POGOVOR Z JANEZEM ČEBULJEM, DELEGATOM NA III. KONGRESU SAMOUPRAVLJALCEV
Za človeka nam zmanjka časa
Namen tretjega kongresa samou-pravljalcev ni bil iskati nove misli, zahteve, ampak predvsem, ukvarjati se z aktualnimi, več ali manj znanimi temami in problemi, poudariti tisto, kar je slabo, svetovati kako stanje izboljšati. V tem je kongres vsekakor uspel. Resolucija kongresa je postala pobudnik učinkovitejšega dela, tiste-ga dela, ki ga vsem nam primanjku-je. V celotnem tekstu je vidna rdeča nit, namreč, vse vrste problemov v vseh sredinah moramo reševati samo na samoupraven način. Druge alter-native ni.
»Na samem kongresu smo ugoto-vili, da to ne bo lahko«, je dejal Janez Čebulj, predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov.
»Sodeloval sem v komisiji, ki se je ukvarjala predvsem z vprašanji sa-moupravnega povezovanja in zdru-ževanja na podlagi dohodka. In rav-no razreševanje tega vprašanja je ena od naših prvenstvenih nalog, tu-di v naši občini. Poiskati moramo pogoje za prestrukturiranje gospo-darstva in za čimbolj učinkovito upo-
rabljanje združenih sredstev. Pri tem pa se moramo zavedati, da brez prio-ritetnih planov naložb ne bo šlo. Če bomo rešili problem povezovanja in hkrati spoznali njegovo nujnost, bo-mo s tem rešili še vrsto drugih po-manjkljivosti in vprašanj,« je pouda-ril tovariš Čebulj.
Drugo, nič manj pomembno vpra-šanje pa je, kako doseči, da bodo delovni ljudje bolj zadovoljni pri svojem delu, da jim delo in samou-pravljanje ne bo vsakodnevna nuja in muka. »Da pa bomo zadovoljni,« je poudaril naš sogovornik, »moramo najprej in predvsem izboljšati naš odnos do dela. Ko pravim naš, mi-slim na vse delovne ljudi brez izje-me, od funkcionarjev do proizvodnih delavcev. Drug drugemu tnoramo bi-ti vzor, ne pa, da ob naših slabostih vedno pokažemo s prstom na tiste, ki so še slabši od nas. Seveda pa mora biti odgovoren odnos do dela tudi ustrezno stimuliran. Da pa bomo takšno odgovornost lahko sprejeli kot del nas in našega vsakdanaa tno-ramo marsikje poenostaviti, da bi
prav vsak delavec lahko videl, kolik-šen je njegov lastni prispevek pri ustvarjenem dohcxiku. Prispevek pa je lahko velik samo takrat, ko vsak opravlja tisto delo, ki ga je sposoben opravljati.«
Odločanje je proces, ki se začenja v temeljni samoupravni celid, v te-meljni organizaciji zdmženega dela in v krajevni skupnosti. Od tod pa teče dalje. Samo tam, kjer delegacije izražajo izvirne interese in zahteve svoje baze, kjer v resnici odločajo na podlagi razpoloženja baze, kjer sez-nanjajo svojo bazo s problemi in na-logami, samo tam lahko govorimo o razvitih samoupravnih odnosih. Žal pa je takšnih sredin še premalo, mor-
da tudi zato, kot je poudaril tovariš čebulj, ker položaj delegacij ni ize-načen s samoupravnimi organi, na primer z delavskim svetom. Vse pre-malo je predpriprav in vse preveč so delegadje prepuščene same sebi.
»Ko smo se na kongresu pogovar-jali o uresničevanju samoupravlja-nja, je dejal naš sogovornik, smo ugotovili, da je nujno nekatere stvari racionalizirati. Velikokrat naletimo na nezdravo prakso, da se zaradi sa-moupravljanja zanemarja delo, da sestankujemo takrat, ko so naše de-lovne sposobnosti največje, skratka med deiovnim časom. Seveda pa mo-rajo biti prav najodgovornejši v de-lovnih organizadjah prvi, ki bodo s takšno prakso prekinili«.
Omenili smo le tri od številnih na-log, ki nas čakajo v vsem pokongre-snem obdobju. Kot smo že povedali, ne gre za nove naloge ampak le za doslednejše uresničevanje že spreje-tih sklepov. Ob vsej aktivnosti pa ne smemo pozabiti na človeka,za kate-rega nam, kdo ve zakaj, vedno zmanjkuje časa. Tega v bodoče ne bi več smeli dopušcati. In tretja konfe-renca ZSS, ki bo namenjena socialni politiki, bo prav gotovo vzpodbudila vse nas, da bomo pozorni predvsem na delovne in življenjske pogoje vseh, ki so, ki delajo, in ki bodo delali.
NINA LEGAT-ČOŽ