UDK 882.09-3 : 929 Aleksander Skaza Filozofska fakulteta v Ljubljani
RITMIZACIJA PROZE V ROMANU PETERBURG ANDREJA BELEGA
Razprava se ukvarja z ritmizacijo proze romana Peterburg Andreja Belega v skladu z avtorjevo semantično koncepcijo besedne umetnosti in pri tem izhaja iz teoretičnih vidikov V. Žirmunskega, B. Tomaševskega, J. Tinjanova in J. Lotmana. Preučevanje je pozorno predvsem na tiste posebnosti ritmizirane proze romana Peterburg, ki na osnovi delne metrizacije proze in še posebej ritmizacije, temelječe na sekundarnih elementih verznega ritma, na ritmično-sintaktičnih in tematskih paralelizmih ter ponavljanjih, na posebni leksikalno-semantični organizaciji besedila (retoričnost, emocionalnost, hiperboličnost), smiselnih in intonacijskih pavzah ter kolonih, intenzivira in povezuje v pogojih romaneskne groteskne strukture in modificiranega govora, usmerjenega v rabo ustnega (recitativnega) izraza, tako korespondenčno mrežo analogij in aluzij kot semantično enotnost umetnine nasploh, njeno kompleksnost in koheretnost.
The paper deals with the rythmicization of the prose of the novel Peterburg by Andrej Belyj in accord with the author's semantic conception of verbal art. As such it takes as a point of departure the theoretical views of V Žirmunskij, B. Tomaševskij, Ju. Tynjanov and Ju. Lotman. The study pays special attention to the peculiarities of the rythmicized prose of the novel Peterburg, which, based on a partial metricization of the prose and especially rythmicization, founded on secondary elements of the verse rythm, rythmico-syntactic and thematic parallelisms and repetitions, the special lexico-semantic organization of the text (rhetoricity, emotionality, hyperbolity), semantic and intonational pauses and cola, intensifies and binds in the conditions of the romanesque grotesque structure and modified speech, which is aimed at the use of oral (recitative) expression, both a corresponding network of analogies and allusions as well as the semantic unity of the work of art in general, its complexity and coherence.
Če za zvočno instrumentacijo v romanu Peterburg lahko rečemo, da ni gol artistični postopek, marveč strukturna prvina s funkcijo, ki ima več spremenljivk,1 potem lahko podobno trdimo tudi o ritmizaciji proze, ki je ena njenih prvin tudi zvočna instrumentacija sama. Za razumevanje pomena te ritmizacije je zato potrebno, da upoštevamo celovitost znotrajbesedilnih in zunajbesedilnih odnosov. Med zadnjimi je v našem primeru na prvem mestu odnos med verzom in prozo. Ta odnos nekateri literarni teoretiki označujejo tudi z binomom »poezija in proza«, da bi tako bolj kompleksno nakazali vključenost obeh jezikovnih izrazov v različne zgodovinske (in tipološke) sisteme, za katere so značilni specifični odnosi umetniškega besedila do pričakovanj bralca, do veljavnih estetskih norm, do sižejskih in drugih vzorcev, do zvrstnih in vrstnih posebnosti idr.2
Razpravljanje o poetiki romana Peterburg nas v tem kontekstu privede do pre-
'O tem gl. naš članek Nekatere posebnosti in funkcije zvočne instrumentacije proze v romanu Peterburg Andreja Belega (v tisku pri reviji Jezik in slovstvo XXXIX (1993/94) za zbornik, posvečen spominu Toneta Pretnarja).
2Prim. o tem razdelek Поззил и проза v 6. pogl. knjige K). M. JlOTMAH, Структура художестаенного текста (Moskva, 1970), str. 120 in si.
mika, ki seje v odnosu med verznim in proznim izrazom/med »poezijo in prozo« izvršil na začetku 20. stoletja kot rezultat procesa, ki seje v ruski »prozi« začel pri Garšinu in Čehovu, v ruski »poeziji« pa pri simbolistih, in je pomenil odpor proti umetniški praksi in teoriji, še posebej poetološki, romanopiscev L. N. Tolstoja in F. M. Dostojevskega, feljtonista Gleba Uspenskega in drugih ter v drugi polovici 19. stoletja prevladujoči enoznačni delitvi na »poezijo in prozo«.1 Ta procesje pri Andreju Belem ob nastajanju njegovih štirih Simfonij4 in še posebej romanov Srebrni golob in Peterburg privedel do izenačevanja verznega in proznega izraza, »poezije« in »proze«. Andrej Beli je temu izenačevanju dal tudi nedvoumno teoretično opredelitev z obrazci: "между поззиеи и прозои художественнои нет границм", "размеренhoctb характеризует хорошук) прозу; и зта размеренностб приближаетсл к определенному размеру, назмваемому метрум".5
Izhajajoč iz teh postavk je Andrej Beli odkrival pri »najboljših prozaikih« - pri Puškinu in še posebej Gogolju - zaporednost najrazličnejših stopie in ob tem hkrati menil, da v Puškinovi prozi prevladuje »jambsko-anapestičen«, pri Gogolju pa »dak-tilsko-trohejski verz«.6 - O lastni prozi je v predgovoru k romanu Macicn/Maske (1932) celo zapisal:
Мои проза - совсем не проза; она - позма в стихах (анапест); она напечатана прозои лишћ дли зкономии места /.../ "Маски" оченћ болђшаи зпическан позма, написаннан прозои дли зкономии бумаги: Л - позт, позмник (neologizem, op. A. S.), a не беллестрист.7
Toda kljub dokaj svojevoljni in ohlapni interpretaciji »proznega ritma« je bil Andrej Beli že pri razpravljanju o prozi Puškina in Gogolja prisiljen priznati, daje celo v tej »najboljši prozi« prisotna »nepravilnost metra«, ki pri obilici odstopov (Andrej Beli jih je metaforično poimenoval »толчки/sunki« in »yxa6bt/udrtine«) povzroči, da se »verzna mera« proze spreminja v »prozaični govor«.* Podobno je moral Andrej Beli tudi v predgovoru k romanu Maske deloma opustiti »naivno« (V. Žirmunski) odkrivanje v prozi vrstenja metričnih stopie oziroma prvin in se omejiti predvsem na
'Prim, prav tam, str. 127-128.
4Первам Счмфонил - Севернах симфоним, героическал (nastajala v letih 1899-1900, objavljena leta 1903); Вторах Счмфоним - драматическам (objavljena leta 1902); TpeTbM Симфоних - Возарат (objavljena leta 1905); Четоертах Симфонил -Кубок метелеп (objavljena leta 1908).
5»/M/ed poezijo in umetniško prozo ni mej«, »umerjenost je značilna za dobro prozo; in ta umerjenost se bliža določeni meri, ki se imenuje metrum« - Besede A. Belega iz članka O художественнои прозе (1919) navajam po B. ЖирмунскиИ, O ритмическои прозе, Рускам литература 1966, št. 4, str. 103 in si.; razprava je objavljena tudi v knjigi B. ЖирмунскиИ, Теорим стиха (Ленинград, 1975), str. 569 in si.
6Glej B. Жирмунскии, Теорим стиха, str. 570.
7 »Moja proza sploh ni proza; ona je pesnitev v verzih (anapest); v prozi je natisnjena samo zaradi varčevanja prostora /.../. 'Maske' so velika epska pesnitev, napisana v prozi zaradi varčevanja papirja: Jaz sem pesnik, poemnik (neologizem, op. A. S.), in ne beletrist«. - A. bEJlblA, Вместо предисловии, v knjigi A. БелмИ, Маски (München, 1969; Slavische Propyläen 46), str. 11.
"Glej B. Жирмунскии, Теорим стиха, str. 570.
sekundarne elemente ritmične organizacije besednega gradiva, na različne ritmične 'konstante' (termin Zygmunta Czernyja).'' Andrej Beli tako opozarja na naslednje značilnosti ritmizacije: na (neregularne) zvočne ponovitve, na intonacijo s komponentami kot so smiselni in stavčni poudarki, smiselne in ritmične pavze, ki naj bi razčlenile fraze oziroma (prozni) govor na »svojevrstne vrstice«, na retorične figure in nazadnje še na anaforični priredni veznik и (in).10 Še bolj stvarno je Andrej Beli pisal o ritmični organizaciji teksta romana Peterburg. V knjigi Mojstrstvo Gogolja je sicer pritrdilno povzel mistifikacijo Ivanova-Razumnika" o »anapestični, s pavzami nasičeni zgradbi prve redakcije Peterburga in anfibrahičnosti besednega tkiva druge izdaje«,'2 vendar je svojo pozornost posvetil elementom ponavljanja in sintaktičnega paralelizma, torej sekundarnim ritmičnim elementom, kot so trojno ponavljanje11 in druga ponavljanja ter refreni, nadalje »kopičenje glagolov, pridevnikov (in) samostalnikov«.14 Svoja razmišljanja o »ritmu Peterburga« je sklenil:
/Р/итм "Пет(ербурга)" (...) подчеркивает параллелизмм и парностћ повтороп: "там, оттуда, - a хсние дни - никого, ничего", "темноватал cerb начинала качатм н, темнова-тан cerb нанинала - гудет1>"; "неподвижнме питна - калмон, политенец u npocrbiiib ... Без шума протинутси белме пнтна - калиин, пилитенец u npocTbiHb" и т. д."
Navedena teoretska izhodišča in korekture teh izhodišč, ki sta jih Andreju Belemu sproti narekovali ustvarjalna praksa in sama narava proze, ki, če naj ostane še proza, ne pozna enoličnih metričnih oziroma ritmičnih shem, nas opozarjajo 1. na zapleteno projiciranje proze na opozicijsko verzno strukturo in 2. na konflikte, ki jih tako projiciranje lahko sproži na relaciji umetniško sporočilo-umetniško besedilo-bralec. Neprimerna ritmizacija proze (in še posebej metrizacija proze s svojimi sekundarnimi elementi, kot so na primer notranje rime) lahko povzroči ob še vedno veljavni in pri sodobnem (izobraženem) bralcu aktualni opoziciji med verznim in proznim izrazom, da ta bralec sprejme v ritmizirano besedilo ubesedeno sporočilo s šumom, samo rit-mizacijo pa kot bolj ali manj redundantno stilno sredstvo. - To seje primerilo tudi Andreju Belemu tako v »sirinski« stilno neprečiščeni redakciji romana Peterburg kot
9Prim. Z. CZERNY, Le vers libre français et son art struktural, v zborniku Poetics. -Poetyka. - Позтика, I (Warszawa, 1961 ), str. 249 in si.
I()A. БелмИ, Маски, str. 10-12.
11 P. B. Иванов-Разумник, BepiuuHbi: -4. Блок - A. Белип (Петербург, 1923).
i2A. Нејњш, Мастерство Гоголм (Москва, 1934), str. 306.
"Primer: "мозгован игра ... отличаласмЈ страннмми, весима странннми, чрезвичаино странмми своиствами"/"га možgansko igro so bile značilne nenavadne, zelo nenavadne, nadvse nenavadne lastnosti« (A. BE/lblft, op. cit., str. 305-306).
l4Primeri: "зашуршало, затрепетало, забилос1>... пискнула Mwuib"; "котелки, nephH, фуражки; фуражки, фуражки, nepbH; треуголка, цилиндр, фуражка; платочек, зонтик, nepo"/»zašuštelo, zadrhtelo, zaškrtalo je ... zacvilila je miš«; »klobuk, peresa, kapa«, »kape, kape, peresa; triogelnik, cilinder, kapa; robček, dežnik, pero« (A. ВЕЛиИ,ор. cit., str. 306).
ls/R/item Pet(erburga) /.../ podčrtuje paralelizme in pare ponavljanj: »tam, od tam, - v jasnih dnevih - (ni bilo) nikogar, ničesar«, »potemnela mreža seje začela zibati -potemnela mreža je začela - brneti«; »nepremični madeži - spodnjic, brisač in rjuh ... Neslišno se bodo raztegnili beli madeži -spodnjic, brisač in rjuh« itd. (A. Бејши, op. cit., str. 306).
še bolj v romanu Maske, ki gaje hotel kot »pesnitev v verzih, nat isnjeno v prozi zaradi varčevanj a papirja«,"' po vsej sili ubesediti po vzorcu tritaktnega (metričnega) neperiodičnega svobodnega verza.
Če je torej Andrej Beli hotel smiselno preroditi in aktivirati prozni govor z orientacijo na verz, je moral upoštevati 1. dejstvo, da je ritmizacija proze povezana z drugimi bolj splošnimi vprašanji zgradbe besedne umetnine (tako s konstruktivnim načelom proze kot z značajem dominantne literarne perspektive idr.) in 2. dejstvo, da v primerih, ko avtor poudari v prozi tipične elemente verza, meja med verznim in proznim izrazom ne izgine, marveč dobi še večjo veljavo.17
Oboje je prisililo Andreja Belega pri strukturiranju besedila romana Peterburg, da je upošteval:
1.	da vsako »zbliževanje proze z verzom - dejansko ni zbliževanje - marveč uvajanje nenavadnega gradiva v specifično, zaključeno konstrukcijo«,18
2.	da v prozi izstopa konstruktivno načelo, ki zahteva upoštevanje semantčno-sin-taktičnih vezi in enot namesto ritmično-sintaktičnih,19 in
3.	da tako konstruktivno načelo asimilira ritem, ga podredi in deformira v ritmi-zacijo, ki lahko odigra pozitivno sporočilno vlogo samo takrat, ko poudari in intenzivira semantično-sintaktično enotnost prozne strukture.20
V našenn primeru igra ritmizacija proze, ki na mnogih mestih prehaja v metri-zacijo, pozitivno sporočilno vlogo tudi zato, ker smiselno in mnogovrstno sodeluje pri nastajanju večpomenskega umetniškega sporočila, ubesedenega v groteskni strukturi romana Peterburg21 in posredovanega z modificirano pripovedjo, ki je orientirana na tuj govor z elementi skaza in hkrati (posebno v avtorskih odstopih) tudi na ustni govor, artikuliran po načelih deklamacije in retorike.
Metrizacija
Metrizacijo proze zasledimo v besedilu romana Peterburg na več mestih in v različnih zvezah in funkcijah. Tako so na primer metrizirana mesta v razdelkih "Барон, борона" (»Baron, brana«, primer <1>) iz prvega poglavja in "И гремела рулада" (»In grmela je rulada«, primera <2> in <3>) iz osmega poglavja povezana z označitvijo Anne Petrovne in njene okolice, še posebej obeh Ableuhovih, senatorja Apollona Apollonoviča Ableuhova in Nikolaja Ablleuhova, soproga in sina Anne Petrovne. Metrizirano mesto <4> "Так бмвает всегда" (»Tako se dogaja vedno« iz prvega poglavja) je sestavni del ubeseditve Nikolaja Ableuhova, metrizirano mesto <5> pa ubeseditve Sofje Petrovne v razdelku »Tatam: tam, tam« iz tretjega poglavja.
I6A. Белши, Mac ku, str. 11.
17 Prim, o tem: J. HrabäK, Remarque sur les correlations entre le vers et la prose, sourtout les soi-disant formes de transition, v zborniku Poetics. - Poetyka. - Позтика, I, str. 241, 245.
IKGlej K). TbiHflHOB, Проблема стихотаорного мзика (Ленинград, 1924), str. 44.
|9Ор. cit., str. 41.
2HOp. cit., str. 42.
210 tem glej A. Skaza, Roman Peterburg Andreja Belega, v knjigi A. Beli, Peterburg (Ljubljana: Cankarjeva založba, 1974; Zbirka Sto romanov, 70), str. 25-36. - M. Drozda, Петербургскии гротеск Андрен Белого, Umjetnost riječi XXV (1981), str. 133-154.
»Metrična« podoba navedenih mest je naslednja: <1>
/B/ 0кнах беж1па рек^; I и стонла лун!1; I и грембла рулада ULionćna: II пбмнитси - II игрмвала LLlonéna (не Шумана) Анна Пстрбвна (PI/23)22
X XXX XXX I XXX XXX I XXX XXX I XXX X II XXX II xxx xxx xxx xxx xxx x
Sedemstopični anapest s cezurami, daktil (retardacija in posebni poudarek) in pet-stopični anapest. <2>
/Т/ам бежала река; I кач1пасђ ладћн; И и rmecKlnacb струи. (PII/246) XXX XXX I XXX XXX I XXX XXX I
Anapestična vrsta. <3>
И беж!па peKd; I и плескаласђ струи; I и качДласђ ладћи; I и грем0ла рул4да. (PII/247) XXX XXX I XXX XXX I XXX XXX I XXX XXX X II
Varianta k <1> in <2>. <4>
На чугунном мосту обернулсл <5н; I и ничегб не увидел: II над смрмми перилами, I над киш^ш,еи бацилами зеленс^тои водби пролетбли лишк в сквозннки принбвского вбтра - I котелбк, тр0ст!>, палђтб, уши, нбс и yew. (PI/71)23
XXX XXX XXX XX I X XXX XXX X II XXX XXX XX I
XXX XXX XXX XXX XXX XXX XX XXX XX XXX X I XXX X XX XX X X XX II Anapestične vrste z »logaedično«24 zaključno vrsto, »obteženo« s poudarki.
22/V/ oknih je reka hitela; in luna lebdela; in grmela rulada Chopina: spominjam se - igrala je Chopina (ne Schumanna) Anna Petrovna ... - Besedilo iz romana Peterburg navajam po izdaji A. БелмИ, Петербург, Nachdruck der Moskauer Ausgabe von 1928, mit einer Einleitung von Dmitrij Tschiževskij (München: Wilhelm Fink Verlag, 1967; Slavische Propyläen, 29). Besedilo t. i. sirinske variante romana Peterburg (1913-1914), ki danes velja za »najpopolnejšo redakcijo romana« (gl. o tem: Л. K. Долгополов, Текстологические принципш изданин, v knjigi A. БелмИ, Петербург: Роман a aocbMu глааах с прологом u зпилогом, издание подготовил Л. К. Долгополов (Москва: Изд. "Наука", 1981), str. 625), za okvir in značaj pričujoče obravnave ne ponuja gradiva, ki bi zahtevalo večjo revizijo v razpravi nakazanih ugotovitev. Varianto romana Peterburg iz leta 1928 imamo tudi v slovenskem prevodu Draga Bajta v zbirki Sto romanov (prva izdaja je izšla pri Cankarjevi založbi leta 1974 in druga leta 1987).
23Na jeklenem mostu se je obrnil on; in ničesar ni zagledal: nad vlažno ograjo, nad zelenkasto vodo mrgolečih bacilov so švignili samo prepihi obnevskega vetra - klobuk, palica, plašč, ušesa, nos in brki.
24Pojem »logaedični« rabimo po zgledu V. Žirmunskega pogojno (gl. B. ЖирмунскиА, Теорим стиха, str. 570), da poudarimo raznostopičnost zaključkov mnogih metriziranih mest v prozi Andreja Belega, pri tem pa se kot V. Žirmunski zavedamo, da se raznostopični verz logaedičnih metrov pri antičnih pesnikih ponavljajo povsem regularno - ali iz verza v verz ali
<5>
С0фвн Петровна тихбнвко упрнтала нбсик в пухбвуљ муфточку; I Трбицкии Móct за спинби убегЛл в те немме мест^; I и на чугунном мосту, над смрмми Сђфпми перилами, I над киш^шеи бациллами зе ленoвžtoи водои, I проходили за неи сквозннк^ми принбвского Bérpa - I котелбк, rpócrb, пaлbтó, уши, hóc. (PI/156-157)2s
XXX XXX XXX XXX XXX XXX XXX I XXX XXX XXX XXX XXX X I xxx xxx xxx xxx XXX XXX I xxx xxx xxx xxx xxx L xxx xxx xxx xxx xxx X I xxx x XX XX X
Sedemstopična daktilska vrsta, dve šeststopični daktilski vrsti, dve petstopični anapestični vrsti in za Andreja Belega značilna »logaedična« zaključna vrsta.26
V vseh primerih dopolnjujejo metrizacijo še notranje rime: бежала река - сто-мла луна<1>, река - ладђи - струн <2>, бежала река - плесБкаласљ струл - качаласљ лад!>н <3>, перилами - бациллами <4> in <5>.
Navedena metrizirana mesta seveda ne izčrpajo vse raznolikosti metrizacije proznega besedila romana Peterburg, vendar kljub temu dovolj nazorno nakazujejo njene poglavitne značilnosti.
Nobeno od navedenih metriziranih mest ni slučajno, vsa na različne načine poudarjajo in intenzivirajo semantično-sintaktično enotnost besedila romana Peterburg.
Z metrizacijo so na vseh mestih markirani vodilni motivi in s tem tudi elementi korespodenčne mreže analogij in aluzij.27 V primerih <1>, <2> in <3> so ubesedeni vodilni motivi, povezani z Anno Petrovno. Njihov pomen variira v odvisnosti od tega, v kakšen kontekst so vključeni. V razdelku "Барон, борона" iz prvega poglavja (primer <1>) so ubesedeni kot slučajna, z asociacijo »klavir- Anna Petrovna« vzbujena misel senatorja na pobeglo ženo. V zaključnem osmem poglavju, razdelek "И гремела рулада", so vključeni v ubeseditev Nikolaja Ableuhova (primer <2> in <3>), tam tudi dobijo svoj pravi smisel in pomen: - Po različnih peripetijah in potem koje zaradi strahu in raztresenosti nekje v domu založil bombo, se Nikolaj vrne v svojo sobo. Igra na klavir njegove matere Anne Petrovne, ki seje po ponesrečenem romanu z Mindalinijem/Mantalinijem vrnila v senatorjev dom, zbudi pri njem vrsto asociacij - na otroštvo, na ubadanje s Kantom, na afero z Lihutinom, možem Sofje Petrovne, in nazadnje na izgubljeno »sardinico«, ki tiči nekje v domu navita in pripravljena, da eksplodira. - Metrizirani vodilni motivi, ki prepletajo besedilo razmeroma kratkega razdelka (dobra stran in pol, PII/246-247) od naslova "И гремела рулада" (XXX XXX X) in začetnega odstavka ("там бежала река; и качалас!) ладђл; и плескалас!) струл") do sredine ("разумеетсл Канта" -XXX XXX X; "игрмвала Шопена (не Шумана) Анна Петровна") in za-
iz kitice v kitico v skladu z metričnim modelom teh kitic.
25Sofja Petrovna je spokojno skrila nosek v puhasti mufek; Troicki most za hrbtom je izginjal v tista nema prostranstva; in na jeklenem mostu, nad vlažno vlažno ograjo, nad zelenkasto vodo mrgolečih bacilov so švigali za njo prepihi obnevskega vetra - klobuk, palica, plašč, ušesa, nos.
2<'Prim. o tem B. ЖирмунскиМ, Теорил стиха, str. 570.
27O 'korespondenčni mreži analogij in aluzij' v besedilu romana Peterburg glej A. Skaza, Roman Peterburg Andreja Belega, str. 13-25.
ključka ("И бежала река; и плескаласђ струн; и качалаа> лад1>и; и гре-мела рулада" ), nas ob groteskno-absurdni aluziji na umor Lippančenka ("в зти 4acbi, m bi напомним, как раз об!>нснилси на дачке Александр Иванович Дудкин с покоиним Липпанченко")2* in dopolnjujočim se paralelizmom -"что собмтии и не било"/"да, сoбbiтии - и не бмло"29- s ponavljanjem metriziranih mest in sovpadanjem začetka in konca ("и гремела рулада") opozorijo na temeljni kontrast v groteskni strukturi romana Peterburg. Taje v nasprotju med navidez burnim dogajanjem in ničevim rezultatom tega dogajanja v malem in velikem svetu, ki se izide v spoznanju grozljivega grotesknega izenačevanja in razvrednotenja vseh dogodkov ("ga, собитип - u не ôbuio") v puščobi »nič-a«:
Петербургтам ja окнами преследовал мозговок) игрои и плаксивмм простором; бросалисн натиски мокрого холодного ветра; туманилисћ гнезда огромние бриллиантов - под мосгом. И - никого, ничего. 0 (PII/247)
Tako se v razdelku (»mikrostrukturi«) potrjene značilnosti celote (romana kot »makrostrukture«).
V besedilo primera <4> so vključeni naslednji vodilni motivi: (železni) most, ponavljajoči se groteskni atributi fantastičnega mesta Peterburga ("над cbipbiMir перилами, над кишачеи бациллами зеленоватои водои пролетели лишв в сквознмки приневского ветра") in značilna vrsta sinekdoh, s katerimi je groteskno ubesedena razosebljena človeška figura ("котелок, трост, пал bTO, уши, hoc и ycbi"). Vsi ti vodilni motivi povezujejo primer <4> s primerom <5>, ki je z vidika metrizacije daktilsko-anpestična varianta anapestično metriziranega primera <4>. Če raziskujemo še naprej, lahko zasledimo v korespondenčni mreži analogij in aluzij romana Peterburg še naslednjo (anapestično) metrizirano varianto k primeru <4> in <5>:
<6>
Петербург, Петербург! / XXX I XXX /
Осаждаисђ туманом, мег^ Tbl преследовал: мозговок) игро!о. Myчllтeлb жестокосердн м fi ! И - непокоинии призрак: года на мена нападал; бегал и на ужасних проспектах, чтоб с разбега влeтeтb вот на зтот блистакидии мост ...
О, зеленме, кишаидие бациллами водм! Помнк» л роковое мгновение: чрез cbipue перила ceHTHÖpbCKOK) H04bK) и н - перегнулсн ...
Николаи Аполлонович - обернулсл: не увидел он за собои - ничего, никого: над cbipbiMU, cbipbiMM перилами, над кишашеи бациллами зеленоватои водок) ero охватили плаксиво одни сквозники; здесв, на зтом вот месте, за два с половинок) меснца перед тем, Николаи Аполлонович дал: ужасное обеидание!11 (PI 1/21 —22)
2S/R/avno tedaj, naj opozorimo, je na dački Aleksander Ivanovič Dudkin razjasnjeval zadeve s pokojnim Lipannčenkom.
29/D/a dogokov sploh ni bilo / da, dogodkov - sploh ni bilo.
"'Peterburg je tam za okni zasledoval z možgansko igro in cmerikavim prostranstvom; sunki mokrega vetra so naskakovali; meglile so se ogromne briljatne temine - pod mostom. In nikogar, ničesar.
■"Peterburg, Peterburg!
Obdajajoč me z meglo si me zasledoval: z možgansko igro. Mučitelj neusmiljeni! In -neutrudni privid: leta in leta si me napadal; podil sem se po groznih prospektih, da bi pridrvel prav na ta bleščeči se most...
Vsi trije primeri so neposredno (<4> in <6>) ali posredno (<5>) povezani z usodo Nikolaja Ableuhova. V primeru <4> iz razdelka "Так бмвает всегда" je ubesedena Nikolajeva groza pred Peterburgom, v katerem »mongolizem« (ponazorjen v razdelku z motivi: чернаи карета (сенатора); статуи зеленоватне, брон-зовме; острова; фосфорическое пнтно)" razčlovečujejo vse človeško: To, kar naj bi bilo ljubezensko čustvo, je že v zarodku mrtvo ("п>ма обкнла ero; точно все отвалилосљ (так, веронтно, бмвает в первми миг после смерти)")," tista, ki naj bi bila ljubljena (Sofja Petrovna), je samo »ženska senca«, »črna damica« - »maska«, in tudi tisti, ki naj bi jo ljubil (Nikolaj Ableuhov), je samo pajac, ki nosi v sebi smrt:
У нее за спинокз, из мрака, восстал шелести!ции паиц с бородатоЂ, трисушеиси масочкои.
Бмло видно из мрака: беззвучно и медленно с плеч повалили меха николаевки: и две краснмх руки протннулисн к двери; закриласђ дверв, перерезав сноп света, кидан обратно подђезднук) лестницу в совершеннук> темноту. (PI/71)'4
Primer <5> iz razdelka "Татам: там, там!" nas vrača v podobno situacijo, tokrat najprej z vidika Sofje Petrovne. Sofja sreča Nikolaja Ableuhova, doživlja ga kot brezrokega spačka, kot klovna ("Урод - краснми шут!..")'5 in podoživlja »strahote iz Pikove dame« (A. S. Puškina) kot »božanska, očarljiva, bajna sozvočja«, ki da jih v sodobnem Peterburgu ni. Na gledišče Sotje Petrovne se navezuje gledišče Nikolaja Ableuhova. Sofja Petrovna prepozna pod masko rdečega klovna Nikolaja, zakro-hota se in njeno krohotanje zasleduje Nikolaja, kot ga zasledujeta dva tajna agenta.
Primer <6> ima v soodnosu s primeroma <4> in <5> funkcijo sinteze tistih elementov, ki jih nosi s seboj Nikolaj Ableuhov kot eden od reprezentantov ene od osrednjih tem iz romana Peterburg - teme »zadušljivega erotizma v vrtincu reakcije in (revolucije)«. V razdelku z značilnim simbolnim naslovom "Л губл to без воз-врата" (»Pogubljam za vselej«) je ta tema povezana s temo »peterburškega« obdobja ruske zgodovine nasploh in z eshatološko vizijo katastrofe, ki dajo prinaša s seboj početje Petra I./Letečega Holandca/Jezdeca/Bronastega jezdeca in njegovih »produktov«: senatorja, provokatorjev, »revolucionarjev«:
Ha мгновсние: длл Николан Аполлоновича озарилосђ вдруг все; да - он поннл:
O, zelene, v mrgolenju bacilov, vode! Spominjam se usodnega trenutka: čez vlažno ograjo sem se septembrske noči tudi jaz - nagnil...
Nikolaj Apollonovič - seje obrnil: za sabo ni zagledal - ničesar, nikogar: nad vlažno, vlažno ograjo, nad od mrgolečih bacilov zelenkasto vodo so ga objeli samo cmeravi prepihi; tu, na tem mestu, je dva in pol meseca pred tem, Nikolaj Apollonovič dal: grozno obljubo!
"Razdelek »Tako se dogaja vedno« in motivi: črna kočija (senatorjeva), zelenkasti, bronasti kipi; otoki; fosforesčenčni madež.
"/T/ema gaje obdala; kakor da bi se vse odvalilo (tako je, verjetno, v prvem trenutku po smrti).
34Za njenim hrbtom, iz teme, je vstal šelesteči pajac z bradato, tresočo se maskico.
Iz teme seje videlo: neslišno in počasi je zdrsnila z ram kožuhovina nikolajevke: in dvoje rdečih rok seje stegnilo k vratom; vrata so se zaprla, presekala snop svetlobe in zopet pogreznila vhodno stopnišče v popolno temo.
35- »Izrodek - rdeči klovn!..«
oh должен.
C хохотом побежал он от Медного Всадника:
-	"ft знакз ..."
-	"Погиб без возврата ..."
Вдали пролетел сноп огнн: то придворнаи чернан карета несла: иркокраснме фонари; призрачнмИ абрис тпеуголки лакен и абрис шинелвних кршлћев летели с огнем - из тумана в туманм. (PII/22-23)
Ni torej slučaj, da lahko ravno na tem mestu govorimo o kompatibilnosti gledišč literarnega lika in literarnega subjekta."
Analiza, ki smo jo opravili, nas navaja na misel, da metrizacija proze romana Peterburg ni sama sebi namen, marveč da kot element fonološke ravni umetniškega besedi la intenzivira tako korespondenčno mrežo analogij in aluzij kot posamezne elemente groteskne strukture romana in s tem tudi semantično enotnost umetnine, njeno kompleksnost in koherentnost.
Ritmizacija
Metrizirana mesta se v romanu Andreja Belega pojavljajo razmeroma pogosto, vendar kljub temu tudi roman Peterburg potrjuje v sodobni poetiki večkrat izraženo misel, da se ritmizacija umetniške proze uveljavi s pomočjo sredstev ritmično-sin-taktičenga paralelizma in ponavljanj na temelju sekundarnih značilnosti/elementov verznega govora, ki nastopajo v prozi kot ekvivalenti primarnih značilnosti/elementov ritma.3* Ta sredstva so v romanu Andreja Belega sicer izjemno markirana, vendar imajo v vseh primerih svoboden, neregularen značaj in se nikoli ne spremenijo v enolično ponavljajočo se shemo. - Na splošno bi lahko rekli, opirajoč se na teorijo V. Žirmunskega in B. Tomaševskega,w da tudi v romanu Peterburg nastaja raznoliko rit-mizirana proza 1. na temelju tematskih in gramatikalnih paralelizmov, ki jih podpirajo besedna ponavljanja oziroma ponavljanje motivov, 2. na posebni leksikalno-se-mantični organizaciji besedila, za katero je značilna ali posebna »retoričnost« ali izjemna »liričnost«, in 3. na razčlenitvi proznega besedila na kolone.
Ritmizacija besedila je izrazita posebno v avtorskih retorično patetičnih odstopih, ki so stilno označeni z jasno izraženimi retoričnimi figurami. - Eden od takih odstopov je sklepni segment v razdelku "Жители островов поражакгг вас" (»Prebivalci otokov vam zbujajo grozo«) iz prvega poglavja. Zanj je značilno, daje od
3<>Za trenutek: seje Nikolaju Apollonoviču nenadoma vse razjasnilo; da - razumel je: on -mora.
S hohotom je stekel od Bronastega Jezdeca: -»Vem...«
- »Pogubljen sem nepovratno ...«
V daljavi je blisnil snop svetlobe: dvorna črna kočija je drvela: živordeče luči; pri vidni obris lakejevega triogelnika in obris šinjelnih kril so švigali z lučjo - iz megle v meglo. "Glej o tem A. Skaza, Roman Peterburg Andreja Belega, str. 19 in si.
38Prim, o tem B. ЖирмунскиИ, Теорих стиха, str. 574 in si.
39Б. ТомашевскиИ, Ритм npojbi (no "Пиковои даме"), v knjigi Б. ТомашевскиИ, O стихе (Ленинград: "Прибои", 1929), str. 254-318. - В. ЖирмунскиИ, Композицим миринеских стчхотаореиип (Петербург, 1921); isti, O ритмическои прозе, v knjigi В. ЖирмунскиИ, Теорим стиха, str. 596 in si.
predhodnega besedila ločen s posebno grafično naznačeno pavzo. Ta loči modificirano pripoved literarnega subjekta, za katero je značilna izredna dinamika in kompa-tibilnost pripovedovalčevih gledišč in gledišč literarnega lika (neznanca/Dudkina), od eksplicitno izraženega avtorskega gledišča. V prvem delu razdelka so tako ubesedena v besedilu, v katerem so močno prisotni elementi polpremega govora (nem. erlebte Rede, rus. несобственно-приман речђ), le slabo izdiferencirana doživljanja grozot Peterburga in Vasiljevskega otoka pri literarnem subjektu in literarnem liku. V zaključnem segmentu je nedvomno izraženo samó stališče literarnega subjekta, ki v tem primeru izzveni v tesnobno opozorilo na nevarnost kaotičnih sil (»revolucije«) za rusko kulturo in civilizacijo in hkrati tudi v resignirani dvom v vrednost tega opozorila:
От себи же mu скажем: (A) L (al) o, русские лмди, I (a2) o, руские лкјди! (B) II Bbi TOJinbi тенеи c островов не пускаите! (C) II Через летииские води уже перекинутм чернме и cbipbie мостм. (bi) II Разобра'1'b 6bi их ... II
Поздно ... II (D)
И тени валили по мосту; I и темнан тенb незнакомца. (c) II
В руке y нее равномерно качалси не то, чтобм мале^киИ, все же не очен!> болbinon узелочек. (b2) II4"
Segment uvaja introdukcija (A), ki ji sledita dva apostofična stavka (B,C); v prvi je dvojno ponavljanje (al. a2). Stavku (bi) daje posebno intonacijo inverzija. Dve in-tonacijski pavzi v razstavljeni aposiopezi (D) še posebej razgibata obravnavani segment in ga obenem razdelita na dva dela: na avtorski odstop (retorični monolog, neposredno naslovljen na adresata) in resignirano vrnitev v neobvladljivi groteskni tok dogajanja (tematski paralelizem v stavku (c), ki ga poudarja anaforični veznik i, in inverzija (b2)).
Podobno kot prvi del pravkar analiziranega segmenta spada med retorično patetične avtorske odstope tudi segment iz razdelka "Ber"/»Beg«, v katerem je ubesedena apokaliptična vizija ruske zgodovine v besedilu, v katerem sta združeni idejni gledišči leterarnega lika (Dudkin) in literarnega subjekta:
C TOii чреватои nopbi, I (al) как примчалси ск>да металлическии Всадник, I (а2) как бросил конн на финлнндскии гранит - I (bi) на-двое разделила^ России; I (b2) на-двое разделилисв и суд1>бм отечества; I (b3) на-двое разделиласв, страдан и плача, до последнего часа России. (A) II
Tbl, Россин, как KOHb! (AI) I В темноту, в пустоту зансслисљ два переднмх копмта; и крепко внедрилис!) в гранитнук> почву - два задних. II
(cl) Хочешв ли и Tbl отдели™сл от теби держаш,его камнн, как отделили^ от пoчвbi инме из твоих безумнмх cbiHOBeü, (BI) I (с2) - xo4eujb ли и тм oтдeлитbc^ or теби держаи^его камнн, и nonncHy rb в воздухе без уздм, 4To6bi низринут^си после в воднме xaocbi? (В2) II Или, мoжeтb-бbITb, (сЗ) хочеш1> ти 6p0CHTbCH, разрмван туманм, через воздух, чтобм вместе с твоими смнами nponacrb в облаках? (ВЗ) II (d2) Или, встав на дмбм, rtu на долгие годи, России, зaдyмaлacb перед грознои cyflböoio, ск>да тебн бросившеи, - среди зтого мрачного севера, I (е!) где м самми закат многочасен,
4HMi pa povejmo, o, ruski ljudje, o, ruski ljudje! Nikar ne pustite z otokov trume senc! Čez Letine vode so že vrženi črni in vlažni mostovi. Podreti bi jih bilo treba ... Prepozno...
In sence so se valile po mostu; tudi temna senca neznanca.
V njegovi roki seje enakomerno zibala ne ravno majhna, a tudi ne preveč velika culica.
I (e2) г де самое времи попеременно кидаетси 1 (fl) то в морознук) ночђ, I (f2) to - в денное сииние? (В4) I (d3) Или Tbl, испугавшисв прмжка, bhobl опустишк копмта, 4To6bi, (Јшркан, понести огромного Всадника в глубину равниннмх пространств из обманчивмх стран? (В5) II
Да не будет!.. (А5) II
Раз взлетев на дмбм и глазами мep^^ воздух, меднии конb копмт не опустит: I (gl) прмжок над историеи - будет; I (g2) великое будет волнение; I (g3) рассечетсн землн; I (g4) самме горм обру шатси от вел икого т p y с a, I (g5) a роднме равнинм от труса изоидут повсгоду горбом. I (g6) Ha горбах окажетси Нижнии, Владимир и Углич. (C) II
Петербург же опуститсн. (Cl) II
Броситсл с мест своих в зти дни все народш земнме; I(hl) 6paHb великаи будет, -I (h2) 6paHb, нeбblвaлa^ в мире: желтме полчиша азиатов, тронувшисв с насиженншх мест, обагрит поли европспские океанами крови; I (il) будет, будет - Цусима! I (i2) Будет - новаи Калка!.. (С2) II
Куликово Поле, и жду тебн! (А2) II
Воссинет в тот деш> и послсднее Солнце над mocio роднок) землеи. (А6) II Если, Солнце, TH не взоидеш^ то, о, Солнце, под мoнгoлbcкoи тнжелоИ питоА опуститси европеиские берсга, I и над зтими берегами закурчавитсн пена; I земнородние су1дества внoвb опустнтсн к дну океанов - в прародимме, в давно забмтме xaocw ... (A3) II
BcTaHb, o, Солнце! (A4) II (PI/124-126)41
41 Od tistega usodnega časa, ko seje sem pripodil kovinski jezdec, koje pognal konja na finski granit - seje Rusija razklala na dvoje; na dvoje so se razklale tudi usode domovine; na dvoje seje razklala, trpeč in jokajoč se do poslednje ure, Rusija.
Ti, Rusija, si kot konj! V temo, v praznino sta poleteli dve sprednji kopiti; in krepko sta se zasidrali v granitnih tleh - dve zadnji.
Se mar hočeš tudi ti odtrgati od kamna, ki te drži, kot so se odtrgali od rodnih tal drugi tvoji brezumni sinovi, - se mar hočeš tudi ti odtrgati od kamna, ki te drži, in obviseti v zraku brez uzde, da bi se potem pogreznila v vodne kaose? Ali se mar hočeš tudi ti pognati skozi zrak, razmikajoč oblake, da bi skupaj s svojimi sinovi izginila v oblakih? Ali si se mar ti, ko si se vzpela, Rusija, za dolga leta zamislila nad grozno usodo, ki te je vrgla sem, - v sredo mračnega severa, kjer tudi sam sončni zahod traja več ur, kjer se čas sam izmenično poganja zdaj v ledenomrzlo noč, zdaj - v dnevni sij? Ali boš mar, ker si se ustrašila skoka, zopet spustila kopita, da bi hrzaje odnesla ogromnega Jezdeca v globino ravninskih prostranstev iz varljivih dežel?
Naj se to ne zgodi!..
Ko seje že vzpel in z očmi premeril zrak, bronasti konj kopit ne bo več spustil: skok čez zgodovino - bo; veliki nemiri bodo; zemlja se bo razklala; celo gore bo razrušil veliki potres, in rodne ravnine se bodo od p o t r e s a povsod nagrbile. Na grbah se bodo znašli Nižni, Vladimir in Uglič.
Peterburg se bo pogreznil.
V teh dnevih se bodo pognala iz svojih krajev vsa zemeljska ljudstva; izbruhnila bo velika vojna, - vojna, karšne še ni bilo na svetu: rumena krdela aziatov bodo krenila s svojih poselkov in pordečila evropska polja z oceani krvi; zgodila se bo, zgodila - Cušima! Zgodila se bo -nova Kalka!..
Kulikovo Polje, čakam te!
Tisti dan bo zažarelo poslednje Sonce nad mojo rodno zemljo. Če, Sonce, ne vzideš, potem, o, Sonce, se bodo pod težko mongolsko peto pogreznili evropski bregovi, in nad temi bregovi se bo nakodrala pena; zemljerodna bitja se bodo zopet spustila na dno oceanov - v prarodne, v davno pozabljene kaose ...
Ritmično kompozicijo navedenega segmenta določa njegova sintaktična zgradba. Osnovna razčlenjenost izhaja iz introdukcije (A), ki je zgrajena na dvakratnem (al, a2) in trikratnem anaforičnem ponavljanju (bi, b2, b3), sloni pa na štirih apostrofah (Al, A2, A3, A4), na dveh eksklamacijah (A5, A6) in na petih retoričnih vprašanjih (BI, B2, B3, B4, B5). Retorična vprašanja, ki si speta v odstavek sledijo sukcesivno, razgibavajo še anaforična ponavljanja (cl, c2, c3 in dl, d2, d3), ki razčlenijo odstavek na tri dele (B1-B2, B3 in B4-B5). Periodo (B4) ritmizirajo še tematsko-gramatikalni paralelizmi (e2, e3 in fl, f2). Apostrofo (A3) dopolnjuje antiteza ("Если, Солце, Tbl не взоидеш^ то, о, Солнце /.../") kot poseben ritmizirajoči element.
Jedro sporočila, ki ga posreduje navedeni segment, predstavlja trodelna amplifi-kacija, ki prerokuje katastrofo. Razčlenjena je na tri odstavke: perioda (C), prosti stavek (Cl) in perioda (C2). (C) govori o vesoljnem potresu, (C2) napoveduje svetovno morijo, med obema je simbolno ujet (Cl), ki ugotavlja, da se bo Peterburg pogreznil kot žrtev pogub, ki jih naznanjata (C) in (C2). Elementi ritmizacije so: tematski paralelizmi (gl, g2, g3, g4, g5, g6; hI, h2; il, i2) inverzije in koloni ter in-tonacijske in smiselne pavze. Sem bi lahko prišteli še grafiko, ki z razprtim tiskom dvakrat ponovljene besede "t p y c" opozarja na smiselni poudarek v periodi (C).
Ritmizacijo celotnega segmenta podpirajo še ponavljajoče se besede, ki imajo leit-motivni, simbolični značaj (Россин-KOHb in tej komparaciji ustrezni atributi; вол-нение/трус/бран^ Солнце).
Med »retorične« segmente spada v romanu Peterburg tudi »Prolog«, ki že kar na začetku opozarja z apostrofo ("Ваши превосходителbCTBa, вмсокородин, благородин, граждане!"),42 grafično nakazano pavzo in retoričnim vprašanjem ("Что ecTb Русскан Империн наша?" PI/11)43 na naravo ritmizacije, v kateri zasledimo vse doslej navedene osnovne značilnosti ritmlzirane proze. Toda funkcija »Prologa« kot elementa okvira je drugačna od prej navedenih segmentov. »Prolog« kot začetek ima posplošujoči značaj, ki napoveduje osnovne (paradigmatske) strukturne posebnosti romana - z groteskno parodijo »znanstveno-objektivne« opredelitve Peterburga, z navajanjem osnovnih vodilnih motivov (Невскии Проспект, пуб-лика) in njihovih temeljnih značilnosti (европеискии, примолинеинии проспект, циркулации публики); v njem ni individualiziranih diferencialnih posebnosti, značilnih za prej obravnavane segmente, ki so samo členi v sintagmat-skem spetju romana. V nasprotju s »Prologom« je za te (in podobne) segmente značilna emocionalna komponenta. Ta se v primeru iz razdelka "Жител и островов поражак)т вас" (»Prebivalci otokov vam zbujajo grozo«) iz prvega poglavja izrazi v osebni prizadetosti literarnega subjekta, podčrtani z dvakrat ponovljeno lirsko ekskla-macijo "o, русские лгоди" v začetni apostrofi, v segmentu iz razdelka »Beg« pa izstopi predvsem v zaključnem vzkliku "BcTaHb, o Солнце!" (»Vzidi, o Sonce!«), s katerim se razreši emocionalna napetost celotnega segmenta.
Emocionalna komponenta, ki jo intenzivirajo v besedilu elementi ritmizacije, izstopa tudi v tistih, v romanu Peterburg sicer razmeroma maloštevilnih in izjemnih
Vzidi, o, Sonce!
42	Vaše pre vzvišenosti, visokorodja, blagorodja, državljani!
43	Kaj je naš Ruski Imperij?
segmentih, ki bi jih lahko označili za »lirske« zaradi intimnih emocij, ki pa se pojavljajo v romanu Peterburg samo v reliktni lirsko posredni obliki v zvezi z drugimi elementi naracije in dialoga. Eden od njih začenja razdelek "Журавли" (»Žerjavi«) iz sedmega poglavja:
Николак) Аполлоновичу захотелосђ на родину: I a детскуш. I
(al) Надо бмло все, все - otprcth: I (а2) надо било - всему, всему научитвсн, I как учатсн в детстве; I раздалси звук детства. I BbicoKO летшцие жураалч - I в грохоте горожане не слмшат их; I a ини пролеташт над гиродом. 1 Где-нибудк I на Проспекте, I в прилетках и в гвалте газетчикоа, I где поднимаетсн горло аагимибилл, I - вот тут, на панели, как вкопаннми, обитателн пилеп I остановитси; I бородатукз голову набок он склонит: I
-	"Тсс!.."
-	"Что такое?"
-	"Послушаите ..."
-	"Что?.."
(dl) - "Taм ... (bi) кринат ... жураали". II
И сперва ничсго не услвииишв; I потом - Tbl ycлblшишb: poguMbiù забитип -звук: страннмп ... (A) II
(62) Кричат жураали. II
Поднимакугсл головм: третии, питни, деслтми. I
Среди голубого всего проступает I - знакомое что-то: I (d2) на сеаер ... летхт ... жураали! (B 1 ) II
(cl) И - кoлbцo лшбопмтнмх; I (с2) и тротуар - запружен; I горидиаии пробираетсн: I не сдержал лк>бопмтства; I остановилси и голову запрокинул он: I
-	"Журавли!.." (В2) II
Так KypMbiKûHbe журавлеи над тнжелмми кришами - нет-нет - да рачдаетси! (ВЗ) II так голос детстаа. I
И кто-то печалмшп, кого НиколаИ Аполлонович ни разу не видмвал, точно вступил в него; I стал пронизмват саетлии сает его глаз. I Николаи Аполлонович вздрогнул:
-	"Bbi все мени гоните!.."
-	"Что", - попмталсн paccлblшaтb он голос tot: I
-	"М за всеми вами хожу ..." II
Николаи Аполлонович окинул глазами пространство, будто он ожидал увидетв ибладателм голоса. I
Обладателн голоса не бмло. (PII/I45-147)44
44-Nikolaj Apollonovič sije zaželel v domovino: v otroško sobo. Najbrž bi se moral vsega, prav vsega - otresti; najbrž bi se moral - vsega, vsega naučiti, kot se učijo v otroštvu; razlegel seje glas iz otroštva. Visoko leteči žerjavi - v hrupu jih meščani ne slišijo; oni pa letijo nad mestom. Nekje tam, na Prospektu, med kočijami in v vpitju prodajalcev časopisov, kjer povzdiguje svoj glas avtomobil, - prav tam, na pločniku, se kot ukopan, prebivalec s poljan -ustavi; bradato glavo nakloni vstran:
-	»Psst!..« -»Kaj pa je?«
-	»Poslušajte...« -»Kaj?..«
-	»Tam ... kričijo... žerjavi.«
In sprva ne boš slišal ničesar; potem - boš zaslišal: rodni, pozabljeni - zvok: čuden ... Žerjavi kričijo.
Dvigajo se glave: tretji, peti, deseti.
Sredi vse te sinjine izstopa - nekaj znanega: na sever... letijo... žerjavi!
Tudi v tem segmentu odkrijemo nekatere ritmizacijske značilnosti, ki smo jih zasledili že prej v obravnavanih »retoričnih« segmentih - tematski paralelizem (al, a2; b 1, b2; c 1, c2), gramatikalni paralelizem (d 1, d2), apostrofo (A), lirsko eksklama-cijo (BI, B2), trojni epitet z inverzijo in dvema intonacijskima pavzama("родимми, забмтии - звук: страннми ..."/»rodni, pozabljeni - zvok: čuden ...«), inverzijo -toda poglavitni faktor ritmizacije je tudi tu poleg smiselnih in intonacijskih pavz ter razčlenitve teksta na kolone vendarle »poetični« stil, ki asociira ritem.^ Ta sloni na posebnem izboru poetičnih sredstev (metafor: родина/детскан - domovina/otroška soba; кто-то печалБнми/Христос - nekdo žalosten/Kristus); simboli: журавли, город/Проспект - žerjavi, mesto/Prospekt in njegovi atributi; perifraza: оби-тател!> полеи/človek iz ljudstva oziroma narave idr.) ter dosledno izpeljanim kontrastom med spominom na minulo otroštvo in sedanjostjo literarnega lika, med naravo in civilizacijo. Za ritmično organizacijo pričujočega segmenta je še posebej karakteristično ponavljanje vodilnega motiva журавли, simbola naravnega, ne-popačenega (in nedosegljivega) življenja, ki vzbuja asociacijo na otroštvo in aluzijo na »eterični pojav Kristusa«. Oboje, asociacija in aluzija, nas vrača k nekaterim osnovnim temam, ubesedenim v romanu Peterburg, in s tem posredno k dovolj znani ugotovitvi, da razpravljanje o ritmizaciji proze ni možno brez upoštevanja njenih semantičnih funkcij. To nas v našem primeru zavezuje, da vsaj v grobih potezah opozorimo na dve osnovni posebnosti ritmizacije besedila romana Peterburg:
1. Dosedanja analiza nam je pokazala, da v ritmizirani prozi ne gre absolutizirati odstavka kot zaključene ritmizacijske enote, kakor je to delal in predlagal V. Žirmun-ski,46 marveč da moramo meje »zapletene intonacijsko-sintaktične celote, ki jo sestavljajo med sebej povezani in hierarhično podrejeni in nadrejeni elementi«,47 rela-tivizirati z ozirom na semantično zaključenost nekega segmenta v besedilu od odstavka in skupine odstavkov do celotnega razdelka (oziroma poglavja).48 - Izjemno umetniško vrednost doseže ritmizacija proze v romanu Peterburg ravno zaradi funkcionalno smiselne semantično-sintaktične in ritmično-sintaktične enotnosti prozne
In - prstan radovednežev; in ves pločnik - je nagneten; stražnik se prebija skozi: ni premagal radovednosti; ustavil seje in nagnil glavo nazaj:
-	»Žerjavi!..«
Tako se kričanje žerjavov nad težkimi strehami vsaj - tu in tam - oglasi! In tak je glas otroštva.
In nekdo žalosten, ki ga Nikolaj Apollonovič še nikoli ni videl, kot daje vstopil vanj; svetli sij njegovih oči gaje začel prebadati. Nikolaj Apollonovič seje zdrznil:
-	»Vsi vi me zasledujete!..«
-	»Kaj,« -je poskušal razbrati tisti glas:
-	»Jaz vsem vam sledim ...«
Nikolaj Apollonovič je premeril prostor z očmi, kot daje pričakoval, da bo zagledal lastnika glasu.
Lastnika glasu ni bilo.
45Prim, o tem b. ТомашевскиИ, op. cit., str. 318.
4Л Pri m. B. Жирмунскии, Теорим criixa, str. 575-576.
47 Prav tam.
48Prim, našo analizo razdelka "И гремела рулада" v poglavju Metrizacija pričujoče razprave.
strukture.
2. Narava ritmizacije in drugih značilnosti teksta, s katerimi je v romanu Peterburg ritmizacija povezana, nas opozarja, da moramo previdno sprejeti tudi tisto precej mnogoznačno tezo V. Žirmunskega, ki povezuje ritmizirano prozo s »stopnjevano emocionalnim« in s tipološkega gledišča »romantičnim« stilom.49 - Tu nas zanima predvsem vprašanje, kaj naj bi to bila »stopnjevana emocionalnost«, kakšen je njen značaj in kakšna je njena vloga v groteskni romaneskni strukturi, kakršna je struktura romana Peterburg. Vprašanje sega že na področje psihologije in je v okviru sodobne literarne vede rešljivo samo delno.
Če smo torej v našem razpravljanju o »retoričnih« in »lirskih« ritmiziranih segmentih romana Peterburg tudi mi govorili o »emocionalni komponenti« in pri tem opozarjali na stilne elemente, ki to komponento izražajo, ob tem seveda nismo pozabili, da so v grotesknem svetu romana Peterburg ubesedeni literarni liki bolj ali manj depersonalizirane in dehumanizirane figure in daje edini, ki je ohranil »neskončnost notranjih labirintov individualne osebnosti« v pogojih groteske™ samo literarni subjekt, ta namreč edini lahko poleg emocij izrazi tudi prizadet odnos do sveta oziroma (samozavestno) čustvo, čeprav tudi on predvsem v afektni, trenutni prizadetosti,51 ki je v pogojih »možganske igre« in povsod prisotnega »pan-mon-golizma« predvsem izraz tesnobe in groze pa tudi nostalgije po izgubljenih vrednotah, idealih in iluzijah.
Za našo razpravo, ki se ukvarja s poetološkimi problemi, je v tej zvezi pomembno predvsem dejstvo, da so »retorični« in predvsem »lirski« segmenti, ki izražajo vsaj delno ozaveščene emocije, v romanu Peterburg možni samo ali kot avtorski odstopi s samostojno izraženim glediščem literarnega subjekta (primer iz razdelka "Жители островов поражакгг вас") ali kot izrazi zloženega gledišča literarnega subjekta in njegove emanacije - literarnega lika (primer iz radelka »Beg«) ali v modificirani pripovedi literarnega subjekta z močno izraženim polpremim govorom literarnega lika, kar omogoča izjemno kompatibilnost gledišč in hiter prehod iz pripovedne ravni literarnega lika na pripovedno raven literarnega subjekta (primer iz razdelka "Журавли").
Ritmizacija romana Peterburg pa ni značilna samo za omenjene tipe segmentov, ampak bolj ali manj za besedilo romana Peterburg kot celoto, torej tudi za tiste segmente, v katerih se ne pojavlja niti »stopnjevana emocionalnost« niti »liričnost«, marveč na primer »hladna« groteskna profanacija, parodija, ironija, satira ipd. - V sklepnem segmentu razdelka "Тараканм" (»Ščurki«) je tako na primer ubesedena profanacija Puškinove simbolne upesnitve Falconetovega spomenika Petra I. iz pesnitve Bronasti jezdec (Меднни всадник) v segmentu, ki ga poleg tematskih paralelizmov ("бмла - лужа крови; бмл - труп" - »bila je - luža krvi - bilo je truplo« itd.), posebne metaforike in metonimike ("фигурка, смеклцаиси белмм
49Glej B. ЖирмунсжиИ, op. cit., str. 576.
s"0 tem glej M. Бахтин, Таорчестао Франсуа Рабле u чароднам KyMbrypa cpegneaeKOübH u Ренессанса (Москna, 1965), str. 51.
510 razmerju med emocijo, čustvom in afektom gl. poglavje Čustva v knjigi A. Trstenjak, Problemi psihologije (Ljubljana, 1976), str. 222 in si.
лицом", "питно таракана", "усики" ... - »figurica, s smejočim se belim licem«, »madež ščurka«, »brčice« ...) in inverzij ("руку простер он" - »roko je stegnil on« itd.) ritmizirajo še vrsta smiselnih in intonacijskih pavz ter koloni, pri katerih je opazna tendenca po izravnavi števila poudarjenih mest (2-3-3-2-5-3-3-1-4-3-3-1-3-3).
Opisani primer lahko na primer dopolnimo tudi z groteskno realizacijo metafore iz razdelka "Разговор имел продолжение" (»Razgovor seje nadaljeval«) iz sedmega poglavja, kjer se antiteza »premočrtno/pravokotno ipd. - okroglo« - tukaj izražena s simboliko števil "единица-нол!>" (»enica-ničla«) - realizira s pomočjo besedne igre v groteskni banalnosti:
(а1)Тнжелое стечение обстоителђств orwrb навалилосљ. I (а2)Тнжелое стечение обстонтелБств, I - илђ: пирамида собмтии. (A 1 ) II (bi) Она, пирамида, ecTb бред геометрии: бред, нсизмеримми ничем; I (b2) она -спутник планетм; желта и мертва, как луна. I (b3) Или - бред, измернемми цифрами. (А2) II
(cl) Тридцатв нолеи: зто ужас; I (с2) да: зачеркните вм единицу - провалитсн тридцатђ нолеи. I
(сЗ) Будет - нолб. (A3) II
(dl) В единице - нет ужаса; единица - ничтожество: I (d3) единица!.. I (cl) Ho единица плгос тридцатБ нолеи образуетси в безобразие пенталлиона: I (е2) пенталлион - о, о, о! - повисает на тоненbKoft палочке; I (еЗ) единица пенталлиона себи повториет билее чем миллиард миллиардоа, повтиренних более чем миллиард раз. (С) II Да, I
(fl) человсческои единицек), I (f2) то-еств тои;екз палочкои, проживал Николаи Аполлонович, совершан пробеги по времени -
(gl) - Николаи Аполлонович в костк>ме
Адама бмл палочкоп; I (g2) он, cTbiflHCb худоби, никогда ни с кем не бшл в бане -
-	в вековечнме времена! (B 1 ) II
(hl) И на зту вот палочку пало все безобразие пенталлиона (более чем миллиард миллиардоа, поатеренннх более чем миллиард раз); I (h2) непрезентабелвное кое-что BHyTpb себн принлло ничто; и разбухало из вековечнмх времен -
- так разбухает желудок, бла-годарн развитик) газов, от ко-Topwx все Аблеуховм мучи-ли^ -
-	в вековечние времена. (В2) II Вспучилисв просто Гауризанкарм какие-то. (D) II
Во мгновение ока onn rb пронеслосв то же все, что с утра принеслос6/ в голове пролетел ero план. (Е) (PI1/I55-I56)52
52Težek splet okoliščin seje spet zgrnil.
Težek splet okoliščin, - ali: piramida dogodkov.
Ta, piramida, je blodnja geometrije: blodnja, ki se je z ničimer ne da izmeriti; ona je spremljevalka planeta; rumena in mrtva, kot luna.
Ali - blodnja, ki se da izmeriti s številkami.
Trideset ničel: to je - groza; da: prečrtajte enico - trideset ničel izgine.
In bo - nič.
V enici - ni groze; enica je - ničnost: enica!.. Toda enica in trideset ničel se sprevrže v nakazo pentalijona: pentalijon - o, o, o! - obvisi na tanki palički; enica pentalijona se ponovi več kot milijardo milijard, ponovljenih več kot milijardokrat.
Elementi ritmizacije so tu poleg anafore (al, a2), dveh eksklamacij ("ед-иница!..", "пенталлион - o, o, o!"), antiteze (C), dveh dvojnih ponavljanj (v navedku natisnjenih v kurzivi), inverzij, intonacijskih in smiselnih pavz ter členitve na kolone predvsem tematski paralelizmi (A 1, A2 - z internim paralelizmom b 1, b2, b3; A3 - cl, c2, c3; B1 - fl, f2; gl, g2; B2 - h 1, h2) s specifično notranjo organizacijo:
-Za tematski paralelizem (Al-A2-A3)je značilna gradacija, ki vodi od metafore "пирамида собмтии" in vodilnega motiva "бред" do rezultativnega vodilnega motiva "нолћ". Posebnost tematskega paralelizma (B1-B2) je tudi posebna grafična in smiselna delitev na tri dele: metaforo, realizacijo metafore (v odstavkih, pomaknjenih v desno) in refren ("в вековечнне времена").
Antiteza (C) je sestavljena iz antiklimaksa (tematski paralelizem dl, d2, d3) in kli-maksa (el, e2, e3).
Segment zaključuje hiperbola (D), ki nakazuje grozo pred »nič-em«, in prehod (E), ki vodi literarni lik iz halucinacije neposredno v situacijo naslednjega razdelka ("r^aH"/»Načrt«).
Posebnost obravnavanega segmenta je tudi sama grafična podoba teksta, s katero Andrej Beli želi doseči pri bralcu, da bi ta s pomočjo vizualne percepcije besedila to besedilo vsaj v mislih »recitiral«.
Groteskno neemocionalni značaj imajo tudi nekatera metrizirana mesta, tako na primer tudi segment z groteskno podobo Peterburga iz razdelka "Татам: там, там!", ki smo ga analizirali v poglavju Metrizacija pričujoče razprave. - Ritmizacija proznega besedila se v romanu Peterburg pojavlja kot znak »stopnjevano emocionalnega stila«" samo izjemoma, njene osnovne funkcije so tu drugačne.
Na njih opozarja Andrej Beli sam, ko v predgovoru k romanu Maske karakterizira svojo prozo z besedami:
Da,-
kot človeška enica, se pravi kot drobna palička,je životaril Nikolaj Apollonovič, ko seje podil skozi čas -
-	Nikolaj Apollonovič v Adamovi obleki je bil palička; on, ki se je sramoval suhosti, ni bil še nikoli z nikomer
v kopališču -
-	na vekomaj.
In prav na to paličko seje zgniła vsa nakaza pentalijona (več kot milijardo milijard, ponovljenih več kot milijardokrat); nereprezentativno nekaj je sprejelo vase nič; in se napihovalo od vekomaj -
-	tako se napihuje želodec, zaradi razširjanja plinov, od katerih so trpeli vsi Ableuhovi -
-	na vekomaj. Napihnili so se kar tako nekakšni Gaurishankarji.
V trenutku je švignilo mimo prav tisto, kar je švignilo že zjutraj: glavo je prešinil njegov načrt.
"B. ЖирмунскиИ, Teopu* стиха, str. 576.
/.../ h пишу не длн чтенин глазами, a дли читателн, внутренне произносхцего мии текст; /.../ и автор не "пописмваклции", a расска'змнак)ш,ин напевно, жести-кулиционно; » сознателвно навнзмвак) голос свои всеми средствами: звуком слов и расстановкои частеи фразм. /.../ Кто не считаетсн со звуком моих фраз и с интонационнои расстановкои, a летит с молниеноснои бмстротои no строке, тому Becb жиаои рассказ аатора (из уха a ухи) - досаднам помеха /.../
S temi besedami pisatelj posredno karakterizira tako vlogo zvočne instrumentali-zacije kot ritmizacije besedila pri oblikovanju (modificiranega) govora 1. v pogojih, ki jih narekujeta konstitucijsko načelo »videti vse kot panoramo lastne zavesti« in groteskna struktura romana Petrburg, in 2. kot iluzije notranjega monologa, usmerjenega v rabo ustnega (recitativnega) govora.
РЕЗИЗМЕ
Проблема ритма прозм в романе "Петербург" Андрел Белого рассматриваетсн в статђе с учетом семантическои концепции искусства слова, и ритмики в особенности, представленнои писателем как в его теоретических трудах ("Символизм", "О художественнои прозе", "Мастерство Гоголи" и др ), так и на метатекстовом уровне ero художественншх произведении (напр. во вступлении "Вместо предисловин" к роману "Маски"). В центре вниманил находитсн исследование ритма прозм как допол- нитeлbнoгo семантического регулнтора.
Разбор ритмическои организации романнои прозш, таким образом, направлен на фopмaлbHblи и содержател^зми анализ как дактилическои и анапестическои метрики с злементами логазднческих размеров, метрики, встречагошеисм в oтдeлbHblx сегментах текста, так и вторичншх злементов ритмическои организации словесного материала, его различнмх "констант" (термин Зигмунда Чернм). - Анализ показал, что и ритмическаи проза романа "Петербург" построена прежде всего на художественном упоридо-чении вторичнмх злементов ритма: разнмх форм повторении и параллелизма (фонетических, грамматических, синтаксических, темати-ческих, лекси ческих), инверсии, колонов и особои системм пауз. Немаловажное значение имеет при зтом особам лексико-семантическам характеристнка текста, особми набор ^мoциoнaлbнo и зкспрессивно значаш,их слов, фигур и риторических оборотов (повншеннаи змоционалbHOCTb, мeтaфopичнocтb, гиперболичнос™, риторичност^), a и ориентацин на устнуго (декламационну к>) pe4b, на то, что назшваетси А. Бел1)1м "живои рассказ автора". Ритмическукз организацииз прозм подсказмвает и графическое обозначение злементов ритмики (особенно пауз) c noMoiu,bio запнтмх, точек с запнтои, точек, тире и особого графического вмделении значимшх сегментов текста.
Основои ритмическои организации прозш романа "Петербург" не
54 a. НелнИ, Маски, str. 9-10. - »/J/az ne pišem, da bi me brali z očmi, pišem za bralca, ki v sebi artikulira moj tekst; /.../jaz nisem 'popisujoči avtor', marveč avtor, ki pripoveduje pojoče, gestikulirajoče; jaz zavestno vsiljujem svoj glas z vsemi sredstvi: z zvokom besed in razmiki med deli fraze. /.../ Kdor ne upošteva zvoka mojih fraz in intonacijskih razmikov, marveč preleti z bliskovito naglico vrstico, temu je vsa živa avtorjeva pripoved (iz ušesa v uho) - nadležna ovira«.
нвлнетсн абзац. Сложнан пнтонационно-синтаксическан основа ритмическои п p o з bi образуетсн в романе "Петербург" в зависимости от семантических условии, определикзш,их целостност!) и величину вшсказшнании (от абзаца до раздела).
Ритмическаи организацин проз1>1 в романе "Петербург" интенсифицирует как значение и воздеиствие сети соответствии, аналогии и аллкззии в романном тексте, так и значение и воздеиствие модифицированнои романнои речи и oтдeлbHbIx злементов гротескнои структурм романа; она укреплнет свизност1> романного текста, углублнет cимвoличнocтb и комплексноспз нмсказмвании.