List   8.
Politiški oddelek.
Mirna beseda o naših  posojilnicah in gospodarskih zadrugah.
Veliko se piše o slovenski gospodarski organizaciji. Nekaj odgovarja dejanskim razmeram, nekaj se pa pretirava. Resnica je, da Slovenci s pomočjo svoje literature in s pomočjo društev in zadrug še najbolj na svoje noge postavljamo in se branimo tujega jarma, ponemčevanja in poitalijančevanja. Toda ti pomočki, slovstvo, društva, zadruge morajo sami na sebi dobri biti, ako hočemo, da nam koristijo. S slabo literaturo, slabimi društvi, najbolj s slabimi zadrugami si bomo le škodovali, mesto koristili. Največ kvara bodo pa Slovencem povzročile slabe zadruge, malo vredne posojilnice in druge gospodarske zadruge, katere so, ali katere bodo še le prišle v slabe roke. Ako se mora z ene strani hvaliti, da se je v poslednjih letih neizmerno veliko posojilnic in gospodarskih zadrug osnovalo, ker se bode ž njimi skoro v vsakem slučaji le pospeševalo dobro gospodarstvo in koristilo ljudstvu v gmotnem in tudi uravnem obziru, moramo se pa na drugi strani bati, da bodo nekatere posojilnice in gospodarske zadruge Slovencem v sramoto in udom v škodo. Organizacija se je namreč tu in tam nekoliko prenaglila. Osnovale so se prehitro nekatere posojilnice in zadruge. Obudile so se v življenje nekateri teh zavodov v premajhnih krajih, kjer ni kar nič, ali veliko premalo izobraženih ljudi. V takih krajih se je bati, da bodo vsled nevednosti zabredli. V drugih krajih se je bilo dalo novim mladim zavodom vse preveč denarja od organizatorjev. Neizkušeni v denarnem gospodarstu bodo v takih krajih odborniki posojilnice in zadruge prelahko-miselno z denarjem ravnali, bodi si, da so ta denar doma nabrali, bodisi, da so ga dobili od denarnih zavodov. Najslabejše je seveda, ako posojilnica ali zadruga le   pri
tujih kasah denarja na posodo išče, ako gospodari le z izposojenim denarjem. Posebno grajati je to, ako večji denarni zavod kar razsipa z denarjem, ki ga precej lahkomiselno pošilja svojim malim in mladim zavodom, zlasti ako imata posojevalec in izposojevatelj pomanjkljivo knjigovodstvo, kar se žalibog večkrat zgodi. Posebno pa nas to peče, ko se od tiste strani, od katere se take posojilnice in zadruge organizujejo, vse premalo za potrebni pouk skrbi. Kakor so užigice nevarne v rokah nevednega otroka, tako je denar v nevarnosti v rokah nevednih odbornikov malih posojilnic in zadrug. Naposled se ne bi smela gospodarska organizacija od nobene strani razpravljati s političnega ali zasebnega stališča, še manj bi smela služiti v stranskarsko-politične razmere, kajti v tem slučaji ni mogoče izreči nepristranske sodbe. Slovencem brez izjeme in brez ozira na politične tendence svetujemo, da mirno zasledujejo gospodarsko organizacijo. V tistih krajih, kjer so že posojilnice in zadruge, ali kjer se bodo še le osnovale, odsvetujemo, da bi se le ena stranka strastno potegovala za svoje zavode, druga nasprotna stranka pa. da bi strastno in slepo nasprotovala. Ne, oboje utegne v pogubo, peljati, zlasti pa strast, da bi se katera politična stranka s pomočjo svoje gospodarske organizacije okrepčati nadejala, kajti skrb za dobro gospodarstvo sama je tako velika, in mora tako velika biti, da je pri tem hrepenenje po političnih vspehih popolnoma izključeno.