki pravijo: Saj ima, naj da 1 — Zakaj pa „tiu nimaš? te vprašam. Kaj ne zato, ker si malopridnež. Saj ravno to sam trdiš; sram te bodi od glave do pete! — Zadosti, ako rokodelci sila veliko potrati jo brez vse potrebe, ker so, kakur najemniki brez sočutja, če tudi gospodarju za kožo gre. Ali ni znano vsakemu, ki je kaj staviti dal, da navadno zidar, kjer polovino opeke potrebuje, celo opeko vzame, če lih ima na kupe polovin; toda polovine se ne dotakne, niti si je izbere, ako ravno jo na prvi pugled vidi, ktera mit je primerna: celo opeko bo rajše prstomil!
Tudi mu je vse jeduako, ali dobro žgano opeko v blato ali v suho steno dene. — Po atrehi spusti strešnik, ki hfeči še druge pod sebo tare a ne pomisli, da vsak strešnik 2 kr. velja preden ga v roko dobi. In tako mnogo strefiuikov polomi s svojo raztrešeuostjo, na mesto da bi strešnik, če je štren, čez streho mahnol. O, svoja 2 kr. gotovo uc hi zavrgel, drugim jih pa toliko pomeče, ki še ga platiti mora? —
Kdaj boš tako škodo povruol? — K temu še no gleda ali so strešniki dobro sklcneni, ali pa en nad drugim leži, da le velike luknje ne vidi, pa je že vse dobro in zgotov-Ijeuo. —	(Konec prihodnjič.)
Pod Lipo.
Padučivui in v godni pogovori.
(Iglič »i mnogi kmetje stopijo pr&d I^ubomirovo hifo m se pogovarjajo.)
Ig! tč, Jaz sem danes spet celo srečen, da so nas g. Ljubomir spet k sebi povabili, skoraj dva mesece že nismo bih skupaj tu je za rac bil večui čas.
Semcnko. Za vas že, ali mi kmetje smo imeli zdaj zmironi mnogo opraviti na polju, seuokošah, vrtih in zadnji čas posehno v vinogradih, uam je tedaj ta čas hitro pretekel, Tudi Ljubomir imajo posestvo in tedaj so zdaj tudi mnogo opraviti imeli. Moram vendar odkritosrčno reči, da sem vsako nedeljo mislil na naše vgodne pogovore in da sem že komaj pričakal povabila g. Ljub oni i ra,
Ljubomir (stopi iz hiše vsi ga prav srčno poidravljo on ratoio taka odzdravija iti poda vsakem» roko). Dober dan moji dragi prijatelji, dolg čas se nismo že zbrali, pa ne zamerite mi zato in bodite prepričani, da bi Vas bil gotovo k sebi pozval, če bi le bil malo časa imel; ali imel sem preveč prav važuih poslov. Bodite vendar prepričani, da sem vsak dan na Vas mislil. Zdaj pa si vsedimo spet pod lipo, saj je morebiti za letos zadnji krat, ker zima je že pred dvermi.
(Vsi jw usedejo pod lipo okoli kanmene mizo.)
Ljubomir. O čem bomo dan»B naj prej govorili, gradiva i mamn prek in prek zadosti, samo recite o čem?
Gospodarske stvari.
lokoj o živinoreji.
I.
Kako si dobro in lepo živino izrediS iz domače.
Prvo in glavno vodilo o tem ti naj ho to le: Pari naj boljšo in naj lepšo živino z naj boljšo in naj lepšo in vsi k dar j edn a ko z j ed n a k o>
Tega vodila pa se boš držal, nko si izbereš (¡ga pleme) izmed svoje živine ali kakorsne druge domače, ki ima tiste dobre in lepe lastnosti, kterih si želiš, tudi malih napak se moraš ogibati, knr naj bolj; tako moraš ravnati stanovitno od rodsdoroda; plemenjcnje v bližnji ¿lahti lepe iivineti obrani naj bolj to zaželjeno stanovitnost, ker živina edine krvi se naj bolj vjema; če si ai izbral dobro in lepo Sivino in imaš dobro blago j redi jo dobro (ne smeš je vendar pitati in de-beliti, ker pitana živin» ki izdeluje meso in mast, ti ne more prinašati tudi mladih), pridno čedi in sna ž i in v vsem marljivo oskrbuj.
Ne spuščaj nikar premladih po plemenu, temeč v pravi starosti (telieo s poldrugim letom, kobilo v 4. letu), kadar se je poželjenje po plemenu spet in spet in močno pokazalo. Če pa boš že na prvi majbni oponiinek tekel s telieo k juncu, češ, da nič ne zamudiš, se boš kesneje gotovo zlo kesal, ker premlada živina ti bo prinesla ne samo majbeno, temoč tudi slabotno živinieo. Otrok še ni rodil nikoli možaka!
Ce pa se gospodarji bojijo, da bi jim živina po tem jalova ostala, ako bi uezadostili prvemu pojsuju, se pač motijo iti le samo govorijo, kar so od drugih čuli in ti spet od drugih, skusil pa tega nobeden ni.
Kakor ni za pleme premlada živina, ravno tako tudi ni prestara, ker na onem kakor tiu tem koncu ni prave muči ; tam š e ni tukaj pa že ui.
II.
Kako pa si plemenimo domaČo £ivino z tujim rodom.
Mali gospodar, ki nima priložnosti svoje domače živine s tujim žlahtnim rodom plemeniti, naj nikdar ne obupa, da bi si ne mogel svojih živinčet zboljfiati, čeravno, jih po* žl akni ti ne more. Imamo šo tudi saj med domačo živino dobre, in naša skrb naj le bo, da bomo za pleme le D a j h n 1 j s o in naj bolj enako izbirali, in zvesto ter stanovitno ravnali v vsem, kakor smo rekli. Če imamo slabo živino, so naši stari očetje in mi sami tega krivi, ker oni niso imeli pravega zapopadka ali trdne volje, živino svojo zboli &a ti in ga tudi nismo imeli mi. Vse to pa moremo popraviti, ako ravnamo, kakor smo že prej rekli.
Če pa ima gospodar priložnost, svojo domaČo živino po natančnem prevdarku poglavitnega vodila s tujim rodom požlobtniti, ali če si more sam tuj rod omisliti, s kterim bo domačo križem paril, mu povemo, da v ta namen ni treba tuje matere, temuč le tujega očeta, S (em o£etom tujega rodu naj plemeni svojo domačo t z h rano živino ženskega spola, neprenehoma tako dolgo, dajo mladina do dobrega očetu podobna. Kdaj pa bo taka? V I., 2., 3., 4. roda še ne, temoi po mnogih skušnjah Se le v 5, rodu.
Slavni učitelj kmetijstva je to s številkami prav očitno tako le dokazal : Zazuamvajmo, je rekel, svojo domačo kravo, ki nima nič žlahtne krvi v'sebi % o (milo), žlahtnega tujega bika pa se 100 deli žlahtne krvi. Ta dva se parita skupaj, tedaj bo od nju rojena tciiea imela od očeta pol delov (t. j. ÔQ) od matere pa tudi pol (50 delov) krvi, Po tem takem je že na pol žlahtna. Čc to pariš ob svojem času spet z žlahtnim tujim bikom, bo imela od nju rojena teliea 75 delov žlahtne oČelove krvi.
Ce pariš to telieo spet s tujim žlahtnim bikom, bo imela 8i in pol delov jegove žlahtne krvi. Ce spet to mlado pariš s žlahtnim očetom, bo imela tedaj v četrtem rodu že Čez 91 delov žlahtne krvi — v 6, roda pa bo potem popolnoma 1ÛG delov žlahtne krvi v mladino prelite.
Naj tednj noben gospodar ne misli, da je že svojo živino do korenine zboljšal ali požlahtnil, če je svojo kravo enkrat pri švicarskem biku imel, in da bo tele po tem že žlahtno, in če je junec, da bo za pleme Že tako dober, kakor pravi izvirni švicar«ki. Tak junec more si cor boljši in lepši biti, pa stanovitna korenina So vendar ui. Treba je še zini-raj skozi kakih 4 rodov od izvirnega švicarskega junca narejeno telic j pariti s pravim švicarskim bikom, da po takem Stanovitnem križanju se doseže žlahtni ¿arod, — Ce ni mo-
oče oče tega dopolniti, mora sin napredovati iu dodelati, ar je oče začel. To je prava umna živinoreja.
Ker pa po križanju požlahtnjena kri je vendar ie mešana kri, se tedaj pozneje - po več letih — lahko z vrže spet v domačo, je tedaj treba od časa do časa ponavljati rod s tujo žlahtno živino moškega spola, da se v okom pride zvržkom.	N,
Nekaj našim rokodelcem.
(Dalja.)
Kedaj se tudi zgodi, da zidar ali tesar obljubi, postavim z desetimi ljudmi priti: a prida jih pn. le 5 na delo! Gospodinja zajuterk skuha ali obed pripravi v primerni obilnosti za napovedane 10 ljudi, in ker vsega domači pojesti ue mu rejo, £tc živež pod zlo.
Kukavica! vsak rokodelec naj sebe, Bvoje delo in svoje ljudi pozna; sicer je liga mož. Zadosti ako vreme overa pod v m tj e, iu se ne more dalje delati.
Itazuu tega uaj vsak rokodelec svojo meštrijo dobro za-stopi iu umi j iauče šahi sramoto, dragemu pa škodo vzro-kuje, ktcrc noče ali ue more popraviti saj brez lastnega k vara ne. Temu v okom priti, je neobhodna potreba, Kaj bo slc-lieru rokodelce dobro izurjen, kar se jegove meštrijo tiče. Po tem naj si vsak misli; Kako bi se on želel, ko hi kaj delati dal, naj hi mu naredili, da ravao tako tudi drugim dela. —
Tudi vozači iu podavači nuj so vestni, a ne zgol hudoba brez pameti, ki pravijo: Saj ima, naj da! — Zakaj pa „tiu nimaš? te vprašam. Kaj ne zato, ker si malopridnež. Saj ravno to sam trdiš; sram te bodi od glave do pete! — Zadosti, ako rokodelci sila veliko potrati jo brez vse potrebe, ker so, kakur najemniki brez sočutja, če tudi gospodarju za koža gre. Ali ni znano vsakemu, ki je kaj staviti dal, da na v n dn n zidar, kjer polovino opeke potrebuje, celo opeko vzame, če lih ima na kupe polovin; toda polovine se ne dotakne, niti si je izbere, ako ravno jo na prvi pugled vidi, ktera mu je primerna: celo opeko bo rajše prstonill!
Tudi mu je vse jeduako, ali dobro žgano opeko v blato ali v suho steno dene. — Po atrebi spusti slrešnik, ki hfeči še druge pod sebo tare a ne pomisli, da vsak strešnik 2 kr. velja preden ga v roko dobi. In tako mnogo strojnikov polomi s svojo raztrešeuostjo, na mesto da bi strešnik, če je atren, čez streho mahnol. O, svoja 2 kr. gotovo ue hi zavrgel, drugim jih pa tolik« pomeče, ki še ga platiti mora! —
Kdaj boš tako škodo povruol? — K temu še no gleda ali so strešniki dobro sklcneni, ali pa en nad drugim leži, da le velike luknje ne vidi, pa je ie vse dobro in zgotov-Ijeuo. —	(Konec prihodnjič,)
Pod Lipo.
Padučivui in v godni pogovori. (Iglič »i mnogi kmetje stopijo pred Igitbomirovo hifo in se pogovarjajo.)
Ig! tč, Jaz sem danes spet celo srečen, da so nas g. Ljuhomir spet k sebi povabili, skoraj dva mesece že nismo bih skupaj tu je za mo bil večui čas.
Semcnko. Za vas že, ali mi kmetje smo imeli zdaj zmirom mnogo opraviti na polju, seuokošah, vrtih in zadnji čas posehno v vinogradih, uam je tedaj ta čas hitro pretekel, Tudi Ljuhomir imajo posestvo in tedaj so zdaj tudi mnogo opraviti imeli. Moram vendar odkritosrčno reči, da sem vsako nedeljo mislil na naše vgodne pogovore in da sem že komaj pričakal povabila g. Ljub oni i ra.
Ljubo mi r (stopi iz hiše vsi ga prav srčno pozdravijo on riitmo tttko odzdravlja m poda vsakemu roko). Dober dan moji dragi prijatelji, dolg čas se nismo že zbrali, pa ne zamerite mi zato in bodite prepričani, da bi Vas bil gotovo k sebi pozval, če bi le bil malo časa imel; ali imel sem preveč prav važuib poslov. Bodite vendar prepričani, da sem vsak dan na Vas mislil. Zdaj pa si veedimo spet pod lipo, #aj je morebiti za letos zadnji krat, ker zima je že pred dvermi.
(Vni jw u sedejo pod lipo okoli kamne ue miz«.)
Ljuhomir. O čem bomo dan as naj prej govurili, gradiva imamo prek in prek zadosti, samo recite o čem?
Igli S. Prosimo Vas, pripovedujte nam nekaj o našem deželnem zboru, o slovenskih taborili, o naših bratih na Češkem, Polskem, Moravskem, HrvaŠkem, Ogerskem, kaj se godi na Španjolskem, kaj dela Napoleon, Risniark, Viktor —
Ljubomir (»»« stgm o besedo). Počasu, počasti! Ijttbi IgliC, če bi o vsem tem hodili govorit bi morali celi mesec pod lipo sedeti to pa bi ne biLo naj bolj vgndno.
Žalec. Iglič preveč zahteva to jo sicer res, ali odkritosrčno Vam povem, da manje noben izmed nas zahteval ne bi, ker bi o vsem tem radi nekaj izvedeli, pa ne zamerite nam zato in govorite o tem, kar je za uas naj bnlj koristno vedeti.
Ljubomir. Začnimo tedaj pri našem deželnem zboru. Upam vendar, da ste vsi čteli v naših časnikih, kar se jc tamo godilo in kako so se nuši poslanci prav dobro obnašali in iunački zahtevali nase narodne pravice, tudi ste čteli da ves trud naših poslancev je bil celo zastonj. Volitva nemškega poslanca sc je odobrila našega pa zavrgla, če ravno je ona imela tudi veliko napak, V vmorejski Soli v Mariboru bo učui jezik nemški, če ravno «o uaši poslanci dokazali, da imamo pravico ZEihtevati slovensko tako šolo In da se v nemški šoli naši fantje ue bodo mnogo naučili. Ravuolelja za to šolo pa hočejo celo iz poronske Prasije privleči in ta bi sc moral tudi slovenski učiti — v 50 letih sc tudi ne bo nič znal. — Na naši lastni zemlji in za naše denarje nam Vstonovljajo nemške šole. — Naši poslanci naj zahtevajo karkoli hočejo, nič ne dobijo, zatoraj so vložili znano interpelacijo do cesarskega namestnika, da bi vlada naj gledala na to, da se vpelje popolna ravnopravnost tudi za nas Slovence na Štajarakcm, kak odgovor so dobili, ste tudi v časnikih čteli. - Zatoraj pa sta gg. Herman iii Vošujak v zadnji seji odkrito izrekla, da sc šiajarski Slovenci morajo od Nemcev ločiti in združiti z drugimi Slovenci v edoo slovensko kronovin o, to isto se je izreklo tudi v taboru v Žalcu in posebno jasno v taboru v Sem pasu pri Gorici.
Igiič Ali pri adresini debati pa sta naša poslanca vendar strašno posekala nemške liberalce.
Semenko. Da, da, posebno prvi dan, ali drugi dau so Nemci vse svoje tako imenovane prvo velike govornike, proti njima postali in
Iglič (mu segne r besedo), iu vsi skupaj naših vendar niso pobili, če jo ravno k slednjemu Recbbauer g. Hermana že celo osebno napadal-
Ljubomir. ltes je, pri tej priložnosti sta naša poslanca Heruiau in Vošujak zmagala in res prav lepo razdela vse žalostne razmere nekih narodov v Avstriji.— Zato pa je pri koncu adresue debate deželni namestnik tudi rekel: da so se povedale g re n ke bes e d e, po kterib je padla senca na obravnave deželnega zbora, in da bi bilo boljše, če te besedo ne bi došic med ljudstvo. Pustimo vendar zdaj to in upajmo boljše čase za nas.
Semeuko. Kako pa se našim bratom na češkem godi?
Ljubomir. Slabo in spet zlo slabo, tako slabo se to v zdajnib časih ne bi bilo nikdar pričakovalo. Časniki skoraj ne smejo več zinoti o političnih stvarih, neki celo ue smejo več izhajati, tjakovih pravd pa Imajo vsi brez, konca iu kraja, zvun tega je v Češki izjemni stau.
Semenko. Kaj pa jc tD izjemni stau?
Iglič. Izjemni stan pomeni toliko, kakar prav oster nesamovolui mniški stan, v kterem se ne sme niti zinoti uiti krenoti-
Seineuko. To pa vendar ne! Kaj ne, g. učitelj, ta stan pomeni celo kaj drugega?
Ljnbomir. Igiič ui daleko od črno pike iadel. Prav za prav pa pomeni izjemni stan toliko, kakor stan, v kterem jo po posebnem vladineni ukazu več ustavnih postav za čas odpravljenih, tako bo na Češkem odpravljene postava tiskova, zbiranja društev pod milim nebom itd.
Semenko, Zakaj pa je v Česlii izjemni stan?
Iglič. Kaj tega ue veste ? Zato, ker so se pri shoda 4. oktobra pre ueka okna potrla.
S em o ti k o. Samo za to pa vendar ne, ker drugače bi morale vse dežele biti v izjemnem stanu, ker povsod se okna terejo. Kaj pa vi rečete, g. učitelj ?
Ljubomir. Tudi zdaj je Iglič nekaj zadel, ker vlada je tudi v svojem oklicn rekla, da se je vpeljal zato izjemni stan, da se zdrži notrajni mir in red; sicer pa so časniki že dolgo n az naj al i, da bo vlada prvo vgodno priložnost po-
rabila, mogočni opoziciji Čehov proti decemberski ustavi usta zama&ti, —
Semenko. Kako pa stojijo stvari na Polskem?
Ljubomir. Tako, tako. Opozicija proti decemberski ustavi je sicer močna in to uzrok, da cesar ui potoval v Polsko, ali celo zedinili sePolaki vendar ne morejo in to je ravno j i bova naj vekša nesreča bila iu je, da namreč niso zložni.
IgliČ. Kaj pa delajo Hrvati ?
Ljubomir. Hrvati se pogajajo z Madžari zastrau lieke,, imajo svoj jezik v šolah iu uradih in so celo mirni.
Žalec, Kaj pa dela Bismark in kaj Napoleon?
L j ti bo mir. Bismark in Napoleon še se zmirom dobro oborožena hudo gledata in zmirom se je bati, da se bodeta zdaj in tdaj pograbila. Pravi se tudi, da je I ti sm ar k mnogo pripomogel, da je v Spanjolski puut zmagal in daje kraljica pregnana, ker špaujolska kraljica jc bila Napoljouova prijateljica in b) mu bila gotovo došla na pomoč, če bi Bismark bil Napoleona pograbil. Dalje se celo govori, da Bismark hoče na španjolski prestol spravita za kralja mlajšega sina Viktor limauuela, ki bi no tem spet bil prijatelj Praske in tako hi Napoleon bil eelo obdan s neprtjatelji iu Bismark hi um lahko zapovedal, kar bi hotel. Tako se namreč govori, ali gotovega še nič ni, mogoče že je, ker Bis-uiarku jo Napoleon zlo na poti.
Iglič. Zakaj pa jc Napoleon Bismarku na poti.
Lj u b o m i r. Bismark linče namreč celo Nemško pod eden klobuk spraviti, Napoleon pa je temu nasprotnik, če se tedaj Napoleon ue bo smel kreuoti, bo Bismark nadaljeval svojo delo, ktero je zaiel iu ktero po sili dovršiti hoče,
Semenko. Po tem takem, hoče tedaj Bismark, Bavarsko, Saksonsko, Badeusko iu še celo nemške dežele v Avstriji imeti ¥
Ljubomir, Tako je. To pa za danes naj bo zadosti.
-t-a&tnfc-j- •
Dopisi.
Od sv, Toma-iat 16. okt. M? M? Tote dni sem dobil pismo v roke. kojo se od besede do besede tako le glasi: „Der Gemeirule Amt Wf fUr dia Briinkčtsstiih unfiKseiid fiir dasi ietitstt so die fc. k. fnianzfake be&erer al» der Ga-nuuuti j-liai. iceil die Briiiikfttten ao alte eingegeben Mirt, keineit andunirn Lefindet aber cr der Gemeitide Vorutemng niht.
Der Gemcinde Amt. vndaucli. ulie die,ser /rtfasiO» bitte.n die h. k, k. Finanzfahe fiir B&fvdlUguug dtr Brandtaein Bramuig fiir ersten Monat Jithmr 86$.
Gmeinde Amt Koratic rfert 10. Oktober 868,u
Tukaj zdaj tri J mena.
Pitam: Ali bi ne bilo lepše, da bi toti trije moii, — ki so to kovali — v slovenskem jeziku kaj takega prosili? Gotovo no bi bili take bedarije po slovenski pisali, ker so rojeni Slovenci. Naj Se otaenim, da je finančna straža ta nemškutarski spis zavrgla, potem pa, ko je jedeo domorodec ovako pismo v slovenskem jeziku napravil za dobro spoznala in sprejela, Zato — prosim Vas predragi posestniki, pazite, kake ljudi za župane volile I ali so narodni ali nc. Vi pa župauje raji v slovenskem jeziku pišite, saj lepo slovenski znate; nemški pa ne, da vas ne bodo ljudje zasmehovali, kadar kaj takšega pišete, in ker je vaša dolžnost narod povzdigovnti, ne pa tlačiti, in sami sehe zatajevati. Či-tajte raji „Slovenskega Gospodarja", v tem najdete vse sorte lepega, učite se lahko iz njega mnogo lepega, in se tudi v slovenskem jeziku izobražujete, ako takov list prebirate.
Tote dni so pre dobili uradniki povelje od minister stva, da naj do konca totega meseca naznanijo, ali so vsi ali kteri zmožni slovenskega jezika v pisanju in v govorn, ali samo v govorn, ali celo nič.
Tu v Ormtižu so pre nekteri gledali, kakor jazbec iz Šume, ko so ovo povelje črtali. Drugo pot bodem o volitvi županov več govoril. Za zdaj. Z Bogom !
1*011 lični «Kleti
V državnem zbor« je minister denarstvu predložil osnovo postave, kako hi se naj porabila Gra*ka klasija, dalje z ar a d nekterib premem b pravil narodno banke. Taaffe je predložil osnovne postave o vojni moči, deželni hrambi itd. Služba v liniji bo trajala 3 leta, v reaervi 7 let. Armada in marina
Igli S. Prosimo Vas, pri posedajte nam nekaj o našem deželnem zboru, o slovenski a taborili, o naših brati li na Češkem, Polskem, Moravskem, Hrvaškem, Ogerskem, kaj se godi na Španjolskem, kaj dela Napoleon, Bismark, Viktor —
Ljubomir (musagiie o besedo). Počasu, počasu! Ijttbi IgliC, te bi o vsem tem bodili govoril bi morali celi mesec pod lipo sedeti to pa bi ne biLo naj bolj vgndno.
Ž a 1 c c. Iglič preveč zahteva to je sicer res, ali odkritosrčno Vam povem, da mauje noben izmed nas zahteval ne bi, ker bi o vsem tem radi nekaj izvedeli, pa ne zamerite nam zato in govorite o tem, kar je za nas naj bolj koristno vedeti.
Ljubomir. Začnimo tedaj pri našem deželnem zboru. Upum vendar, da ste vsi čteli v naših časnikih, kar se je lamo godilo in kako so se nuši poslanci prav dobro obnašali in junački zahtevali nase narodne pravico, tudi ste čtdi da ves trud našib poslancev je bil celo zastonj. Volitva nemškega poslanca sc je odobrila našega pa zavrgla, če ravno je ona imela tudi veliko napak. V vmorejaki Soli v Mariboru ho učni jezik nemški, če ravno so naši poslanci dokazali, da imamo pravico zahtevati slovensko tako šolo in da se v nemški šoli naši fmtje ne bodo mnogo naučili, Ravuotelja za to šolo pa hočejo celo iz poronske Prusije privleči in ta bi sc moral tudi slovenski učiti — v 50 letih sc tudi ne bo nič znal. — Na naši lastni zemlji in za naše denarje nam Vb tono vM njo nemške šole. — Naši poslanci naj zahtevajo karkoli hočejo, nič ne dobijo, zatoraj so vložili znano interpelacijo do cesarskega namestnika, da bi vlada naj gledala na to, da se vpelje popolna ravuopravnost tudi za nas Slovenec na Štajarskcin, kak odgovor so dobili, ste tudi v časnikih čteli, - Zatoraj pa sta gg. Herman iii Vodnjak v zadnji seji odkrito izrekla, da se šiajarski Slovenci morajo od Nemcev ločiti in združiti z drugimi Slovenci v edno slovensko kronovinu, to isto ae je izreklo tudi v taboru t Zaiti in posebno jasno v tabori) v Sem pasu pri Gorici.
Iglič Ali pri adresini debati pa sta naša poslanca vendar strašno posekala nemške liberalce.
Semenko. Da, da, posebno prvi dan, ali drugi dan so Nemci vse svoje tako imenovane prvo velike govornike, proti njima poslali in
Iglič (mu segne r besedo), in vsi skupaj naših vendar niso pobili, če je ravno k slednjemu ftccbhauer g. Hermana že celo osebno napada).
Ljubomir. Kes je, pri tej priložnosti sta naša poslanca Herman in Vcšujak zmagala in res prav lepo ruzdcla vse žalostne razmere nekih narodov v Avstriji.— Zato pa je pri koncu adresue debate deželni namestnik tudi rekel: da sosc povedale g re n ke bes e d e, po kterih je padla senca na obravnave deželnega zbora, in da bi bilo boljše, če te besedo ne bi došic med ljudstvo. Pustimo vendar zdaj to in upajmo bol j Se čase za nas.
Semeuko. Kako pa se našim bratom na češkem godi?
Ljubomir. Slabo in spet zlo slabo, tako slabo se to v zdajnih časih ne hi bilo nikdar pričakovalo. Časniki skoraj ne smejo več zinoti o političnih stvarib, neki celo ne smejo več izhajati, tjakovih pravd pa Imajo vsi brez, konca in kraja, zvun tega je v Oeski izjemni stan.
Semenko. Kaj pa je tD izjemni stan?
Iglič. Izjemni stan pomeni toliko, kakar prav oster nesamovolui mniški Btau, v kterem se ue sme niti zinoti uiti krenoti-
Semeuko. To pa vendar ne! Kaj ne, g. učitelj, ta stan pomeni celo kaj drugega?
Ljnbomir. Igiič ui daieko od črne pike zadel. Prav za prav pa pomeni izjemni stan toliko, kakor stan, v kterem je po posebnem vladinem. ukazu več ustavnih postav za ča» odpravljenih, tnko bo na Oeskeni odpravljene postava tiskova, zbiranja društev pod milim nebom itd,
Semenko, Zakaj pa je v Oeski izjemni stan?
Iglič. Kaj tega ne veste ? Zato, ker so se pri shoda 4. oktobra pre ueka okna potrla.
Seme uko. Samo za to pa vendar ne, ker drugače hi morale vse dežele biti v izjemuem stanu, ker povsod se okna terejo. Kaj pa vi rečete, g, učitelj ?
Ljubomir. Tudi zdaj je Iglič nekaj zadel, ker vlada je tudi v svojem oklicn rekla, da se je vpeljal zato izjemni stan, da se zdrži notrajni mir in red; sicer pa so časniki že dolgo n az naj al i, da bo vlada prvo vgodno priložnost po-
rabila, mogočni opoziciji Čehov proti decemberski ustavi usta zama&li, —
Semenko. Kako pa stojijo stvari na Polskem?
Ljubomir. Tako, tako. Opozicija proti decemberski ustavi je sicer močna in to uzrok, da cesar ni potoval v Polsko, ali celo zedinili sePolaki vendar ne morejo in to je ravno jihova naj vekša nesreča bila in je, da namreč niso zložni.
I g I i S- Kaj pa delajo Hrvati ?
Ljubomir. Hrvati sc pogajajo z Madžari zaatrau Keke,,. imajo svoj jezik v šolah in uradih in so celo mirni.
Žalec, Kaj pa dela Bismark in kaj Napoleon?
L j ti bo mir. Bismark in Napoleoo še se zmlrom dobro oborožena hudo gledata in zmirotn se je bati, da se bodeta zdaj in zdaj pograbila. Pravi se tudi, da je I ti sm ar k mnogo pripomogel, da je v Spanjolski puut zmagal in daje kraljica pregnana, ker španjolska kraljica jc bila Napoljonovu prijateljica in b) mu bila gotovo došla na pomoč, če bi Bismark bil Napoleona pograbil. Dalje se celo govori, da Bismark hoče na Spanjolski prestol opravita za kralja mlajšega sina Viktor limauuela, ki hi no tem spet bil prijatelj Pruske in tako hi Napoleon bil eelo obdan s neprtjatelji in Bismark bi um lahko zapovedal, kar bi hotel. Tako se namreč govori, ali gotovega še nič ni, mogoče že je, ker Bis-marku jo Napoleon zlo na pod.
Igiič. Zakaj pa jc Napoleon Bismarku na poti.
Lj u h o m i r. Bismark hoče namreč celo Nem&ko pod eden klobuk spraviti, Napoleon pa je temu nasprotnik, če se tedaj Napoleon ne bo smel kreuoti, bo Bismark nadaljeval svojo delo, ktero je začel in ktero po sili dovršiti hoče,
Semenko. Po tem takem, hoče tedaj Bismark, Bavarsko, Saksonsko, Badeusko in še celo nemške dežele v Avstriji imeti ?
Ljubomir, Tako je. To pa za danes naj bo zadosti.
-t-a&tnfc-j- •
Dopisi.
Od sv, Toma-iat 16. okt. M? M? Tole dni sem dobil pismo v roke. kojo se od besede do besede tako le glasi: „Der Gemeirule Amt Wf fUr din Briinkčlsgtiih unfiKseiid fiir dasi vtitstt so die fc. k. finanzfahi be&erer al» der Ge-nuuuti j-tini, tceil die Briiiikfttten ao alti cingegeben Mirt, keinuit andernrti Lefindet aber cr der Gemeitide Vorutemng mht.
Der Gemeinde Amt. vndaucli. utte dir,ser /rtfasiO» bittr.n die h. k, k. Finati-fahe fiir BvfwiUigitr\g dtr Brandtaein Bramuig fllr ersten Monat Jilkmr 86
(rmeinde Amt Koratic den 10. Oktober 868,u
Tukaj zdaj tri J mena.
Pitam: Ali bi ne bilo lepše, da bi toti trije moža ki so to kovali — v slovenskem jeziku kaj takega prosili? Gotovo no bi bili take bedarije po slovenski pisali, ker so rojeni Slovenci. Naj še omenim, da je finančna straža ta nemškutarski spis zavrgla, potem pa, ko je jeden domorodec ovako pismo v slovenskem jeziku napravil za dobro spoznala in sprejela, Zato — prosim Vas predragi posestniki, pazite, kake ljudi za župane volile ! ali so narodni ali ne. Vi pa župauje raji v slovenskem jeziku pišite, saj lepo slovenski znate; nemški pa ue, da vas ne bodo ljudje zasmehovali, kadar kaj takšega pišete, in ker je vaša dolžnost narod povzdigovati, ne pa tlačiti, in sami sehe zatajevati. Cl-tajte raji „Slovenskega Gospodarja", v tem najdete vse sorte lepega, učite se lahko iz njega mnogo lepega, in se tudi v slovenskem jeziku izobražujete, ako takov list prebirate.
Tote dui so pre dobili uradniki povelje od mioisterstva, da naj do kouca totega meseca naznanijo, ali so vsi ali kteri zmožni slovenskega jezika v pisanju in v govorn, ali samo v govorn, ali cela nič.
TuvOrmtižuso pre nekteri gledali, kakor jazbec iz Šume, ko bo ovo povelje čitftii. Drugo pot hodem o volitvi županov več govoril- Za zdaj. Z Bogom !
1*011 lični «Kleti
V državnem zborn je minister denarstvu predložil osnovo postave, kako hi se naj porabila Graška klasija, dalje z ar a d nekterib premem b pravil uarodno banke. Taaffe je predložil osnovne postave o vojni moči, deželni brambi itd. Služba v liniji bo trajala 3 leta, v reservi 7 let. Armada in marina
bo sle imeli skupcj 80U tisoč mož. Minister priporoči, naj su ti predlogi, ko nuj hitreje v pretres vz entejo in podpira to kazajc ita splošno razmere med državami. Res znamenje mira. Dalje je državni zbor z 63 proti 56 glasov zavrgel osnovo postave o mešanih zakonih med verniki raznih erke v. Verski odbor državnega zbora pa se bo v kratkem začel posvetovati o postavi, po kteri hi se naj obligatno vpeljal civilni zakon. Piše se, da bo rninisierstvo k temu privolilo.
Finančni odbor je prijel nepremcnjcu predlogo prem eni bi baukinili pravil.
Odbor za hrambo je prijel predlog, da sme 800 tisoč vojakov za deželno hrambo skoz deset let pripravljenih hiti.
Pravi se, da ho vlada dopustila neposredne volitve za državni zbor povsod i, kjer hi se dežel- zbori odpovedali pravici volitve v državni zbor.
Večina goriških deželnih poslaucev je podalo cesar, komisarju sledečo interpelacijo:
I -Ali še namer java vlada prezirati primorske aspirante pri podeljevanju javnih služeb v laBtni domovini, in sprejemati v više sodnijske in politične-administrativne urade fnjcc, ki ne poznajo niti razmer naše dežele.
2. Kteri javni koristni vzroki nagibajo vlado, da nasprotuje v tej zadevi ljudskim želj mu, in kaj misli s ti m doseči, da se drži stanovitno omenjenega načela, s kterim vzbuja prej ne vol jo, nego sočutje rlcželjauov.
t. m. so v Knjani zbrani oknličui zastopniki soglasno sklenoli ločitev tržaške okolice od mesta. Dotična prošnja ima 20 toček, ktere naštevajo vzroke tega sklepa. Čast okoličanom, da spoznavajo svoj stan in se po postavni poti brigajo za svoje pravice in svoj prid.
Ogerski dežel, zbor je skleaol, da imajo zakonske zadeve soditi duhovue soduije. Tudi Deak je za to govoril,
Deželna sodnrja v Lincu je spoznala, da se je pastirski list tamošnega škofa Itn digiera krivega storil hudodelstva kaljenega javnega miru.
Ogerski listi so začeli z vekšo prijaznostjo govoriti o čeških tirjatvali. Kako bi pa drugače moglo hiti?
V	Ogerski so izdelali neko postavo o narodnostih, ki je strašno enostranska. Dobri ogerski listi!
„Pest. L." piše, da jo stopila Rusija z Romunsko v zvezo proti Avstriji. Pravi se, da Komunslta hoče zahtevati Er-deljsko. Knj pa še?
V	Tirolski so prepovedani vsi opozieionalni tabori. Pravi se tudi, da ho tirolski deželni zbor okoli božičnih praznikov razpnščen, ker noče plesati, kakor vlada piska.
V	Italiji je revolucionarno gibanje spet prav živo. Republikanski časniki in druStva de.lajo po vseh mestih prav marljivo, celo v Fio ren.cn seje začelo gihanje. Kliei po Iiiniu so spet zlo navadni.
V	S p a u j o I s k e m se začasna vlada zdaj kolikor je mogoče vreduje in dela v vseh zadevah prav marljivo. — Skorj»j vse evropejske vlade so pripoznnlc že začasno span-jotska vlado.
Novičar.
Narodno politično društvo v L j u b I j a n i je imelo 17. t. tu. prvi občni zbor. Predsedoval je g, dr. J. Ahačič, vladni komisar je bil Guttmnn. Zbralo sc je blizo 100 udov. Naj prej je predsednik pozdravil prvi občni zbor, po tem je začasni tajnik dr. Papež poročal o potrjenih pravilih in o dozdajnih pravilih odbora in je naznanil, da seje dozdaj že vpisalo iS t udov. Potem jo dr. J. Rleiweis govoril o ze-dinjeuju slovenskih pokrajin v eno administrativ no s k it p i no. To jo danes vprašanje slovensko, reče, ker brez primernega rešenja tega vprašanja nimnjo Slovenci zarad narodne rovnopravnosti nikakor vurnega zavetja. Naposled je stavil sledeča dva predloga; 1. Narodno politično društvo sklene rczolucijo, po kteri sc priznava potreba, da se nu postavuo-ustavni poti dela na to, da sc Slovenci zedinijo v eno politično-administrativno skupino. 2. Odbor društveni naj skrbi za to, da sc spiše knjižica, v kteri se a) na zgodovinskih podlagah dokaže, da jo želja takega ze-dinjenja opravičena, b) da je to zedinjenje v varstvo narodne ravnopravnosli SI o vcite em potrebno in e) Avstriji koristno. Oba predloga sta bila po kratkem besedovanju soglasno sprejeta.
Dr. E. C o a t a je govoril o vpeljavi slovenskega jezika v šoio ¡a urade, Koncčno so bile volitve novega
odbora in bili so izvoljeni gg. dr. Ahačič, dr, J. Bleiiveis dr. E. Costa, J. Horak, Peter Kozler, J. Murni k, M. Pakič, dr. Papež, dr. Poklukar in Fr, Sovan. Ta novi odbor si je izvolil za predsednika dr. J. Hleivveisa, za podpredsednika dr. E. Costa in dr. Ahačiča, zn tajnika Murnika iu dr. Papeža, za blagajnika pa g. F. Ks. Sovana.
Konca tega meseca bo v Parizu velika pojedina, ktero hočejo napraviti ljudje, ki jedo k o nje ti no. Pri ti pojedini bo se jedlo samo konjsko meso na vse mogočo načine pripravljeno. Klanje konjev in poprek vživanje konjskega mesa se »mirom bolj Širi. Pred 4 leti je v Pariza samo eden mesar klal konje, zdaj pa jih je žc blizo 40 in zakolje in poje se v Parizu vsako leto više 2500 konjev. Tudi v Nemški in na Dunaju se že mnogo koujev pokolje in poje. Če se zakolje mlad In zdrav konj je meso skoraj ravno tako dobro kakor govedina iu se dobi po zlo nizki ceni. Za revne ljudi je tedaj zlo koristno, če se prodava tudi zdrava konjetina.
Cujese, da bo vladika Strossmeyer šef v kratkem v Beli-grad, da se i knjezom iu vjadarstvom dogovori o zadevah katoličanov v Srbiji.
Hudodelniki iz Bel ¡grada naravnost očitajo knjezn A. K a r a g j a r g j c v i č u, kar je zakrivil pri žalostnem knjezo-morti. Obtoženi so vse izpovedali. Eden pravi: Aleksander me je povabil, da hi se moritve vdeležil, češ, da se more tudi na krvavem prestolu sedeti.
Spanjolsko ministerstvo pravosodja je ukazalo, da se morajo odpraviti vsi moški in ženski samostani, ki bo od leta 1*37 vstanovljeni in da jihovo premoženje postane državno. Menihi in nune laliko stopijo v druge samostane ali pa iz reda, kakor je jim Ijnho. Tudi do leta 1837 vstanov-Ijenili samostanov se mora pol odpraviti.
Državni poslanec G re u te r bode postavljen pred krvavo sodbo, zarad nekega govora pri zborn v Martu na Tirolskem. Preiskava se ho taki začela, ko to dovoli državna zbornica.
Gujc se, da bo državni zbor 6. novembra nehal zborovati, 15?. novembra pa se spet snidejo delegacije, ki bodo zborovale do 9, decembra in 15. decembra se spet začne državni zbor,
V Mihlah uaCeskem je pred kratkim bilo žcgnauje, kraj je vendar bil tako od vojakov obstopljcn, da noben tujec ni mogel blizo. Niti pri žegnatiju se ljudje ne smejo shajati.
Iz Carigrada se pije, da še se lamo zmirom ljudje zapirajo zarad zadnje zarote; med jetniki so pre vsi sinovi rajnega sultana.
Tržna cena
pretekli teden.
Tiouicc v o gnil (drevenita) , Uit „
Joimena „	. -
Ovaa „
T orlica 0(u ni/e) vsigiiii
Ajde	r
Prosu	n
Krompirja	„
Govedine funt
Teleti ne _
Svinjetint erstve funt
Drv Bfl" Lrdib seianj iKItlftcr)
TH"
H iD 'J... 11 * „ 36" mah kili „ . lit"
10 ,, „ . Oglenja trdemu. lesa vagnn
„ „ mehkega „ „ Strni cent	,
SUme cent v šopttli
„ „ /a steljo Skiiiti o (Špclm) cent Jajac i pet zn
rM	t.
J 3	o
£ = s. 3
i- * ti. k. V—
a -
t 60 •2 20 B20 2 40 1
« , :
il.| k..fl.;jc..7t. It.
4	50
5	W
--s!
1 SO'
3. id'
e -—'bij!
4 »0 ::,üí¡
4	30
5	SO
18 — 30.
— 2Í — 2B
iti
Lfb

SlSO
2 SO -2 1 'JO —
2« — al
SO
SO 23
se
-'-29 —Ü&:— 26
t>- esoio:— a «o -u -L
lan
]'-! — Sli. 42—1 i-.lt>1
4 50 B «0 — 60
It
—¡90
— 45 — 50Wa0¡—1T0
20 - - so 1|—
—	70'— sq
—	00 —'70 — 40 —
—!10;—
Cesarski zlat velja 5 fl. 50 kr Alijo srebra 113.85. Rarodno drž. posojilo 62.50.
a. v.
Loterijne srečke.
V Gradea 21. oktobra 1868: 5» Sil 3-1 2«
Prihodnje srečkanje je 4. novembra 13GÜ.
Danejšnjemu listo je pridana priloga.
bo sle imeli skupej 80U tisoč m oí. Minister priporoči, naj su ti predlogi, ko nuj hitreje v pretres vzemojo in podpira to kazajc ita splošno razmere med državami. Res znamenje mira. Dalje je državni zbor z 63 proti 56 glasov zavrgel osnovo postave o mešanih zakonih med verniki raznih erke v. Verski odbor državnega zbora pa se ho v kratkem jjačel posvetovati e postavi, po kteri hi se naj obligatno vpeljal civilni zakon. Piše se, da bo rniuísíerstvo k temu privolilo.
Finančni odbor je prijel nepremenjeu predlogo prem eni bi baukinib pravil.
Odbor za hrambo je prijel predlog, da sme 800 tisoč vojakov ía deželno braruho »koz deset let pripravljenih biti.
Pravi se, da bo vlada dopustila neposredne volitve za državni zbor povsod i, kjer bi se dežel- zbori odpovedali pravici volitve v državni zbor.
Večina goriških deželnih poslanec v jc podalo cesar, komisarju sledečo interpelacijo:
I -Ali še namer java vlada prezirati primorske uspirant« pri podeljevanju javnih služeb v UbIuí domovini, iu sprejemati v više sodnijske in politično-administrativne nrarle tujec, ki ne poznajo niti razmer naše dežele.
2. Kteri javni koristni vzroki nagibajo vlado, da nasprotuje v tej zadevi ljudskim željam, in kaj misli s ti m doseči, da se drži stanovitno omenjenega načela, s kteri m vzbuja prej ne vol jo, nego sočutje de želja nov.
t. m. so v Kojunt zbrani okolični a as b pni k i soglasno sklenolt ločitev tržaške okolice od mesta. Dotična prošnja ima 20 toček, ktere naštevajo vzroke tega sklepa. Čast okoličanom, da spoznavajo svoj stan in se po postavni poti brigajo za svoje pravice in svoj prid.
Ogerski dežel, zbor je skleaol, da imajo zakonske zadeve soditi dubovue soduije. Tudi Deak je za to govoril.
Deželna eodnija v Lincu je spoznala, da se je pastirski list tamošnega škofa Rit digiera krivega storil hudodelstva kaljenega javnega miru.
Ogerski listi so začeli z vekšo prijaznostjo govoriti o čeških tirjatvah. Kako bi pa drugače moglo biti?
V	Ogerski so izdelali neko postavo o narodnostih, ki je strašno enostranska. Dobri ogerski listi!
„Pest. L." piše, da jo stopila Rusija 7, Romunsko v zveza proti Avstriji. Pravi se, da Komunslta hoče zahtevati Er-ddjsko. Knj pa se?
V	Tirolski so prepovedani vsi opozicionaku tabori. Pravi se tudi, da bo tirolski deželni zbor okoli hožičaih praznikov rflzpnSŠen, ker noče plesati, kakor vlada piska.
V	Italiji jc revolucijouarno gibanje spet prav živo. Republikanski časniki in društva delajo po vseh mestih prav marljivo, celo v Fio renca seje začelo gibanje. Klici po Rimu so spet zlo navadni.
V	S p a u j o l s k c m se začasna vlada zdaj kolikor je mogoče vreduje in dela v vseh zadevah prav marljivo. — Skorj» j vse evropejske vlade so pri pozna le že začasno span-jolska vlado.
Novičar.
Narodno politično društvo v Lj u b I j a n i je imelo 17. t. tu. prvi občni zbor. Predsedoval je g, dr. J. Ahačič, vladni komisar je bil Guttman. Zbralo sc je blizo 100 udov. Naj prej je predsednik pozdravil prvi občni zbor, po tem je začasni tajnik dr. Papež poročal o potrjenih pravilih in o dozdajnih pravilih odbora in jc naznanil, da seje dozdaj že vpisalo -iSt udov. Potem jo dr. J. Bleiweis govoril o zc-d i e je u j u slovenskih pokrajin v eno administrativ no s k ii p i no. To je danes vprašanje slovensko, reče, ker brez primernega rešenja tega vprašanja nimnjo Slovenci zarad narodne ravnopravnosti nikakor varnega zavetja. Naposled je stavil sledeča dva predloga; 1. Narodno politično društvo sklene rczolncijo, po kteri se prizuava potreba, da se na postavno-ustavni poti dela na to, da se Slovenci zedinijo v eno politično-administrativno skupino. 2. Odbor društs-eni naj skrbi za to, da sc spiše knjižica, v kteri sc a) na zgodovinskih podlagah dokaže, da jo želja takega ze-dmjcuja opravičena, b) da je to zedinjenje v varstvo narodne lav no pravu osi i SI o vene cm potrebno in c) Avstriji koristno. Oba predloga sta bila po kratkem besedovanju soglasno sprejeta.
Dr. E. C o a t a je govoril o vpeljavi slovenskega jezika v šolo in urade, Kcucčno so bile volitve novega
odboru iti bili so izvoljeni gg. dr. Ahačič, dr, J. Bleiiveis dr. E. Costa, J. Horak, Peter Kozler, J. Murni k, M. Pakič, dr. Papež, dr. Poklukar in Fr, Sovan. Ta novi odbor si je izvolil za predsednika dr. J. Hleivveisa, za podpredsednika dr. E. Costa in dr. Ahačiča, za tajnika Murnika iu dr. Papeža, za blagajnika pa g. F. Ks. Sovana.
Konca tega meseea ho v Parizu velika pojedina, ktero hočejo napraviti ljudje, ki jedo k o nje ti no. Pri ti pojedini bo se jedlo samo konjsko meso na vse mogočo načine pripravljeno. Klanje konjev in poprek vži vanje konj «kuga mesa se zmirom bolj širi. Pred 4 leti jc v Pariza samo eden mesar klal konje, zdaj pa jih je že blizo 40 in zakolje tu poje se v Parim vsako leto više 2500 konjev. Tudi v Nemški m na Dunaju se že mnogo koujev pokolje iu poje. Če se zakolje mlad in zdrav konj je meso skoraj ravno tako dobro kakor govedina iu se dobi po zlo nizki ceni. Za revne ljudi je tedaj zlo koristno, če se prodava tudi zdrava konjetina.
Cujese, da bo vladika 8trossmeyer šef v kratkem v Beit-grad, da se i knjezom iu vjadarstvom dogovori o zadevah katoličanov v Srbiji.
Hudodelniki iz Bel ¡grada naravnost očitajo knjezn A. K a r a g j o r g j e v i č u, kar je zakrivil pri žalostnem knjezo-mortt. Obtoženi so vse izpovedali. Eden pravi: Aleksander me je povabil, da bi se moritve vdeležil, čeS, da se more tudi na k r vil ve m prestolu sedeti.
Spaniolsko ministerstvo pravosodja jc ukazalo, da se morajo odpraviti vsi moški in ženski samostani, ki bo od leta 1*37 vs ta n ovij en i in da jihovo premoženje postane državno. Menihi in nune lahko stopijo v druge samostane ali pa iz reda, kakor je jim 1 j tiho, Tudi do leta 1837 vstanov-Ijenih samostanov se mora pol odjiraviti.
Državni poslanec G re u te r bode postavljen pred krvavo sodbo, zarad nekega govora pri zborn v Martu na Tirolskem. Preiskava se ho taki začela, ko to dovoli državna zbornica.
Cuje se, da bo državni zbor S novembra nehal zborovati, 15?. novembra pa se spet snidejo delegacije, ki bodo zborovale do 9, decembra in 15. decembra se spet začne državni ¿bor,
V MibJah uaCeskem je pred kratkim bilo žegnauje, kraj je vendar bil tako od vojakov obstopljcn, da noben tujec ni uiogel blizo. Niti pri Zegnanju se ljudje ne smejo zbujali,
I® Carigrada se piše, da še se lamo z mirom ljudje zapirajo zarad zadnje zarote; med jetniki so pre vsi sinovi rajnega sultana.
Tržna cena
pretekli teden.
fšoiiico vogim (drevenita) , Uit „
Joimena „	. *
Ovaa n T orlica (Ituru/e) vsigiiii
Ajde	#
Prosu	,,
Krompirja	„
Govedine fant Teleti m? _ Svinjelint Orstve funt Drv Bfl" tfdih seianj iKItlftcr)
TH"
It iD 'J... 11 * „ 36" mehkih n . lit"
Oglenja trdemu. lesa vagnn
„ „ mehkega „ f, Strni coni	,
Slame cent v šopttli
„ „ /a steljo Slanino (ipelnO cent Jajac i pet zn
rH	i.
J 3	o
£ = s. 3
i- * ti. k. 4'—
a -
1 60 2 20 B20 •2 40 1 2S
« , :
il.| k.,fl.;ic..7t. k.
4	50
5	lil
--ji a!
1 SCI' 3. id'
e -—'bij!
4 »e ::,üí¡
4 30 a so
18 — 3C.
—	Si
—	2B
iti
Lfh

ÍMÍ--
2 SO -2 1 'JO — -.24,-
2S — 2if;-al
SO
SO 23
se
-¡28 —Ü&:— 26
a «o -u -L
—	so lan
]'-!
—	se,
42—\
Mlffl
4 (0 B «0 — 60
It
—¡90
— 45 — 50WB0'—1T0
afl-.'eo i!—
—	70!— sq
—	00 —'70 44 — 40 —
—!H>;—Í10
Cesarski zlat velja 5 fl. 50 kr Alijo srebra 113.85. narodno drž. posojilo 62.50.
a. v.
Loterijne srečke.
V Gradcu 21. oktobra 1868:	5» Sil 3-1 2«
Prihodnje srečk anje je 4. novembra 13GÜ.
Danejšnjemu listo je pridana priloga.
bo sle imeli skupcj 80U tisoč mož. Minister priporoči, naj su ti predlogi, ko nuj hitreje v pretres vzemcjo in podpira to kazajc ita splošno razmere med državami. Kes znamenje mira. Dalje je državni zbor z 63 proti 56 glasov zavrgel osnovo postave o mešanih zakonih med verniki raznih erke v. Verski odbor državnega zbora pa se bo v kratkem začel posvetovati o postavi, jio kteri hi se naj obligatno vpeljal civilni zakon. Piše se, da bo minísíerstvo k tema privolilo.
Finančni odbor je prijel nepremcnjeu predlogo prem cm bi bankinili pravil.
Odbor za hrambo je prijel predlog, da sme 800 tisoč vojakov za deželno hrambo skoz deset let pripravljenih hiti.
Pravi se, da ho vlada dopustila neposredne volitve za državni zbor povsod i, kjer bi se dežel- zbori odpovedali pravici volitve v državni zbor.
Večina goriških deželnih poslaucev je podalo cesar, komisarju sledečo interpelacijo:
I -Ali še namer j n va vlada prezirati primorsko uspirant« pri podeljevanju javnih služeb v UbIuí domovini, in sprejemati v više sodnijske in politično-administrativne urade tujec, ki ne poznajo niti razmer naše dežele.
2. Kteri javni koristni vzroki nagibajo vlado, da nasprotuje v tej zadevi ljudskim želj mu, in kaj misli s ti m doseči, da se drži stanovitno omenjenega načela, s kteri m vzbuja prej ne vol jo, nego sočutje rlcželjauov.
t. m. so v Rojani zbrani oknlični zastopniki soglasno sklenoli ločitev tržaške okolice od mesta. Dotična prošnja ima 20 toček, ktere naštevajo vzroke tega sklepa. Čast okoličanom, da spoznavajo svoj stan in se po postavni poti brigajo za svoje pravice in svoj prid.
Ogerski dežel, zbor je skleaol, da imajo zakonske zadeve soditi dubovue soduije. Tudi Deak je za to govoril,
Deželna sodnija v Lincti je spoznala, da se je pastirski list tamošacga škofa Itn digiera krivega storil hudodelstva kaljenega javnega miru.
Ogerski listi so začeli z vekSo prijaznostjo govoriti o češki h tirjatvnh. Kako bi pa drugače moglo biti?
V	Ogerski so izdelali neko postavo o narodnostih, ki je strašno enostranska. Dobri ogerski listi!
„Pest. L." piše, da jo stopila Rusija z Romunsko v zvezo proti Avstriji. Pravi se, da Komunska hoče zahtevati Er-deljsko. Knj pa se?
V	Tirolski so prepovedani vsi opozieionakit tabori. Pravi se tudi, da ho tirolski deželni zbor okoli božičnih praznikov razpuščen, ker noče plesati, kakor vlada piska.
V	Italiji je revolueijonarno gibanje spet prav živo. Republikanski časniki in društva de.lajo po vseh mestih prav marljivo, celo v Fio renca seje začelo gihanje. Kliei po Iiiniu so spet zlo navadni.
V	S p a n j o I s k e m se začasna vlada zdaj kolikor je mogoče vretluje iu dela v vseh zadevah prav marljivo. — Skorij j vse evropejske vlade so pri pozna le že začasno .«pan-jolska vlade.
Novičar.
Narodno politično društvo v L ju bij ani je imelo 17. t. tu. prvi občni zbor. Predsedoval je g, dr. J. Abačič, vladni komisar je bil Guttman. Zbralo se je blizo 100 udov. Naj prej je prcdscduik pozdravil prvi občni zbor, po tem je začasni tajnik dr. Papež poročal o potrjenih pravilih in o dozdajnib pravilih odbora in je naznanil, da seje dozdaj že vpisalo iS I udov. Potem jo dr. J. Rleiweis govoril o zed i e je u j u slovenskih pokrajin v eno administrativ no s k ti p ino, To je danes vprašanje slovensko, reče, ker brez primernega rešenja tega vprašanja nimnjo Slovenci zarad narodne ruvnopravnosti nikakor varnega zavetja. Naposled je stavil sledeča dva predloga; 1. Narodno politično društvo sklene rczolncijo, po kteri se priznava potreba, da se na pestavuo-ustavni poti dela na to, da se Slovenci sedinijo v eno politično-administrativno skupino. 2, Odbor druits-eni naj skrbi za to, da se spiše knjižica, v kteri se a) na zgodovinskih podlagah dokaže, da jo želja takega ze-dinjenja opravičena, b) da je to zedinjenje v varstvo narodne ravnopravnosli SI o vene em potrebno in c) Avstriji koristno. Oba predloga sta bila po kratkem besedovanju soglasno sprejeta.
Dr. E. C o a t a je govoril o vpeljavi slovenskega jeaika v šolo ¡a urade, Keucčno so bile volitve novega
odboru in bili so izvoljeni gg. dr. Abačič, dr, J. Bleiiveis dr. E. Costa, J. Horak, Peter Kozler, J. Murni k, M. Pakič, dr. Papež, dr. Poklukar in Fr, Sovan. Ta novi odbor si je izvolil za predsednika dr. J. Nleivveisa, za podpredsednika dr. E. Costa in dr. Ahačiča, za tajnika Murnika iu dr. Papeža, za blagajnika pa g. F. Ks. Sovana.
Konca tega mcseca bo v Parizu velika pojedina, ktero hočejo napraviti ljudje, ki jedo k o nje ti no. Pri ti pojedini bo se jedlo samo konjsko meso na vse mogočo načine pri-pravjjcno. Klanje konjev in poprek vživanje konjskega mesa se »mirom bolj Širi. Pred 4 leti je v Pariza sumo eden mesar klal konje, zdaj pa jih je že blizo 40 in zakolje iu poje se v Parizu vsako leto više 2500 konjev. Tudi v Nemški in na Dunaju se že mnogo koujev pokolje in poje. Če se zakolje mlad in zdrav konj je meso skoraj ravno tako dobro kakor govedina iu se dobi po zlo nizki ceni. Za revne Ijndi je tedaj zlo koristno, če se prodava tudi zdrava konjetina.
Cujese, da bo vladika Strosamejejr šef v kratkem v Beit-grad, da se i knjezom iu vjadarstvcim dogovori o zadevah katoličanov v Srbiji.
Hudodelniki iz Bel ¡gradu naravnost očitajo knjezn A, Karagj a rgj c viču, kar je zakrivil pri žalostnem knjezo-morti. Obtoženi so vse izpovedali. Eden pravi: Aleksander me je povabil, da hi se moritve vdeležil, čeS, da se more tudi na krvavem prestolu sedeti.
Spanjolako ministerstvo pravosodja je ukazalo, da se morajo odpraviti vsi moški in ženski samostani, ki bo od leta 1*37 vs ta n ovij en i in da jibovo premoženje postane državno. Menihi in nune lahko stopijo v druge samostane ali pa iz reda, kakor je jim ijtibo, Tudi do leta 1837 vstanov-Ijenili samostanov se mora pol odpraviti.
Državni poslanec G re u te r bode postavljen pred krvavo sodbo, zarad nekega govora pri zborn v Hartu na Tirolskem. Preiskava se bo taki začela, ko to dovoli državna zbornica.
Cajc se, da bo državni zbor 6. novembra nehal zborovati, 15?. novembra pa ae spet snidejo delegacije, ki bodo zborovnle do 9, decembra in 15. decembra se spet začne državni zbor,
V MibJah uaCeskem je pred kratkim bilo žcgnaoje, kraj je vendar bil tako od vojakov obstopljcn, da noben tujec ni mogel blizo. Niti pri žegnatiju se ljudje ne smejo zbujati,
Iz Carigrada se piše, da še se lamo zmirom ljudje zapirajo zarad zadnje zarote; med jetniki so pre vsi sinovi rajnega Sultana.
Tržna cena
pretekli teden.
Tiouicc vogim (drevenita) , Bii „
Joimenii „	. -
Ovaa „ T orlica 0(ii ni/e) vsigiiii Ajde	r
Prosu	n
Krompirja	„
Govedine funt Teletino _ Svinjelint črstve Funt Drv Bfl" trdib seiauj iKItlftcr)
TH"
H iD ii. „ « * „ 36" mehkih n . lit"
io ,, „ . Oglenja trdemu. lasu vagnn
„ „ TLohkega „ f, 3trna coni	,
SUtne cent v šopttli
„ „ /a steljo SI a.uiti o (Sptdin) cent Jajac i pet zn
rH	t.
J 3	o
i; = ^f«
i- s ti. t. v— 8 -
i;^ 1 60 2 20 B20 2 40 1 2S
« , :
il.| k..a.;k..~1. k.
4 50
a m
--ji a!
1 SO' 3.1Ü'
e -—'bij!
4 »0 ::,üí¡
130 a so
18 — 30.
— 2Í — 2B
iti
Lfb

SlSO
jpr^o
2 -2 1 'jo —
2« — al
SO
SO 23
se
-¡28 —Ü&:— 26
5 tí 0 — u — l
—	BD
lan
]'-!
—	so,
42—\
Mlffl
4 Ú0 B «0 — 60
It
—¡90
— sowaoj—|T0
20 - 'SO t|—
—	70'— SQ
—	00 —'70 44 —'40 — —!10;—Í10
Cesarski zlat velja 5 fl. 50 kr Alijo srebra 113.85. narodno drž. posojilo 62.50.
a. v.
Loterijne srečke.
V Gradea 21. oktobra 1868:	5» S ti 3-1 2«
Prihodnje tTGekaijjii je 4. novembra 18t>3,
Danejšnjemu listo je pridana priloga.