OBRT
1^0 ti.
Strokovni I st za povzdigo *n napredek r. brini tva Dravske banovine
„OBRTNI VESTNIK" izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane:	Glasilo „Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani", »Splošne zveze cbrtnih zadrug v Mariboru" in obrtnih društev Dravske banovine.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
polletno	Din 20*— posamezna Številka . . Din 1’—	Uredništvo in upravniStvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	Štev. pri poštni hranilnici, podružuici v Ljubljani 10.860.
XIV. letnik.	V LJUBLJANI, dne 1. januarja 1931.	Štev. 1.
Josip Rebek, načelnik Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani
Ob novem letu
Zaključujemo naše delo v pro« šlem letu 1930.
Ko gredo naši pogledi nazaj na delo, ki smo ga opravili pa tudi na delo, ki ga nismo opravili, ter se vprašujemo, ali smo in ali smemo biti zadovoljni, je odgovor jako različen. V enem smo si pač vsi obrtniki Dravske banovine edini: Prošlo leto je bilo za nas trda pre* izkušnja; mnogokateri je pod ne? vzdržnim pritiskom težkega breme* na gospodarske krize in javnih da? jatev klecnil, mnoge je tudi podrlo. Tožbe in tarnanje na vseh straneh!
Toda, tovariši, če hočemo presta* ti ognjeni krst preizkušnje, ki je prišla na nas, nam tožbe in tarna* nje ne bo pomagalo prav nič. Upri* mo hladno pogled nazaj in preme* rimo daljo bodočega leta pred se* boj, pa kot žilavi in trezni možje kakor se spodobi obrtniku, napni* mo svoje živce in mišice. Zmaga je vedno le onega, ki dalje vztraja. Obrtnik pa je bil v gospodarstvu in povsod vedno vzor delavnosti, žila* vosti in vztrajnosti.
Pogled nazaj nam pove, da je tr* pel prošlo leto obrtnik osobito na slabi zaposlitvi. Če ni dela, ni za* služka. To velja osobito za oblačil* ne stroke, ki so se vrhu tega morale boriti še z nelegalno konkurenco, kakor nekatere druge obrtne sku* pine. Težek je bil položaj kovaške* ga, ključavničarskega in kleparske* ga obrtnika, sedlarja, tapetnika itd.
Denarja je bilo povsod v izobi* lju, toda pogoji za kredit tako tež* ki, posebno za malega obrtnika, ki živi od ročnega dela, da je obrtnik trpel pomanjkanje kapitala za obratna sredstva in nabavo suro* vin. Obrtništvo je težko pogrešalo podružnico Obrtne banke v Ljub* ljani.
Davčna obremenitev je šla v mnogih strokah preko one mere, ki jo obrtnik še zmore. Temu se pri* družujejo še socijalne in druge jav* ne dajatve, ki nam ne puste več di* hati.
Carinska zaščita domačih obrtni* ških izdelkov, vprašanje državnih licitacij in samoupravnih nabav in obrtnopravna reciprociteta, ki od* pira tujemu blagu, kapitalu in de* lovnim močem vrata v našo deželo preveč v škodo domačega dela in proizvodnje, je stvar, ki v prošlem letu še vedno ni bila urejena tako, kakor bi bilo treba, da bi obrtnik mogel uspevati in se razvijati.
Zavarovanje obrtnika je še ved* no odprto vprašanje, ki globoko za* seka v naše obrtno žitje in bitje. Obrtniku je'treba preskrbeti, da dobi pomoč v bolezni in nezgodi, in da ob onemoglosti in starosti ne bo na cesti ali v sirotišnici.
Le nekaj najvažnejših vprašanj in ran, ki naš obrtniški život bole, sem .se dotaknil. Toda na drugi strani lahko zaznamujemo tudi le* pe uspehe, četudi so bili odkuplje* ni z velikim trudom in žrtvami.
Razveseljivo je, da so pokazale naše organizacije v prošlem letu še
posebno živahno delavnost. Naše zadruge se krepijo, naši dve zvezi obrtmh zadrug in zveza obrtnih društev vedno krepkeje utrjujejo svoje pozicije kot braniki pravic in interesov obrtnega stanu. Da nismo imeli teh organizacij, bi bila naša bilanca v mnogem še vse bolj ža* lostna. Dosegli smo marsikatero omiljenje bremen, ukrenili proti šu* šmarstvu energične akcije, ki so imele vsaj delen uspeh, posrečilo se nam je v zvezi z drugimi čini* telji, da smo dosegli ustanovitev podružnice Obrtne banke v Ljub* ljani, spravili smo kvišku akcijo za obrtniško zavarovanje in krepko podprli delo za obrtno pospeševa* nje in napredek obrtništva in obrt* nega naraščaja. Lahko bi navedel še druge lepe uspehe.
Kakor nas pogled na naše težave in neuspeha v prošlem letu boli in žalosti, tako nas pogled na uspehe in dobro opravljeno delo veseli in nam daje moči, da žilavo vztraja* mo v našem boju.
V	prihodnjem letu 1931. nas ča* kajo še težke naloge in trdi boji in mnoga razočaranja. Toda ne klo* nimo! Navajeni smo borbe, ta nas je prekalila kot jeklo. Naša obrt* niška vojska ne sme poznati druge* ga pota, kakor pot do zmage. Po* edinci, razcepljeni bi bili slabotni in bi podlegli. ZatO' pa se strnimo v bodoče še krepkeje, zbiraimo se okrog naših zadrug in zadružnih zvez! Dvignimo svojo strokovno usposobljenost in kvaliteto svojega dela; v ponosu na svoj stan stojmo moško in samozavestno. Trdna fronta zadružne in zvezne organi* zacije, živa istanovska zavest, stros kovna usposobljenost in trdna, ne* zlomijiva volja do zmage v težkem gospodarskem in eksistenčnem bo* ju, nas bo dovedla do boljših čat sov in do lepših uspehov v letu 1931!
Jakob Zadravec, častni predsednik Zveze obrtnih društev Dravske banovine
Davčna vprašanja
V	dobi najhujše gospodarske kri* ze je nedvomno potrebno mnogo samozatajevanja, kadar razmotri* vamo davčno vprašanje, kadar go* vorimo o davkih, ki bremene obrt* ništvo dravske banovine.
Iz bilance za tekoče leto lahko razvidimo, da so bili naši uspehi v borbi za omiljenje davčnih bremen neznatni in da kulminirajo k večje* mu v sledečih točkah:
1. v znižanju osnovnega zemlji* škega davka od 12 odst. na 10 odst.,
2. v pravilni uvrstitvi pekovske in mesarske obrti v skupino 2. in 2 a. s 6 odst. odnosno 8 odst. osnov* ne pridobnine.
3. v uspehu, da je obrtništvo za* stopano v reklamacijskih komisijah po samostojnih obrtnikih.
Jasno je, da sta tako ljubljanska kakor tudi mariborska zveza posve* čali prizadevnju po omiljenju davčnih .bremen stalno delo in paž* njo. Smatram za umestno le pri*
pomniti, da sva po ponovnih pis* menih intervencijah s prijateljem Burešem posredovala v Beogradu. Prosila sva predvsem, da se uvede eksistenčni minimum za malo obrt* ništvo, odnosno da se vsaj črta do* polnilni davek do iznosa prvih 10 tisoč dinarjev letnega dohodka. Priznam, da gg. ministrom naša že* lja ni bila nepoznana, ne čudim pa se tudi, da sva ob razočaranju, ki ga je doživelo ministrstvo glede do* nosa pridobnine, dobila zaenkrat negativen odgovor. Ministrstvo je ob sestavi novega zakona o nepo* srednih davkih z gotovostjo raču* nalo, da bodo za odmero pridobni* ne ocenjeni dohodki znašali za en obrat povprečno najmanj letnih 10 tisoč. To pričakovanje pa se z da* leka ni uresničilo, tako da smo po dosedanji statistiki dosegli registri* rano povprečno 4500 Din letnih do* hodkov iz vseh treh pridobitnih skupin, tprej polovico manj, kakor je bilo predvideno. — Vsled tega je samoobsebi razumljivo, da so se tu* di dohodki predvideni na 200 mili* jonovs skrčili na 100 milijonov di* narjev, kar pomeni seveda precej* šen minus v državni blagajni. Na naji nodgovor, da je na ta povpreč* ni dohodek ocenjena že samo obrt v Dravski banovini brez industrije in trgovine, je odgovoril zastopnik ministra, da v drugih pokrajinah žal temu ni tako in nam je naštel par konkretnih primerov napovedi iz beograjske okolice.
Edini up, ki nam ostane za reali* zacijo naših želj, obstoji v reviziji davka na poslovni promet, ki bode pri pavšalizaciji faz brezdvomno donašal 4 do 5 krat več dohodkov. Ne glede na to, da bode ta davek kolikortoliko razbremenil vsaj ne* katere panoge malega obrtništva, se upravičeno nadejamo, da bode ob velikih dohodkih lažje mogoče doseči zaželjeno omiljenje pridob* nine, vsaj v toliko, da se bo za do* polnilni davek določil davčni mi* nimum.
Če stvarno premotrimo današnji položaj, moramo priznati, da se je obrtnikom dravske banovine težko privaditi na visoko pridobnino, ni pa tako pri obrtništvu v drugih ba* novinah. Slovenski obrtnik je pla* čal popreje kontingentirano pri* dobnino, ki praviloma ni presegala 2 odst. dejanskih dohodkov, dohod* nine pa je bil večinoma oproščen, medtem ko so bile občinske in srez* ke doklade zmerne, banovinskih in drugih pa še ni bilo. Nasprotno je bilo obrtništvo v drugih banovinah vsaj s pridobnino tudi preje težje obremenjeno. Plačevalo je 10 odst. ali še višjo pridobnino in znan mi je slučaj na Hrvatskem, kjer je pri* dobnina z dokladami vred presega* la 20 odst. Neumestno bi bilo torej obljubljati bogsigavedi kaj, ker se bodemo v danih razmerah tudi v tem pogledu morali prilagoditi no* vim prilikam. Ne rečem s tem, da vnzimo puško v koruzo, ne trdim, da smo zadovoljni z davki, poudar* jam jasno in glasno, da šo davki za danšnje gospodrske prilike previso* ki in da je treba nadaljevati1 priza* devanje za njihovo omiljenje.
Treba pa je, da se poleg tega za* vedamo okoliščin, ki povzročajo v veliki meri krivico na visoko obda* čitev in to so, naše srezke, občin* ske in banovinske doklade. Občine so največkrat tiste, ki često nimajo srca za obrtništvo, ki z različnimi investicijami ponajveč v prid dru* gim stanovom obremenjujejo obrt* ništvo. Če pa gre za to, da naj se ukrene kaj v prilog obrtništvu, ima* jo često gluha ušesa.. Upotreblja* vajte obrtniki svoj vpliv pri obči* nah v večji meri in ne štedite v tem primeru z opozoritvami in pritož* bami na kompetentna oblastva. Skušajte uveljaviti svoj vpliv tudi pri drugih samoupravah, da skrči* jo svoj proračun in uveljavijo v go* spodarstvu načelo skrajne štednje. Želeti je, da bi tudi te institucije, katerim ne odrekam zaslug, računa* le s težko gospodarsko krizo slo* venskega ljudstva ter da bi skrčile svoje izdatke na najnujnejše po* trebščine.
Proti koncu bi Vam rad svetoval še sledeče: V januarju pride čas no« vih napovedi. Premišljeno in pre* vidno sestavite te napovedi. V koli* kor tega sami ne znate, poverite svoje zaupanje obrtnim društvom. Kot podlaga za sestavo proračuna naj Vam služi predvsem število let* nih delovnih dni. To število po* množite z Vašim dnevnim zasluži kom in zaslužkom Vaših pomočni* kov ter Vam ta vsota daje končni letni brutto dohodek. Od tega od* štejte, če le mogoče, na podlagi Va* ših pravilno vodenih knjig in za* piskov postavno odbitne stroške, n. pr. najemnino, odnosno najem* ninsko vrednost v lastni zgradbi, plače pomožnega osobja, obresti dolgov, amortizacijo strojev, fak* tično plačan davek na poslovni pro* met, doklade za zbornico, prispev* ke za zavarovanje nameščencev, premije za zavarovanje zgradbe in obrat ter končno prispevke za na* meščence.
Te vsote odštejte od ugotovlje* nega dohodka ter dobite s tem dav* ku obvezan čisti dohodek.
Predvsem pa Vam svetujem, da držite red v svojih davčnih zade* vah. Nabavite si davčne knjižice, zahtevajte predpis v knjižice in shranjujte dokaze plačila, kajti po* gosto je nered glavni povod za raz* burjenja. Če ste prisiljeni, vložite rekurz. Storite pa to utemeljeno, vljudno in pravilno. — Ne umikaj* te svojih rekurzov, če ste jih vlo* žili. Dobra beseda najde vedno do* bro mesto. Zavedati pa se morate tudi, da so potrebe države jako ve* like, da je vsak državljan dolžan po svojih močeh prispevati, da omogoči državi njene vzvišene na* loge za dobrobit in povzdigo naše domovine.
Pristopajte k »Obrtniški Samopomoči** Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova 10
Franjo Bureš, načelnik Zveze obrtnih zadrug v Mariboru
Obrtništvo na naši severni meji
Bilo bi zelo nepriporočljivo uda* jati se pesimističnim mislim, kadar se razgovarjamo o splošnem polo* žaju obrtništva ob severni meji na* še države.
Položaj je resen, obupen pa ven* dar ni in s tega stališča se mora obravnavati in iskati izhod, predno pride še tako daleč, da bi bila po* moč že prekasna.
Že v prvih mesecih lanskega leta smo se prepričali, da ni mogoče pri* čakovati konjunkture, temveč, da je ravno nasprotno potrebno, pri* praviti se na še slabši položaj kot naravno posledico ogromnih izgub, katere je doživela bivša maribor* ska oblast. Zdi se neverjetno, da se ravno ti čudovito krasni kraji po* tapljajo v tako težkem gospodar* skem položaju. A vendar je vse ta* ko razumljivo! Vsakovrsten les, ogromne množine vina, to vse leži na razpolago — kupca pa nikjer. Vse obrtništvo pa pričakuje svoje odjemalce ravno iz vrst teh, ki niso mogli svojih produktov prodati in tujskega prometa vzlic naravnim krasotam ni. Tako je ne samo po deželi, tako je tudi v mestu. Mari* bor preživlja težek položaj, mogo* če najtežji, kar jih je kdaj bilo. Tr*
Obrtništvo in
V	obrtniških krogih se mnogo* krat čuje mišljenje, da carina za obrtništvo ne pride mnogo v po* štev. Mnogi obrtnik si misli pri se* Hi, kar rabim, kuipim pri trgovcu, če pa izjemoma kaj naročam v ino* zemstvu, mi inozemski potnik stavi ponudbo franko ocarinjeno moja delavnica, tako da nimam nobenih sitnosti s carino. Carina je le bolj za industrijo, ki dela v velikem, ki izvaža, ki se mora boriti z inozem* sko konkurenco; za obrtnika je to prekomplicirano. Kaj bi si še s tem lomili glavo in delali skrbi, ko ima* mo drugih dovolj. Bo že industrija
— menijo mnogi — skrbela, da se vse prav uredi in da bo tudi za nas obrtnike v redu.
Tako naziranje je zelo pogrešno. Moram pa v naprej ugotoviti, da obstojajo že častne izjeme in da se vedno več obrtnikov že intenzivno zanima za carinska vprašanja. — Drugi ostanejo nekako na pol pota
— in če že v prvem momentu ne dosežejo onega, kar bi želeli, izgu* bijo vero vase in vržejo puško v koruzo.
Naziranje, da se obrtniku, ni tre* ba zanimati za carinska vprašanja, je opravičljivo kvečjemu za onega najmanjšega obrtnika, ki se peča samo s popravili, ni niti več na me* stu pri onem obrtniku, ki produci* ra, pa četudi dela samo za krajev* ne potrebe. Za stremečega obrtni* ka, ki išče naročil in posla preko mej svoje občine, pa bi bilo tako naziranje zelo neumestno.
Praktična stran carinskih vpra* šanj leži za obrtnika v tem, da se velik del robe, ki bi jo lahko izde* lal domač obrtnik, še vedno naroča v inozemstvu, na škodo zaposlitve domačega obrtništva. Drugo vpra* šanje, ki ga enako občutno zadeva pa je, da prihaja blago, izdelano v inozemstvu, po takih cenah v drža* vo, da mu je pri mnogih predmetih nemogoče konkurirati, tudi če svoj zaslužek zmanjša na minimum.
In tu se postavlja pred nas velik problem. One stroke, ki so trenut* no dobro zaposlene in komaj zrna* gujejo s svojimi delovnimi močmi in strojnimi napravami prevzeta naročila, se bodo morda v kratko* vidni nadi, da iim bo šlo vedno ta* ko dobro, desinteresirale na tem vprašanju — češ, o tem naj raz* mišljajo oni, ki nimajo dovolj na*
govcev in obrtnikov se je veliko priselilo, zanašajoč se na živahen promet, ki je vladal, dokler so vsi po ujedinjenju nanovo ustanovijo* ni uradi poslovali. Vidimo, da bi bi*
lo	veliko bolje, ako Maribor ne bi nikdar imel oblastne samouprave, velikega županstva in vseh drugih uradov, katere je slednjič izgubil; razvijal bi se sicer polagoma, ven* dar pa brez težkih gospodarskih tr* za jev in izgub. Na srečo je ostal v Mariboru dobro upeljani davčni urad.
Sedaj ob začetku novega leta, ko pregledujemo vse, kar je bilo v prej* šnem letu dobrega ali slabega, vidi* mo, da je potrebno iskati izhoda iz tega težkega položaja. Naš obrtnik, ki je delaven in žilav in ima večino ali vse svoje premoženje v zalogi svojih izdelkov, ali pa mora od j e* malcu kreditirati, rabi kratkodobna nizka posojila, ki se takoj izplačat jo, ne da bi bilo potrebno več ted* nov čakati na odobritev. Nalogo upeljati take Domožne blagajne, sloneče na skupnem delovanju in pomoči, morajo prevzeti zadruge ali obrtna društva s pomočjo na* novo ustanovljene podružnice Obrtne banke v Ljubljani, ki s
1.	marcem t. 1. nastopi svojo živ* 1 jensko pot.
S tem bo mogoče vsaj nekoliko oomagati našemu marljivemu obrt* ništvu ob severni meji, ki gleda s skrbjo, kaj mu bo prineslo novo leto.
polit*Qa»
ročil. Toda takih strok je malo in tudi tem se lahko preko noči spre* meni položaj. Končno pa je treba skrbeti za zaposlitev naraščaja, ki postaja vedno mnogobrojnejši, za* dovoliti naročnika, ki hoče imeti stvar po najnovejši modi in tehni* ki, sicer naroči v inozemstvu. Vsaj mi ni treba poudarjati, da je pri naših odjemalcih še vedno žal pre* več ukoreninjeno naziranje, da je vse, kar je iz inozemstva, boljše in popolnejše kot domače delo. Tu najbolj pomanjkuje nacijonalne za* vesti. Toda tako naziranje odje* malcev se da le težko in samo s si* stematično propagando in vzgojo pobijati.
Če vzamemo za podlago lansko* letni uvoz, vidimo, da smo uvozili iz inozemstva sledeče tipične vrste blago, ki bi ga lahko izdelali doma, kakor:
čokolade	163.394 kg		8,084.678 Din	
čokol. izdelkov	74.822	»	4,253.281	»
paradiž, konzerv 177.548		»	2,141.545	»
navadnega mila	141.422	»	1,495.085	»
toaletnega mila	90.420	»	3,251.000	»
kreme za obutev	60.761	)»	2,047.378	»
perila iz bombaž.	26.992	»	5,084.661	»
svilene konfekcije 5.918		»	7,044.810	»
gotov h vol. oblek	17.720	»	6,743.445	»
opremljenih moških				
klobukov	81.763 kmd		6,486.058	»
platnen, čevljev	238.600	kg	27,679.214	»
podplatov	303.789	»	15,384.779	»
boks*usnja	57.166	»	10,482.825	»
čevljev iz usnja	150.000	»	44,500.000	»
sodov, čebrov itd. 132.981		»	524.068	»
strugarskih izdel.	61.349	»	1,628.465	»
navado, pohištva 357.188		>»	12,907.022	n
lopat	242.159	»	2,133.530	»
motik	101.576	»	1,050.174	»
sekir	47.526	»	886.718	»
okovja za okna,				
vrata itd.	450.862	»	6,951.630	»
kotlarskih izdel.	727.590	»	6,096.23!	»
ključavnic	441.719	»	9,084.295	»
mlatilnic 3,700.302		»	57,890 227	»
Vsiljuje se nam vprašanje: Kako to? Zakaj vendar, ko imamo suro* vin dovolj doma, ko imamo dovolj obrtnikov in delavnic, ki bi to la* hko izdelali doma?
Obrtnikom, ko kaj takega sliši* jo, šine najprej v glavo misel: »Zahtevajmo od vlade, da uvoz ta* kega blaga sploh prepreči.« Tako stališče so na primer zavzeli na* pram Bat’i čevljarji.
Toda to ne gre tako enostavno, ker tudi mi izvažamo v Italijo, Av* strijo, Nemčijo in na Češko mnoge vrste pridelkov in proizvodov, ki
jih oni sami pridelajo in bi nam la* hko na naš ukrep odgovorili s pre* povedjo one robe, na katere izvoz smo navezani, kar bi nas lahko mnogo bolj bolelo.
Pa pride drug predlog: »Naj se poviša carina tako, da inozemstvo ne bo moglo več konkurirati.« Tu* di tu nas vežejo razni oziri, preko katerih ni tako lahko iti.
Predvsem carina ni tu, da bi ustvarjala neutemeljene dobičke, podraževala brez razloga blago, ovirala konzumenta pri nabavi dnevnih potrebščin in dajala potu* ho domačemu producentu.
Carina je regulator cen i proiz* vodnje, je zaščitnik domačega dela do najskrajneje potrebne meje, pri tem se pa ne sme docela pozabiti, da je obenem davščina. Zato se mora pri določevanju carine jema* ti ozira i na domačega producenta, na trgovca in konzumenta, na ino* zemske interese našega izvoza, po* sebno pa na državni erar — in vsa umetnost obstoja sedaj v tem, da se določi izmera carine tako, da bi na vse strani čim bolje ustrezala. Rekel sem, da je to umetnost in res je, ker takih carin imamo le malo.
Star pregovor pravi, da se ne da vsem ustreči in celo s carino ne. Zakaj? Ker vsak stan nanjo gleda z drugimi očmi in vidi v njej nekaj drugega. Interesi usnjarja so dru* gačni kot interesi čevljarja, interes mesarja je zopet drug kot interes usnjarja. Eden zahteva carino na surove kože, aočim hoče drugi, da je uvoz kož carine prost. Usnjar zahteva zaščitno carino na podpia* te in usnje, kar smatra zopet čev* ljar za breme, ki mu le podražuje izdelavo obutve in otežava konku* renco z Bat ovimi izdelki. Bat a pa razglaša v velikih inseratih: »Mili* jone carine plačam, 32 % od pro* dukcijske cene pri moških boks* kalf, 36 % pri ženskih lakastih čev* ljih.« Glejte, kako bi bila lahko obutev poceni, če bi tega ne bilo. In takoj se najdejo odjemalci, ki so še danes prepričani, da je ta ca* rina čisti zaslužek obrtnika in in* dustrijca, — denar, ki mu je tako* rekoč podarjen. Kolika zmota!
Le napravite račun, kako je obre* menjeno vse, kar naš čevljar rabi, od podloge do rinčic, od usnja do podpetnikov in videli boste, kaj mu ostane. Komaj dobra polovica ca* rine. In tako gre v vseh panogah obrtništva. Kako jih spraviti sedaj v eno vrsto, pod en klobuk? Treba je mirnega proučavanja na podlagi strogega matematičnega računa. — Cesarju, kar je cesarjevega, osta* lim pa vsakemu svoje. Interese vseh strok je treba povezati — spraviti medsebojno v sklad — in to je naloga skupnih zbornic TOI
—	to je ono, česar ločene zbornice ali strokovne zveze ne uvide vaj o in ne morejo zastopati.
Naloga je težka in ni niti malo hvaležna. Nikakor nisem hotel tr* diti, da je v naši sedanji carinski tarifi vse v redu. Nasprotno, ob* sto ja j o v njej mnoge neskladnosti, nelogičnosti in enostranosti, kate* rih posledica ie na eni strani, da se uvaža pri nekaterih vrstah bla* ga preveč inozemske robe, pri dru* gih pa se brez vidno pojmljivega razloga ovira uvoz blaga, ki je pre* potreben za gospodarski napredek. Enega se ščiti s 100 %, drugega sa* mo z 10 %.
Če na prvi mah motriš carine, iz* računane v odstotkih od zlate vred* nosti blaga, se ti bo zdelo marsikaj nerazumljivo. Toda različna višina carinske tarife pri posameznih predmetih ima svoje razloge, vsa* ka pozicija naše tarife ima danes takorekoč že svoj historijat. In čim več carinskih pogajanj vodimo z inozemstvom, tem pestrejša in bogatejša postaja ta kronika. O borbah, ki so se vodile za posa* mezne predmete, bi se dale napi* sati cele knjige. Mnogokrat je od dveh, treh pozicij odvisna usoda
celih pogajanj. Nepoznavalec si bo seveda težko raztolmačil odnošaj posameznih tarifnih postavk in raz* lik v višini uvozne carine na razne predmete. Čudi se in meni, da se enemu neutemeljeno daje nekaj, kar se drugemu odreka. Navajam radi informacije nekoliko primerov carinske obremenitve inozemskih izdelkov po naši uvozni carini po stanju leta 1927, ki je znašala od
uvozne vrednosti in sicer
klobuk iz volnenega filca	31	%
moška srajca iz sifona, bela	27 »
moška obleka Lz kamgama	32.»
ženska svilena obleka	55	»
•polsvilen dežnik	44	»
podplati	24	»
gornje usnje boks	n	*
moški polčevlji iz boksa	32	»
damski polčevlji iz laka	36	»
damske ročne torbice	20	»
klavirji	9	„
pisalni stroji	23	»
gramofoni	45	»
dvokolesa	34	»
pohištvo iz medenine	37	»
okovje za pohištvo	23	*
svinčene cevi	11	»
bakrena žica	14	»
železne postelje, belo pleskane	40	»
dimne cevi iz železne pločevine 50	»
plošče za štedilnike	64	»
navadno milo	40	»
cilindersko olje	29	»
pl.nsko olje	66	»
čokoladni bonboni	36	»
čokolada	50	»
deli zabojev, mehki les	18	»
furnirji	19	»
sodi iz hrastovine	29	»
spalnica, fino izdelana	39	»
pohištvo z rezbarskimi deli	26	*
notesi — beležn.ki	18	»
železna žica surova	30	»
jeklo za orodje	11	»
železne cevi vlite	25	»
kose	21	»
pile	36	»
Kako je prišlo do teh različnih številk? — Različna višina carine je motivirana z različnostjo pro* dukcijskih pogojev, pomembnostjo stroke in produkta za splošno go* spodarstvo, s predobremenitvijo surovin, polizdelkov in potrebščin za izdelavo posameznega predme* ta. Da se pravilno določi carina, je treba proučevati podrobno pro* dukcijske prilike, pregledati celo kalkulacijo vsake stroke po posa* meznih predmetih v tu in inozem* stvu in oceniti stvarno razliko, da se določi minimum potrebne za* ščite. — Ves ta obsežen posel je predmet praktične carinske poli* tike.
Sedanja tarifa, ki je od leta 1925 v veljavi, je v marsičem potrebna korekture. Že številke uvoza to jasno dokazujejo. Zato si več let prizadevamo, da bi dosegli revizi* jo tarife. Do te revizije mora v kratkem priti. To se da sklepati že iz novele k carinski tarifi, ki je bi* la uveljavljena 6. novembra in s katero so se povišale uvozne cari* ne na mnoge proizvode, ki smo jih po nepotrebnem uvažali v velikih množinah iz inozemstva. Tedaj bo prilika, da se vpoštevaio v okviru splošne gospodarske politike tudi težnje, razvojne potrebe inuteme* ljene zahteve našega obrtništva.
Obrtniško društvo v Brežicah ob Savi
priredi
redi otih zUrr
dne 6 lannaria 1931
z običajnim dnevnim redom
Obrtniška deputacija pri gospodu banu dravske banovine
V	torek dne 23. decembra se je poklonila obrtniška deputacija pri novem banu gospodu dr. Maruši« ču. Deputacijo so tvorili: g. Josip Rebek, načelnik Zveze obrtnih za« drug v Ljubljani, g. Milko Krapež, zvezin podnačeinik in načelnik Za« druge Urarjev, zlatarjev itd. v Ljub« Ijani, g. Ivan Bricelj, načelnik stavbnih mojstrov v Ljubljani in g. Lovro Pičman, načelnik Zadru« ge kleparjev in inštalaterjev v Ljub« Ijani.
Ob tej priliki mu je izročila de« Putacija spomenico nastopne vse« bi ne:
»Velespoštovani gospod ban!
Zastopstvo Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani, centralne organizacije obrtništva bivše ljubljanski oblasti, kakor tudi v zastopstvu Vrhovne zveze obrtnih zadrug in društev za dravsko banovino, nam je prijetna čast, pokloniti se Vam, velespošto* Vani gospod ban, ter Vam ob tej priliki izjavljamo svojo popolno zaupanje in udanost.
Naš poset pri Vas velja pred« vsem v tem, da se Vam predstavi« mo kot vodilni člani obširne obrt« niške organizacije dravske banovi« ne. Le«ta je usmerjena na dveh ba« zah. Prva sloni na podlagi obrtne« ga zakona, ki v svojih določilih predvideva prisilne zadruge, ki so Po večini v naših krajih že strokov« ne, le nekaj izjem je, ki so še ko« lektivne.
Zadruge se prostovoljno združu* jejo v zvezah ter imapno Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani in Splo* šno zvezo obrtnih zadrug v Mari« boru. Poleg tega imajo gostilničarji eno zvezo gostilničarskih zadrug v Ljubljani in eno v Mariboru.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubija« ni ima od 86 obrtnih zadrug — 64 zadrug včlanjenih v svojem okrilju. Snlošna zveza obrtnih zadrug v Mas riboru pa ima od 93 zadrug včla« njenih 48.
Skupno število v zadrugah orga« niziranega obrtništva znaša nad 25.000.
Druga baza obrtne organizacije pa gre preko obrtnih društev, ki so zopet zvezana v svoji Zvezi obrt« nih društev v Celju. Število obrtnih društev v dravski banovini je 26.
Vse te obrtne organizacije se pa združujejo v Vrhovni zvezi obrt« nih zadrug v Ljubljani.
To je kratek statistični pregled, ki naj Vam služi, visoko spoštovani gospod ban, v pojasnilo stanja obrtniške organizacije v dravski banovini.
Delovanje obrtniških organizacij je predvs.em osredotočeno, da po« leg rednega poslovanja z upravni« mi oblastmi pomaga in ščiti obrtni stan v pravcu njegovih legalnih in upravičenih zahtev in teženj.
Tako naj nam bo dovoljeno pri« pomniti nekoliko najvažnejših po« stavk, za katere Vas prosimo, da bi našle pri Vas polno razumevanje in upoštevanje.
Največja nadloga je obrtnemu stanu šušmarstvo, t. j. izvrševanje obrti brez oblastnega dovoljenja. Šušmarstvo je v naših krajih tako silno razširjeno, da je legalno obrt« ništvo pri tem občutno prizadeto. Ob vsaki priliki smo naslavljali na merodajne faktorjev prošnje, da se
v	tem pogledu zaščiti legalnega obrtnika.
Vaši predniki na tem mestu, vi« soko spoštovani gospod ban, so nam vselej zagotavljati topogledno odpomoč. Da nam je šla vrhovna oblast res na roko, pričajo odloki in naTedbe, žal da ti odloki in na« redbe pri obrtnih oblastih prve in« štance niso našli pravega odziva, in se ščitijo šušmarji bolj, kakor pa upravičeni obrtniki.
To stajije je nevzdržno in trpe pri tem veliko tudi zadružne orga« nizacije, ker se jim odvzema avto« riteta in ugled. V več slučajih ne
pomaga nobena ovadba niti pritož« ba in je v najhujšem slučaju šušmar milostno kaznovan z globo 75 Din, medtem ko je več let neupravičeno izvrševal kako obrt in odjedal kruh in zaslužek upravičenemu obrtniku« davkoplačevalcu. To šušmarstvo je tudi krivo v velikem delu brezpo« selnosti naših obrtnih delavnic in velik pospeševatelj težke krize, v kateri živi naš obrtni gospodar.
Davčne dajatve obremenjujejo našega obrtnika preobčutno. Davč* ni predpisi so v mnogih primerih v diametralnem nasprotstvu s plačil« no zmožnostjo davčnega zavezan« ca, k čemur se pridružujejo potem še visoke in nevzdržne avtonomne doklade, ki znašajo večkrat trikrat ali še več, kakor državni davek sam.
Gospodarski obstoj obrtništva zahteva, da se o tern vodi račun in prilagodi dejanskemu položaju.
Stojimo pred uzakonjenjem no« vega zakona o obrtih. Naše organi« zacije so intenzivno sodelovale v kolikor so bile pripuščene pri osnut* ku tega zakona. Vendar gredo na« še zahteve topogledno predvsem, da se v okvirju zakona zagotovi obstoj sedanjih ^rokovnih obrtni« ških organizacij potom predvideva« jočih udruženj ter le*teh obligator* na dolžnost včlanjenja pri zvezah za posamezne banovine.
Mnogo pozornosti posvečamo, da nam novi zakon zagotovi obvezno bolniško, nezgodno in starostno zavarovanje obrtnika v okvirju ob« veznih centralnih obrtniških orga« nizacij. Socijalni položaj našega obrtnika zahteva odpomoči tudi na tej bazi.
V	svojem poslovanju posvečajo naše organizacije veliko pažnje tu« di vzgoji in naobrazbi obrtnega na« raščaja. S prirejanjem poljubnih predavanj, primernih zabav in po« učnih izletov hočemo vajenca pri« tegniti v okvir prave strokovne in nacijonalne vzgoje. V tem oziru nas ovira dejstvo, da nimamo za to primernih lastnih prostorov in ob« čutno pogrešamo svojega lastnega krova, Obrtniškega doma. Priprav« lja se obširna akcija v dosego tega cilja in uverjeni smo, da bomo na« šli nri Vas, visokospoštovani go« spod ban, močno oporo.
Qbrtno«nadaljevalno šolstvo se bori v svojem razvoju, ker nima za to pripravnih šolskih prostorov in je tudi to vprašanje še odprto.
Dovoljujemo si predati Vašemu blagorodju Spominsko knjigo, ki jo je izdala Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani ob svoji 25 letnici in iz katere je razvidno, koliko je naša organizacija naredila v prospeh obrtništva ter za narod in domo« vino.
Prosimo Vas, velespoštovani go« spod ban, da nas v našem stremlje« nju in v našem nesebičnem delova« nju vsestransko in po možnosti podpirate. Obrtništvo dravske ba« novine je uverjeno, da nam' boste naš zaščitnik in podpornik ter ne« pristranski in očetovski varuh. Mi pa Vam bomo za to vedno hvaležni in iz vsega srca udani.«
Gospod ban se je zelo zanimal za iznesene želje in težnje obrtni« škega stanu in obljubil svojo vse« stransko pomoč.
Ivan Bricelj, Ljubljana
Položaj stavbnega obrta v Dravski banovini v 1.1930.
Stavbna stroka je navzlic temu, da se dosti gradi, na slabih nogah in obstoja nevarnost, da se še po« slabša v slučaju, ako se temu v do« glednem času ne odpomore. Dela se prevzemajo pod lastno ceno, za katero je največkrat mogoče naba« viti le surov materijal. Stavbni go« spodar misli vedno samo na nizko ceno, ne da bi pomislil, da ne kupu« je že izgotovljenega blaga, ki si ga je mogoče že pri naročilu ogledati. Ta postopek je umesten le pri ku« povanju blaga pri trgovcih, kjer se ga vidi in v ceni lahko primerja z drugim. Gospodar pozneje tarna, češ da njegovo delo ni povsem so«
lidno izvršeno in ne pomisli, da je bila temu vzrok le nizka cena, iz katere se je podjetnik hotel nehote izvleči.
Za stavbnega gospodarja je te« daj skoraj vsakokrat vzrok po« manjkljivega dela le skrajno nizka cena, za stavbnega obrtnika pa po« leg te še druge okoliščine, tako n. pr. hiperprodukcija stavbnih tvrdk, med katere je šteti inženjerska, stavbeniška (graditeljska) in zidar« ska podjetja. Pri sodobnih prilikah je teh podjetij za 50 odst. preveč:
v Dravski banovini je okoli 350 stavbnih podjetij!
Ni prav in brez dvoma v škodo narodno«gospoda.rske politike, da se izdaja toliko gradbenih koncesij. To povzroča nesolidnost dela in propadanje sicer dobrih in solidnih domačih stavbnih podjetij. Omejiti bi bilo brezpogojno izdajanje pre* velikega števila stavbnih koncesij, odnosno postopati rigorozno pri njihovi podelitvi.
Velika ovira za stavbno stroko je tudi ta, da so mnogo previsoke da« jatve za nezgodno in bolezensko zavarovanje delavcev in dajatve za pokojninsko zavarovanje name« ščencev. Dognano je, da potroši Okrožni urad iza zavarovanje de« lavcev na podporah ip drugih iz« datkih za svoje člane iz stavbne stroke le okoli 25 odst. od prejetih prispevkov. Ti prispevki so za stavbno stroko mnogo' pretirani. Stavbni delavci bolehajo mnogo manj kakor pa delavci iz drugih pa« nog industrije in obrti, kajti stavb« ni delavec se giblje vedno v svežem zraku in vdihava apno, ki je zdrav« ju koristno. Ako so že prispevki za navedena socijalna zavarovanja v splošnem pravilno usmerjeni, bi morala biti /pravilna porazdelitev odmerjena na ta način, da bi plače« vali delavci iz onih panog obrti in industrije, kjer se več boleha, več, iz gradbene stroke pa manj.
Tudi nezgodni odstotek je za stavbno stroko mnogo previsoko odmerjen. Stavbni delavec je sicer navidezno nezgodi bolj izpostav« Ijen kakor pa n. pr. delavec v na« vadni delavnici, vendar pa je prak« sa pokazala, da j,e nezgod pri zgrad« bah prav malo.
Prispevki za Pokojninski zavod za .uslužbence iz stavbne stroke so previsoki, Polirji, stavbni vodje, skladiščniki itd. se gibljejo ravno tako kakor delavci, mnogo na zra« ku, vsled česar so to navadno zdra*
vi ljudje ter služijo do svoje viso« ke starosti, ne da bi se dali upo* kojevati v starosti, kakor je to obi« čaj v drugih strokah in pa pri dr« žavnih uradnikih. V tem pogledu bo nujno potrebna remedura.
Veliko breme za stavbnega obrt« nika je poslovni davek. Poslovni davek pri nekaterih predmetih, ki se rabijo v gradbeni stroki, se pla« čuje celo do 10 krat, preden je predmet končno prodan.
Železniške tarife podražujejo ne« katero gradivo do 40 odst., tako n. pr. za cement, opeko, železo itd. Vsled teh visokih tarif je stavbni obrtnik skoro izključno navezan na materijal, ki se producira v njego« vem kraju. Zlasti je tovornina za 1 cement mnogo previsoka. Tako sta« ne n. pr. cement v Splitu 32 Din za 100 kg, v Ljubljani pa že okoli 56 Din za 100 kg. Podobno je tudi pri opeki.
Gradbena stroka se modernizira in mora stremeti, da je kos vsem modernim tehničnim zahtevam, za« to se mora i ona posluževati raznih strojev. Elektrike ni na razpolago povsod, kjer se gradi. Zato se na« domešča z bencinom ali drugimi eksplozivnimi olji. V obrtne in in« dustrijske svrhe se sicer na bencin ne plačuje državna trošarina, toda cena bencinu je v primeri s cenami iz naših sosednjih držav za 100 od« stotkov višja. Tako stane bencin v sosednji Avstriji 3.5 Din, pri nas pa okrog 6.5 Din za kg trošarine prostega bencina. Kaj je vzrok te« mu, da je bencin pri nas tako drag, nam sicer ni točno znano, vendar pa smo mnenja, da dovoljuje naša
država karteliranim rafinerijam pretiran dobiček. Cena trošarine prostega bencina v naši državi bi ne smela biti višja od 5 Din za 1 kg, medtem ko se prodaja po 7 Din kg.
Obrestna mera za kredite v ne« katerih naših denarnih zavodih je še vedno previsoka. Za vloge se plačuje 5 — 7 odst. in za kredite se zahteva 11 — 14 odst.
Vzrok slabemu /položaju je brez dvoma tudi to, da naša sodišča pre* počasi poslujejo. Največ je danes takih naročnikov, ki zidajo na up brez zadostnega lastnega kapitala. Poslužujejo se vseh mogočih tri« kov, samo da plačilo zavlačujejo. Na ta način ležijo ogromni zneski in poteka včasih celo po več let, preden se pride do končne razsod* be. Veliko zlo je tudi to, da se ste* čaji zavlačujejo. So slučaji, kjer imajo naši stavbni podjetniki veli* ke terjatve tudi izven naše banovi* ne, n. pr. v bivši Srbiji. Tam se ste* čaji vlečejo po več let, običajno ta* ko dolgo, da je imetje prezadolžen* ca popolnoma izgubljeno. Ko imet* ja že ni več, se likvidira stečaj, ker ni več kritja za nadaljnji postopek.
V	stavbni stroki je mnogo pre* malo takozvane tehnično trgovske naobrazbe, osobito pri inženjerjih in pri stavbnih mojstrih, medtem ko so zidarski mojstri trgovsko bo* lje podkovani. Ta pomanjkljivost je v mnogih slučajih katastrofalna. Podjetnik ne zna niti pravilno iz* kalkulirati lastne cene svojega iz* delka. Potrebna je v tem pogledu temeljita izprememba šolskega po* uka. Na vseh šolah gradbene stro* ke bi se morali ustanoviti prav po* sehni trgovski oddelki, kjer bi se učenci izobraževali tudi v trgov* skem poklicu. Gotovo je, da rabi stavbni obrtnik mnogo popolnejšo trgovsko izobrazbo kakor trgovec sam, kajti stavbenik mora iz suro« vine izdelati izdelek in ga potem še* le prodati, zato je njegova kalkula* cija mnogo kompliciranejša kakor kalkulacija trgovca.
Dezolatno stanje stavbnega obrt* nika leži dalje tudi v tem, da se do* mače gradivo in domač izdelek mnogo prenizko ceni. Mnogi fak* torji in zlasti javne korporacije so še vedno mnenja, da je blago in iz« delek inozemca in tujerodca mnogo boLjši od domačega. V naši državi se gradi mnogo modernih cest s tu* jim kapitalom in s tujimi podjetji. Zaposleni so tujci in dobiček roma v tujino, kar gotovo ni v narodno« gospodarskem interesu. Z graditvi* jo takih eest se je pričelo tudi v naši banovini, tako n. pr. sedaij v Ljubljani, kjer je ravnokar razpisan tkzv. valjani asfalt, ki ga bodo mo* gli izvršiti le tujci, bodisi pod last« no firmo, bodisi pod plaščem tukaj* šnjih tvrdk. Imamo zlasti v naši ba* novini dovolj sposobnega kamenja za tlak, cementa in lesa, iz katerega bi bilo mogoče enako ali celo bolje zgraditi vse naše ceste.
Lahko trdim, da se nahaja stavb* na stroka v naši banovini vsako le* to v večji krizi in da je samo v Ljubljani pred nevarnostjo propa* da skoraj 50 odst. vseh stavbnih podjetij.
'v
IVAN FIGAR
HUBLJA* A
Gosposvetska c. - Vošnjakova ul. 3.
(v bližini restavracije »Novi svet“)
Zaloga, izdelovanje in popravilo vsakovrstnih pil (turpija) in rašpel Delo se izvršuje strokovno po najnižjih cenah.
Pri večjem naročilu primeren popust.
Ivan Gogala, Jesenice
Krojaškemu. obrtništvu
Pred seboj imam razgrnjen »Obrtni Vestnik« 1. januarja 1930, ko je stopil pred nas kot tednik, či* tam posamezne članke v tej izdaji in smelo poudarim, da se je ravnal isti po teh navodilih skazi celo les to. »Iz obrtništva za obrtništvo« je bilo njegovo geislo ob novem letu, in prav res je, da so prihajale ve* čine objav iz vrst naših dobrih in neustrašenih mož obrtnikov za nas obrtnike. Osobito za našo krojaško stroko je »Obrtni Vestnik« v mi* nulem letu storil svojo veliko dolž* nost s sotrudnikom, našim strokov* nim učiteljem gospodom Alojzijem Knafljem. Zato v tem, ko nastopa* mo v novo leto 1931, želimo upravi srečno in zadovoljno pa še uspeš* nejše novo leto, kakor je bilo leto 1930.
Vam pa, tovariši in tovarišice, ponavljam za novo leto 1931 samo to, kar sem Vam izročil v novolet* ni izdaji »Obrtnega Vestnika« za leto 1930. Gotovo je, da boide bi* lanca ob zaključku 1. 1931. povolj* nejša. Deloma zavednost sotovari* šev, deloma pa sila nas bo vodila iz sedanje krize v naši stroki potom samopomoči, ki edina odpira mož* nost do boljših časov. Uverjen sem, da je brezposelnost, ki vlada sedaj v naših vrstah, hujša kakor kidaj* koli preje. Cesto naš mojster sam nima dela, kaj šele naši številni po* močniki. Žalosten je bil za marši* koga božič 1930. Zato vsi zavedni na delo, da adpomoremo manj za* vednim! Oprimimo se načel našega tovariša Stojana z Jesenic in tava* riša Peternela iz Laškega ter pojdi* mo preko vseh onih zaprek, ki1 so samo vidne, a se dejansko dajo z lahkoto premostiti Gotovo je, da bodo prišli v sredo delujočih čim* prej tudi tisti, ki so danes še na* sprotni. Saj vemo, da je y življenju vedno tako, da se morajo eni boriti in žrtvovati ža druge, ko pa se zač* ne kazati uspeh in sad njihovega dela, se spreobrnejo tudi nasprot* niki Zato bodi za leto 1931. naše geslo: Ustanoviti vsaj prvo našo produktivno zadrugo v smislu izjaiv Peternela in tovarišev! S temi bomo odpomogli ne samo sebi, temveč tudi našim pomočnikom in imeli bodemo z lastno samopomočjo ve* sel božič, res Gospodov dan, kate* rega se bodemo lahko radovali ter se veselili nad uspehom svojega de* la in truda. Naša bilanca bode po* voljna za nas vse, ker bodemo goto* W sledili po možnosti vsi čimpreje našim kažipotom. Tako si bodemo lahko zadovoljni in veseli čestitali k novemu letu 1932.
Poleg vsega navedenega pa nam mora biti pri srcu tudi blagor naše strokovne organizacije, našega ti* ska in naše zveze. Le ako bodemo edini, složni in močni v svoji za* drugi, v svojem društvu in ako bo* demo zvesti pristaši našega stanov* skega tiska, bodemo v pomoč na* šim vodilnim možem. Le če bode* mo vršili tudi v tem pogledu svoje dolžnosti, je zajamčen naš napre* dek. Ako pri vsem velikem delu tu* di ne pozabimo na naš naraščaj, si bodemo zavarovali svoje pozicije tudi z armado dobro vzgojenih na* slednikov v našem krojaškem obr* tu. Če bodemo hodili ta pota, bode* mo končno le vzdržali v naši trdi borbi za obstoj in prepričan sem, da nam bo sčasoma vendarle zasi* jalo svetlejše in veselejše sobice.
V	tem znamenju in tej trdni veri na boljše čase Vam želim, dragi to* variši, veselo novo leto 1931.
pudoGivajte našemu Čutu
vedno nove natočnlket
EEEEEEEEEEEEEE
Jakob Volk, Šoštanj.
Položaj obrtnika iz šaleške doline v letu 1930
Hud gospodarski udarec je zadel zadnji dve leti naše Obrtništvo, kmetijstvo in delavstvo v lepi Šale* ški dolini. Temu je bila kriva stag* nacija v lesni industriji in slaba kupčija s kmetijskimi pridelki. Pa* dli pa so tudi vsi drugi poljski pri* delki in živina. Zato je bilo sploš* no pomankanje denarja v naši do* lini res veliko. Ker vsled splošne krize nista državni premogovnik v Velenju in tovarna usnja v Šošta* nju v polnem obratu in le slabo za* poslujeta svoje delavstvo, to krizo še bolj povečuje, ker je nastala vsled tega nezaposlenost tudi v vseh obrtnih in trgovskih obratih, ki so v znatni meri navezani tudi na odjemalce iz delavskega sloja.
V	oblačilni stroki je delala veli* ko škodo konfekcija in obisk pot* nikov po domeh, tako da so te obr* ti sploh Opešale do skrajnosti.
Naše obrtništvo se poleg tega bori s pretežko davčno obremenit* vijo. Boben .poje in naznanja, da je pri več kot polovici obrtnikov razpisan^ dražba za plačila davka. Ta obremenitev ne odgovarja pla* čihni zmožnosti našega obrtnika in bo v tej višini skoro gotovo do po* lovice neizterljiva.
Klub vsem našim1 predstavkam in protestom na oblasti se ni ničesar storilo za omiljenje. Naše obrtni* štvo trumama oddaja svoje obrtne liste in tarna v obupu. Kaj je stori* ti, ker je zaslužek tako padel, da niti za hrano ne zadostuje, o ka* kem drugem plačilu pa sploh /ni mi* sliti.
Upamo, da z novim letom obla* sti to*oblažijo in da nastanejo bolj* še razmere, vendar pa tudi' tedaj ne smemo nehati z delom za iz* boljšanje svojega gospodarskega in: socialnega položaja. Svojo zaščito, bode pa nase obrtništvo našlo le v svojih strokovnih organizacijah, katerih naj se oklene še trdnejše.
Reisner Jožef, direktor
Naše šole
Tehniške srednje šole v Ljubljani.
Med raznimi pogoji za uspešen napredek obrtništva je brezdvom* no tudi dobro urejeno strokovno šolstvo. Splošno se v novejšem ča* su oglašajo zahteve po novih stro* kovnih šolah zlasti zaradi prena* polnjenja srednjih in meščanskih šol. Ali naše obstoječe šole zado* stujejo današnjim potrebam, ali so nam potrebne nove šole in kakšne, je vprašanje, ki se s kratkim član* kom ne da obravnati. Navajam ne* kaj glavnih misli.
Nižje obrtne šole, ki samo nado* mestujejo uk (vajeniško dobo) pri mojstru, so pri nas z malimi izje* mami nepotrebne. Obrti naj se učenec izuči pri mojstru z vztraj* nim in trdim delom. V strokovni šoli, kjer traja danes ves pouk že manj od devet mesecev na leto, je obrtni učenec preveč »študent«. V take šole se vpisujejo tudi po ve* čini učenci, ki za drugo šolanje ni* so sposobni, obrt pa jim tudi ne di* ši. Le malo absolventov ostane sploh v obrti.
Na ljubljanskih nižjih Obrtnih šolah, ki jih imamo za kiparstva in rezbarstvo, keramiko, graver* stvo, zlatarstvo in kovinsko fili* granstvo in za ženska ročna dela, imamo minimalno število učencev in učenk. Na keramiško šolo se le* tos ni vpisal noben učenec in je obstoj nekaterih naših nižjih obrt* nih šol sploh ogrožen.
Za vsakega bodočega obrtnika je najvažnejša doba njegova vaje* niška doba. V tej dobi morata nad njim čuvati mojster in obrtna na* daljevalna šola. Vsak mojster je dolžan skrbeti za to, da se vajenci v njegovi delavnici čimbolj izučijo strokovnega dela. Obrtna nadalje* valna šola mora mojstrov uk izpo* polnjevati teoretično z vsemi mo*
dernimi učnimi sredstvi. Mojster in šola morata v vajencu razviti spo* štovanje do stanu, veselje in ljube* zen do dela. Dobrih mojstrov ima* rrto dovolj, samostojne matične obrtne nadaljevalne šole pa nima* mo.
Kvalificirane delavce dobivamo iz delovodskih šol, kjer se sipre j e* majo kot učenci samo izučeni po* močniki, ki se v šoli predvsem teo* retično in deloma tudi praktično izpopolnjujejo v svojih strokah. Te vrste strokovnih šol zaslužijo našo največjo pozornost. V Ljubljani imamo štiri delavodske šole, grad* beno, strojno, elektrotehniško in mizarsko in strugarsko. Učencev imamo vobče dosti, vendar te šole niso prenapolnjene. Nasipratno, le* tos nismo odprli elektrotehniške delovodske šole, ker so se prijavili samo trije učenci, torej iz stroke, ki je v najjačjem razvoju.
V Ljubljani imamo tudi višjo Obrtno šolo, imenovano »tehniško srednjo šolo« z odseki: arhitekton* sko*gradbeni, strojni in elektroteh* niški. (Začasna institucija je geo* metrski odsek.) Na to šolo se pač prijavlja mnogo več učencev, nego jih moremo sprejeti. Toda statisti* ka Odklonjenih učence^ pokaže drugo zanimivo sliko: Letos odklo* njeni učenci so po večini fantje v starosti od 17 do 19 let, ki so z naj* nižjim pozitivnim uspehom dovrši*
li	šele meščansko šolo. Zakaj niso šli ti fantje s 14 leti učit se k moj* stru in bi si danes že služili kruh ali bi Vstopili v delovodsko šolo? Ali niso tudi starši krivi, ki pre* malo realno mislijo na bodočnost otrok?
Zanimivo bi bilo s tem vzpore* diti statistiko vajeniškega narašča* ja pri mojstrih.
Nobena strokovna šola ne daje popolne izobrazbe. Vsak absolvent se mora izpopolnjevati v dobri pra* ksi. Vsak obrtnik bi si moral vsaj ogledati tudi večje obrate drugod.
\ Ena tehniška srednja šola v dtav* ski banovini popolnoma zadostuje. Zadostujejo tudi obstoječe delo* vodske šole. Potrebne bi bile le še nekatere specialne šole, ld naj bi se odpirale v presledkih, na pr. vsa* ko tretje leto. Dalje je prav po* trebno ustvarjanje štipendij in podpor za učence delovodskih in višjih šod.
Glavni temelj obrtne strokovne izobrazbe ostane pri mojstru in obrtni nadaljevalni šoli. Mislim, da je umestno moje novoletno vošilo:
V Ljubljani naj se zgradi činu prej samostojna in vzorno urejena obrtna \nadaljevalna šola, ki naj bo matica vseh obrtnih nadaljevalnih šol v dravski banovini.
Ivan Mihelčič
Elektrifikacija Dravske banovine v preteklem letu
V	preteklem letu se je zopet znat* no razpredlo in povečalo električ* no omrežje v naši banovini. To je velike važnosti za industrijo, ki se je začela ravno v zadnjem času ze* lo razširjati.
Omrežje Kranjskih deželnih elek* tram, sedaj last Dravske banovine, se vidno razširja. V tem letu se je zgradila na Bledu rezervna trans* formacijska postaja za 3000 K V A, katera bo služila za povečano elek* trifikacijo blejske okolice.
Na novo so se priklopile na omrežje K. D. E. vas Dobrepolje pri Brezjah, Zaloše pri Podnartu.
V	okolici Kranja pa vasi: Primsko* vo, Rupa, Gare, Britof, Ilovka, Bo* bavek, Tatinec, Srakovlje, Mile, Su* ha, Visoko in Olševk. Zgraditi je bilo treba nad 12 km visokonape* tostnega omrežja in postaviti več transformacijskih postaj.
Kranjske deželne elektrarne do* bavljajo tok poleg svojih elektrarn iz državnega rudnika Velenje, s katerim so napravile tozadevno po* godbo. Namen je, da se tekom časa elektrificira vsa banovina. Pričelo se je graditi omrežje visoke nape*
tos ti 80 KV od rudnika Velenje do Črnuč pri Ljubljani, kjer bo na* meščen transformator 80 KV 110 KW in 9000 KW delazmožnosti. Predpriprave za postavitev trans* formacijske postaje so že tudi v te* ku. Iz Črnuč pa se bo razpredlo omrežje visoke napetosti 10 KW v razne kraje ljubljanske bližnje in dalnje okolice. S tem bo dana tudi možnost, da bodo dosedaj za elek* trifikacijo nedostopni kraji tudi prišli na svoj račun. Omrežje od Velenja do Dobrne pri Celju je že gotovo in tudi omrežje do zdravi* lišča Topolšica pri Šoštanju, ki je deloma že v obratu.
Elektrarna Fala je pa postavila veliko transformacijsko postajo na prostem v bližini Maribora ter raz* širja svoje omrežje v Prekmurje in Medjimurje. Električni tok iz Fale dobi tudi Čakovec. Omrežje Fale sega sedaj že v Savsko banovino.
Mariborsko mestno električno Pftfljetje pa razširja svoje omrežje tudi pridno v svojo bližnjo okolico.
Ljubljanska mestna elektrarna istotako pridno razširja svoje omrežje. Zgradilo se je več palač, med drugimi palača Vzajemne za* varovalnice na vogalu Miklošičeve in Masarykove ceste, Tomaž,ič*Pli* veličeva stavba na vogalu Pražako* ve in Miklošičeve ceste ter Trgov* ski dom v Gregorčičevi ulici na* sproti Banske palače,, ter večje šte* vilo večnadstropnih malih hiš in vlil. Tako se je znatno dvignil koruzum odjemalcev električnega toka pri ljubljanski mestni elektrarni. Priče* lo se je v tem letu z razširjenjem cestne električne železnice ter bo* do prišle proga Vič*Šiška že baje v aprilu prihodnjega leta v obrat, Šiška s Št. Vid pa najbrže tudi že do prihodnje jeseni.
Zgradilo pa se je v tekočem letu tudi nekaj manjših elektrarn v Sel* ški dolini. V Škofji Loki je zgradil lesni industrijalec Franc Hajnrihar elektrarno, ki je spojena s škofje*
• loško .elektrarno ter oddaja tok skupna za Škofjo Loko in okolico.
Ti podatki nam kažejo, da imamo v prihodnjem letu pričakovati goto* vo še jako živahen razvoj elektri* fikacije naše banovine.
Anton Krajcer, načelnik Zadruge čevljarjev v Mariboru
Tovarišem čevljarjem v premislek
Kaikor vsak obrtnik, tako so tudi čevljarji potegnili ob zaključku le* ta v svoji poslovni knjigi črto, da se prepričajo, kakšen je sad njiho* vega celoletnega truda. Ali marši* kateri si je mislil, da se je zmotil, ker so pod stolpcem čistega do* hodka ostale same ničle. Srečen oni čevljar, ki lahko zaznamuje par tisočakov čistega dobička, še sreč*, nejši oni, ki lahko dokaže, da je teh par tisoč dinarjev nekje plodo* nosno naložil. V svoji bilanci je mogel tudi- ugotoviti, da je njegov promet nazadoval napram letu 1929. za okroglo 30 odst., kakor je že ob zaključku leta 1929. ugotovil, da je nazadoval v prometu napram letu 1928. za 30 odst. Tako bodo tudi iz postavke brutto dohodkov nastale same ničle, ter bodo posta* le tudi vsake knjige odveč. To je čevljarski obrtnik občutil že v lan* skem letu, ne da bi pogledal v knji* go, ko je moral odpustiti prvega pomočnika, letos drugega, sedaj pa žalostno gleda v bodočnost, ker vi* di, da mu bode v drugem letu že vajenec odveč, mogoče bode celo sam brezposeln. Odkod vse to, se vprašuje marsikdo.
Rapidho se razpaša šušmarstvo, ki smo si ga sami vzgojili. Inozem* ski konkurenčni zmaj dviguje svo* jo glavo preko naših mej, da nas uduši. Trgovci si prisojajo pravico sprejemanja starih čevljev v po* pravilo, drugi si že otvarjajo lastne popravljalnice, a vse odredbe niž* jih in višjih obrtnih oblasti ne po* magajo dosti. Državne maske kaz* nilnice so postale po ministrski uredbi mogočni konkurenti legal*
nerrvu obrtništvu, najbolj pa čev* ljarjem. Razni samostani in tako* zvana humanitarna društva si usta« navijajo zavode, kjer vzgajajo čev* ljarski naraščaj in sprejemajo po* pravila in naročila brez obrtnega lista. Poleg vsega tega stiska čev* ljarja še davčni vijak, ki mu nala* ga vzlic vsem dokazom in prošnjam od leta do leta višji davek. Nikjer uvidevnosti, nikjer usmiljenja, bo* ben poje vsepovsod. Čevljar v me* stu ne more plačati 1000 do 2000 di* narjev davka, če jih niti sam ni za* služil, še manj e pa čevljar na de* jeli, ki obratuje večinoma sam, a se to le seizonsko v zimskem času, ser dela in pomaga v poletnem ča* su na polju, da si s tem odsluži svoje stanovanje in pridela nekaj meric krompirja lin živeža. Vzlic vsemu dokazovanju pa se mu pred* piše 900 do 1500 dinarjev davka.* Posledica tega so neštevilne od j a* ye obrtov in s temi povečavanje števila šušmarjev. Največje stra* šilo pa, ki vznemirja čevljarja celo
v	spanju, je namreč Bat’a, ki hoče zidati svojo tovarno v naši državi. Ako združimo vse to v sklad, bi bila to najžalostnejša pesem čev--ljarju na Silvestrov večer.
Danes pa, ko smo prestopili prag novega leta, dvignimo roke v pri* sego, da vzlic vsem težkočam ne upognemo tilnika in se hočemo v bodočem letu še z večjo vztrajnost* jo boriti za košček kruha, ki nam še preostaja. Otvoriti hočemo go* spodarski boj, v katerem bodemo Porušili gradove upanja vsem onim, ki hočejo graditi enake gradove na naših grobovih. Roko v roki z na* Šimi brati Srbi in Hrvati bode ko* rakal slovenski čevljar v boj za svoj obstanek, pri čemer mu goto* vo ne bode izostala podpora ostale* ga obrtništva. Odstraniti hočemo strašilo iz koruze, ter se gospodar* sko osamosvojiti. Ustvariti si hoče* mo in moramo lastne nabavljalne in produktivne zadruge, na katerih yrata bodemo zapisali z debelimi črkami: »Svoji k svojim«. S teni ho* cemo dokazati, da smo mi domači* ni, da smo mi državljani Jugoslavi* je. To Vam pošilja Vaš tovariš po* leg novoletnega pozdrava v pre* udarek in izvršitev.
Franc Vrhovec kovaški mojster, Ljubljana
Kovač v letu 1930.
V »Obrtniškem Vestniku« št. 2 ■od 1. jan. 1930 je bil objavljen moj članek, ki točno dokazuje težko sta* nje kovaškega obrta, odkar ga je industrializacija kovaških izdel* kov in uvedb motornih vozil potiš* nila ob zid. Bilanca 1. 1930. je poka* zala, da se navzlic vsem' naporom, da bi se kovaču odpomoglo, ni ni* cesar bistvenega izpremenilo. ■
V tekočem letu se je naš položaj še poslabšal radi večjega števila av* tomobilov tako, da je za nas mest* ne kovače že neizogibna misel za razširjenje našega obrta na vsa cestna vozila, tako kakor imajo n. pr. v inozemstvu urejene razme* Te, ki se nanašajo na kovaško ter mehanično obrt. Po vzgledu ino* zemstva bi bila prva naloga mero* dajnih faktorjev, da dajo pobudo, da se v novi obrtniški zakon vstavi ta možnost, da smemo na podlagi našega obrtnega lista izvrševati vsa dela, ki se nanašajo na cestni pre*
Prehod v to rešitev bi bil kak primeren tečaj z izpitom. Dovolje* nje obrtne zbornice v Ljubljani, da smemo popravljati Vse poljedelske stroje, je za deželo zelo pohvalno, ali žalibog v mestu pa tega ni, ker je bil v prejšnji dobi glavni naš kruh izvoički ter vse ostalo, ki se je prevažalo s konji.
V nadi, da se naš položaj zboljša ter da se nam da možnost za obstoj ter razširitev naše obrti, kličem vsem srečno ter veselo novo leto, da bi Bog dal, da se stvar čimpreje uresniči ter tako prepreči možnost, da se nam ne bo treba v doglednem času javiti na bonzi dela kot brez* Doselni.
Fran Iglič, Ljubljana
Gospodarski položaj oblačilne stroke v letu 1930. in novo leto 1931.
Leto 1930. je za nami in treba je, da položimo račun ter pregledamo, ali je bil položaj naše oblačilne stroke ugoden ali ne.
V	preteklem! letu se je pojavila pri nas občutna gospodarska kriza, ki jo občutijo prav vsi sloji, oso* bito pa gospodarski. Če gremo še dalje in če hočemo dognati, kje je kriza najbolj občutna, bomo ugo* tovili, da pri obrtnikih, med temi pa je nahuje prizadeta oblačilna stroka. Že dolgoletne izkušnje, oso* bito po vojni nas učijo, da se poj a*
vi	kriza v gospodarstvu v prvi vr* sti ravno v oblačilni stroki. To pa vsled tega, ker konzument prične štediti in nabavljati samo ono, kar najnujnejše potrebuje. Naravno je, da se pri oblačilu in obutvi splošno najraje štedi in tudi najbolj odlaša. Često se čuje: »Bomo pa še eno le* to potrpeli pa bo suknja, obleka, plašč itd. še za letos« in tako se ponavlja. Naročila ni, ki bi sicer bi* lo — in kriza postaja vedno občut* nejša. Če vprašamo ob sedanjem zaključku leta krojača, šiviljo, mo* distko, krznarja, klobučarja, >čev* ljarja itd., nam bo vsak obupno to* žil in tarnal: »Kaj bo, če bo šlo ta* ko dalje.« Malo jih je, ki poznajo ali uvidevajo upravičenost naših pritožb, naše težnje in skrbi. Trpi* mo in čakamo skoro brez upa na boljše čase. Nihče ne čuje naših klicev, nihče ne veruje našim pri* tožbam. Osobito težko je, ko gre za davke, doklade in druga breme* na, kjer bi se moral vpoštevati naš položaj. Obrtnika oblačilne stroke se presoja po svoje, popolnoma drugače, kakor je dejansko njegov položaj, ki je v resnici težak.
Če pogledamo cene izdelkov, po* sebno pri krojačih in šivilj afc, vidi* mo, da so v zadnjih letih padle za do 30 odst., kar je napram cenam drugih izdelkov zelo občutno. Če vzamemo najemnino, davek, kurja* vo, razsvetljavo, ki hudo tarejo obrtnika, se vse le povečava in po* dražuje. Ni čuda, da ,se nahaja obrtništvo oblačilne stroke v tako obupnih razmerah.
Poleg vseh teh bremen, ki sem jih navedel samo nekaj, pa nas du* še še druge težave. Nam, državi, banovini in občini v škodo je na* ravnost bujno razpaseno šušmar* stvo. V tem pogledu so naše zadru* ge in zveza obrtnih zadrug storile nebroj pritožb. Zal pa se kljub od* redbam višjih oblasti in njihovi do* bri volji, da bi nam ustregle, to zlo ne da zatreti.
Naš klic za odpomoč se premalo čuje, zakaj? Mi smo tihi, ne pozna« mo skupnosti, ne poznamo naših organizacij, vse preveč še preveva naše vrste politično partizanski duh. Ne znamo ali nočemo se uži* veti v miselnost poziva z najvišjih mest, ki nas opominja k slogi in strpnosti, ter k skupnemiu delu za boljšo bodočnost.
Iz te naše gospodarske bilance pretekleg^Jeta vidimo jasno sliko, ki nam kaže, kje smo bili v našem pokretu pasivni in kje bomo mo* rali začeti v prihodnjem letu, da se dvignemo iz te težke krize. Naši tovariši iz raznih krajev, ki imajo dobro voljo in ki so dalekovidni in vedo, da bo treba postati bolj živa* hen in začeti pravočasno razmišlja* ti in pozorno gledati v bodoči iaz* voj naše stroke, se že oglašajo in smo videli v zadnjih številkah na* šega »Obrtnega Vestnika« že stvar* ne misli in čuli dobre nasvete.
Ta naša bilančna slika nam kaže novo pot za zboljšanje naših raz* mer* Moramo se zavedati, da ne smemo ostati sami. Zavedati se moramo naših dolžnosti in dela z vsemi1 ostalimi panogami obrtni* štva. Opustiti1 moramo našo neza* vednost in stopiti neustrašeno na plan z ostalimi tovariši, ki se zave* dajo poleg svoje strokovne zadru*
ge tudi za matico, zvezo obrtnih zadrug, kjer se stekajo in obravna* vajo vsa strokovna in splošno v poštev prihajajoča vprašanja obrt* niških teženj in napredka.
Z našo stanovsko zavestjo, z energičnimi in zdravimi nasveti, s hrepenenjem za boljšo bodočnost za nas i za naš naraščaj stopimo v novo leto 1931.
Naše geslo naj bo »delo, na*
predek in stanovska zavest!«
V	novem letu pa naj bodo naše nove naloge in naša sveta dolžnost, da začnemo z vso odločnostjo z novimi in začetim delom v naši oblačilni stroki. Ob strani nam bo stala in pomagala ter čuvala naše interese zveza obrtnih zadrug, ko bo šlo za davčna in druga bremena in olajšave, za strokovno naobraz* bo,, javne dobave vseh vrst, šušmar* stvo in vprašanje o produktivnih in kreditnih zadrugah, za obrtno in socijalno zakonodajo.
Eno najvažnejših aktualnih vpra* šanj, ki je za nas vitalnega pome* na, je bolniško, starostno, nezgod* no, onemoglostno in posmrtno za* varovanje.
Tovariši, ki ste na čelu zadrug oblačilne stroke, Vaša dolžnost je, da se zavedate svojih nalog, da po* magate pri skupnem delu obrtni* škega pokreta, da proučite v Vaših zadrugah pomen zvez, da postane* jo do zadnje zadmge vse članice zveze obrtnih zadrug. S tem boste pokrenili moč v svoji lastni zadrugi in vsemu obrtniškemu gibanju. Osobito pa v tako kritičnemu času. Članstvo zre v svoje voditelje in pričakuje poziva, ker je pripravlje* no vse žrtvovati za svoj obstoj in boljšo bodočnost. Torej na delo za skupnost!
Želim Vam, dragi tovariši, da bo* mo dosegli v novem letu več uspe* hov, delo naj bo plodonosnejše in naloge izvršene v zadovoljstvo nas vseh.
D. Kunc, lastnik konc. strok, šole v Ljubljani
Naša krojačka
Res lepo se sliši to ime. Vendar biti dobra krojačica ni tako lahko, ker je treba imeti veliko prakse, okusa in finega nastopa napram na* ročnicam.
Ravno pri tej obrti je toliko raz* ličnih mojstric, slabih in dolbrih, kakor pri malokateri sorodni obrti. In kaj je vzrok temu? Veliko je še danes mojstric, ki sploh pojma nimajo o pravilnem prikrojevanju oblačil, temveč si pomagajo z enim samim vzorcem, ki se že od bogve kdaj praši na steni in ima vse mo* goče oblike. Povsod ga manjka kak* šen košček, tako da ne predstavlja več tega, kar bi moral biti. Enako ji manjka predizobrazba, ki pride danes zelo v poštev, najsi bo v te* ku učne dobe, ali pozneje v pomoč* niški službi, prav posebno pa se opazi v prikrojevabiem tečaju in seveda tudi pri občevanju s stran* kami. Danes se pač zahteva od obrtnika veliko več znanja kakor nekoč. Ako pa ima krojačica vso potrebno predizobrazbo in eventu* elno še posebno šolsko in širšo na* obrazbo, kar se danes že. težje do* seže, potem je res dosegla svoj cilj, za katerega se je odločila. Seveda velika pomanjkljivost je, da ni vpe* Ijana mojstrska preizkušnja, pri ka* teri bi morala dotična oseba res do* kazati, da ima vse sposobnosti za samostojno mojstrico. Koliko manj bi bilo slabe konkurence, če bi se pri mojstrski preizkušnji res stro* go pazilo, ali je dotična oseba de* jansko zmožna za samostojnost, ali ne. Tako pa se izda obrtni list na podlagi dovršene učne dobe ali kvečjemu še nadaljnih treh let po* močniške dobe. Izpričevala se po* gosto dobijo tudi na nepravilen na* čin in seveda je s tem stvar rešena. O zmožnosti na seveda niti govora ni. Tako se mora potem dobra kro* jačica, ki je žrtvovala čas in denar za svojo izobrazbo, bojevati s svojo
konkurentinjo v cenah itd.; slabej* ša krojačica se pa ne upa računati, ker se zaveda, da ni zmožna in ni* ma nobene sigurnosti pri svojih iz* delkih. Zato na trpi njena sovrst* nica, katero ubija s ceno. Veliko* krat se čuje: »No, poglejte, ta in ta pa računa samo toliko, vi pa kar še enkrat več.« Seveda pa dotična na* ročnica ne ve, koliko je riskirane* m. da je dala! v izdelavo ce* nejši šivilji, ker ji je vrhu vsega še pokvarila blago, ali pa njeno lepo obliko života zverižila. S tem ho* čem povedati, da vsled njene ne* zmožnosti za samostojnost trpi nje* na sovrstnica, ZTaven tega pa še na* ročnica.
Vse to kar sem pravkar omenil, pišem iz prakse, ker vidim zle po* sledice nezadostne predizobrazbe pri vajenkah, pomočnicah in poseb* no pri udeleženkah prikrojevalnih tečajev le prepogosto in smaitram z* umestno in v korist dobri stvari, ako opozorim! na te napake, da se v bodoče čimbolj popravijo.
A. Knafelj, strokovni učitelj
Kje je prava pot?
Ko se poslavljamo od starega le* ta si segamo v roke in želimo drug drugemu zdravje in srečo v novem letu. V tem trenutku pa nam neho* te v duši vstaja skrb kaj nam bo prineslo novo leto. Ta skrb je pri današnjih časih čisto razumljiva. Saj konjunktura pri oblačilni stro* ki ni povoljna. Leto 1930. nam da* leč ni prineslo to, kar smo pričako* vali, saj imamo pretrd boj za eksi* stanco.
Eksistenčni boj je pri oblačilni stroki težji kot marsikje drugod in to (naj omenim samo par pomemb* nih točk), ker imamo preveč kon* fekcije in na drugi strani premalo kolegialnosti med člani. Pa tudi če je položaj zaenkrat tak kot je, ne smemo izgubiti zaupanja v boljše čase. Zakaj: Kdor dvomi v uspeh, je bitko že vnaprej izgubil. Usoda je sicer kruta, a premagljiva, če ne bomo rok držali navzkriž. Za vsa* ko dosego je pač treba žilave volje, vztrajnosti in delavnosti, niso za* dosti samo želje.
Če se vprašamo, ali imamo vzro* ke v bodočnosti pred konfekcijo imeti bojazen, moramo reči, da ne, ako bomo strokovno na višku in korakali s časom. Zavedajmo se, da izobrazba pripomore k napred* ku in da človeku eksistenco. Eksi* stenčni boj med konfekcijo in po* merjenim delom je bil in bo. Po* sebno po vojni se je to zelo opazi* lo. Konfekcija se pač na vso moč trudi s svojim kapitalom, s pove* Čanjem konsuma in veliko reklamo spodjesti tla pomerjenemu delu. Lahko pa rečemo že danes, da ugled konfekcije stopnjema pada.
Publika tem izdelkom ni več ta* ko naklonjena kot je bila. Šablon* sko konfekcijsko delo ne more na* ročnika nikdar tako zadovoljiti kot ponj^rjeno delo in ne samo v izde* lavi, temveč tudi v obliki. Ako upo* števamo precizno dovršenost oble* ke, njeno obliko, ki se prilagodi ča* su in životu, lahko trdimo, da mu konfekcija ni kos. Predobro vemo, da za človeka z okusom in za tiste* ga, ki le nekaj drži na obleko, pride v poštev le pomerjeno delo.
Kako odpraviti nekolegialnost, je težje uganiti. Ravno nekolegijal* nost je sredstvo, ki nam največ ru* ši ekzistenco in tisto zlo, ki nam greni življenje. K tej rešitvi je pač treba imeti čut kolegijalnosti; ta pa med obrtništvom žal zelo manjka.
Ako hočemo, da se bo krojaški stan upošteval, cenil in uveljavil, je treba, da se strnemo v eno falango, da bo vladala med nami ena misel, misel sloge in edinosti. Prenehati morajo osebni in lokalni umazani eksistenčni boji. Kadar to doseže* mo, bo uspeh zagotovljen. Dobro poznamo pregovor: »Kjer se prepis rata dva, tretji dobiček ima«.
Moramo razumeti: kjer je slož* nost, je blagostanje, iz blagostanja
pa pride lepša bodočnost, po kateri hrepenimo vsi — katera zaseje se* me, ki bo rodilo ne samo nam, am« pak tudi poznejšim rodovom bo« gato žetev.
Upajmo in želimo, da v novem letu pogreške odpravimo in da bo z novim' letom začetek dela in sloge.
Veliko obrtniško zborovanje v Središču ob Dravi
V nedeljo 28. decembra t. 1. popoldne ob 14.30 se je vršilo v Središču ob Dravi veliko obrtniško zborovanje, ki ija je priredila Zveza obrtnih društev dravske banovine v Celju za članstvo obrtnih društev v Središču, pri Sv. Bolfenku, v Beltincih, Ljutomeru, Ormožu in Ptuju. Udeležba na zborovanju je bila iako lepa. Zborovanje ie otvoril in vodil g. Jernej Golčer, predsednik Zveze. Zborovalci so z zanimanjem sledili ■-'sem referatom, ki so jih podali gg. Ignac Založnik iz Maribora o pospeševanju obrti, Drago Žabkar iz Celja o stanovskih obrtniških organizacijah, njih nalogah in stanovski zavesti, g. Jakob Zadravec iz Središča o obrtniškem davčnem vprašanju, g. Josip Rebek iz Ljubljane o splošnem obrtniškem položaju in g. F. Iglič iz Ljubljane o mladinski vzgoji obrtniškega naraščaja. Z navdušenjem je bil sprejet predlog predsednika, da se odpošlje vdanostna brzojavka Nj. Vet. kralju in g. ministrskemu predsedniku generalu Zivkoviču, Zborovanja se je v imenu Zbornice za TOI v Ljubljani udeležil zbornični član g. Miloš Hohnjec. K besedi so se oglasili zastopniki vseh na zborovanju navzočih društev. Iz vseb izjav je izzvenela stanovska zavest obrtništva in volja do občega napredka.
Ob zaključku zborovanja so bile sprejete naslednje resolucije:
Obrtništvo zbrano na zboru v Središču ob Dragi ugotavlja: 1.) da odobrava dosedanje delo svojih centralnih organizacij, ki je v popolnefn skladu ž obrtniškimi potrebami in cilji in želi, da vodi tudi v naprej to delo do končnega uspeha; 2.) pričakuje, da bo osrednja vlada z vso pažnjo zasledovala obrtniško zahtevo po uzakonjenju zavarovanja obrtnikov za bolezen, nezgode, starost ln smrt; 3.) soglaša z započeto akcijo .za mladinsko vzgojo obrtniškega naraščaja in poziva Zvezo obrtnih društev v: Celju in pbe Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani in Mariboru, da ponesejo to akcijo na vse podeželje dravske banovine; 4.) da potrebuje obrtno-nadaljevalno šolstvo nujne pomoči; izdajo naj se enotni učni načrti in zagotovi naj se od strani banske uprave popolno vzdrževanje teh važnih šol; 5.) da je nujno potrebno, da se ustanovi v Ljubljani v pajkrajšetn. času podružnica Zanatske banke v Beogradu, katere najyečja naloga naj bo, da osnuje po vseh večjih krajih dravske banovine, kjer so za to. dani pogoji, obrtne kreditne zadruge in to sporazumno z obrtniškimi .organizacijami; 6.) da so za splošni napredek obrtništva potrebne močne in žive obrtniške stanovske organizacije, katerih naj se obrtništvo oklene z vso ljubeznijo; 7.) protestira proti resolucijam na zborovanjih neobrt-. niških slojev, kakršne so bile sprejete na zborovanjih Kmečke zveze v Laškem in Mariboru, češ, naj sc ne preganja nelegalnih rokodelcev po deželi. Pozivajo se obrtne oblasti, 'da postopek proti šušmarjem, naj večji m škodljivcem legalnega obrtništva, do-J sledno izvajajo v smislu banske odredbe.; 8.) ugotavljajo končno, da je bjl čin, Nj.' Vel. kralja z dne ($. januarja 1929., s katerim se je energlčho zatrla škodljiva politična raz-drapanost, za gospodarski napredek naroda in države, kakor tudi-za okrepitev medsebojne ljubezni vseh delov jugoslo venskega naroda največjega pomena.
Na predlog g. Polaka iz Ormoža je bjl a sprejeta dodatna resolucija, v kateri zithte-va obrtništvo, da se izvrši reorganizacija Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v duhu kraljevega manifesta in izjav centralne vlade. Ob 18. je predsednik gi Golčer zaključil lepi in disciplinirani zbor, nakar so vsi zborovalci stoje zapeli himno »Hej Slovani«.
Isto dopoldne ob 8. se je vršila v Središču seja širšega odbora Zveze obrtnih' društev dravske banovine v Celju. Ob tej priliki je bila izročena g. Jakobu Zadravcu, in-dustrijcu v Središču, za njegove velike zasluge na polju obrtniških organizacij diploma o njegovem imenovanju za častnega predsednika Zveze obrtnih društev. Diploma je' krasno ročno delo slikarskega .mojstra g. Stojana Kolobarja v Celju, lep okvir pa je izdelek mizarskega mojstra g. M. Vrenka v Celju. Med drugim je bilo sklenjeno, da priredi Zveza 19. marca 1931. po vseh krajih, .kjer obstojajo obrtna društva, >obrtniški dan«. Vsa društva se pozivajo, da v najkrajšem času izrečejo Zvezi^ obrtnih društev v Celju svoje tozadevne želje.
Josip Steinman, strokovni učitelj.
Nekoliko o obrtnih nadaljevalnih šolah in obrtnih zadrugah
Zadnje čase se posveča s strani države in drugih poklicnih faktor« jev mnogo pozornosti izobrazbi obrtnega naraščaja in razvoju na« še obrti, kar je gotovo hvalevred« no. Izdeluje se poleg drugega tudi zakon, ki naj uredi in modernizi« ra obrtne nadaljevalne šole in naše splošne obrtne zadruge se pečajo pravkar tudi z idejo, zgraditi obrt« nemu naraščaju modeme učilnice. Tudi skušajo zadruge prispevati vsaka po svoji moči k napredku in razvoju svoje stroke, da bo kos modernim zahtevam. Prednjači zla* sti ljubljanska zadruga brivcev in frizerjev. Ta si je nadela nalogo, dajati naraščaju vso potrebno iz« obrazbo iz vseh strok, ki jih rabi brivec in frizer pri svojem opravi« lu. Seveda mora vsak vajenec tudi pridno obiskovati predavanja. Za« druga nikogar ne pripusti k pomoč« niškemu izpitu, če ni dovršil te šo« le s povoljnim uspehom. Tudi kro« jaška in druge zadruge se drže strogo teh pogojev pri pomočniških preizkušnjah, dočim žal nekatere druge jako ugledne zadruge ne po« stopajo tako.
Prav radi tega, ker so vajenci do« tičnih zadrug o takem postopku dobro poučeni, se za pouk ne zani« majo, izostajajo in se učitelju po« smehujejo, ako jih svari, da k po« močniškemu izpitu ne bodo pripu« ščeni. Naučiti bi se morali vsaj najpotrebnejše, kar rabi obrtnik pri izvrševanju svojega poklica. Tu« di če učitelj naznani neopravičeno odsotnost takih vajencev, merodaj* ni činitelji ne izvajajo strogih kon« sekvenc. Take zamude bi se mora« le obravnavati z vso strogostjo in ne opravičiti z vsestranskimi izgo« vori. Potem seveda ostane vse pri starem ter se ponavlja isto leto za letom.
Pri takem postopanju pač ni mo« goče doseči pri izobrazbi teh va« jencev zaželjenega uspeha. Niti kritiziranje m moledovanje ne bo« de ublažilo teh razmer, ako ne bo« do krajevna obrtna oblastva in za« druge same začele postopati s te« mi vajenci popolnoma po zakonu in pomagati učiteljstvu pri njego« vem že itak težavnem delu.
Naj ne bodo te vrstice glas vpi« jočega v puščavi, temveč naj od« jeknejo posebno pri onih, ki imajo skrbeti za dobro vzgojo in pouk obrtnega naraščaja. V dravski ba« novini je obrtno«nadaljevalno šol« stvo že precej dobro razvito. Vsa« ka obrtno«nadaljeva!na šola pa naj bi bila po možnosti razdeljena po strokah. Učili naj bi učitelji š stro« kovnimi izpiti m ne, kakor se po« gosto dogaja, da učitelj s strokov« nim izpitom ne pride niti v poštev, nastavlja pa se nekvalificirane učne moči. Nekaterim je le premalo za procvit obrtnega naraščaja in za resen pouk. Spominjamo se viso« kega> gospoda, ki je bil vedno za obrtniški stan in je 11. marca 1924 ob krsti pokojnega Ivana Šubica iz« rekel med drugim:	»Sedaj	ostane
obrtnlo šolstvo sirota!« Ali bo to resnica? Vendar naj bi se našel -vsaj eden strokovnjak za napredek obrtništva in obrtniškega narašča« ja.	_______
Ste že poravnali
naročnino?
					>
		Splošno ključavničarstvo	E		E
=Š j		Josip Rebek	[■J !■		0 0
“i		Ljubljana, Cankarjevo nabrežie 9	U		E
s= ■ mm.		Telefon 31-92	E		H
f■■ u ■■■<		izvrSuje vsa stavbena in konstrukcijska dela po	UL		fal
|H«1 K mmm		priznano solidni in strokovni izvedbi	UL		| i' |
“51		Cene zmerne	[■		ra
■					E
Dipl. tehn. Tone Poljšak.
Obrtnik in elektrika
Nadaljevanje
Poleg razsvetljave je najvažnejša uporaba električne energije za po« gon. Električno energijo pretvarja« mo v mehanično potom elektromo« torjev, ki jo neposredno ali potom jermenov odnosno zobatih koles odvajamo na delavne stroje.
Ker 'so elektromotorji zelo raz« lični ne le po velikosti,, temveč tu« di po njih karakteristikah in vrstah uporabe ter tudi različni za razne vrste toka, jih hočem nekoliko opi« sati.
Vsak motor sestoji iz dveh glav« nih delov: statorja in rotorja. Sta« tor je oni del motorja, ki stoji (mi« ruje), rotor ali kotva pa imenujemo vrteči se del. Stator obstoji iz okro« va, magnetnega sistema in običaj« no dveh stranskih okrovnic z leži« šči, dočim so glavne sestavine ro« torja os, železno jedro kotve, na« voj kotve in kolektor, imenovan včasih tudi komutator ali drsalni obroči. Opremo motorja izpolnju« jejo ščetke in držaji za ščetke, pri« vojna plošča, kjer se priključijo do« vodne žice, jermeniea ter še even« tuelni drugi specijalni deli.
Motorji za istosmerni tok imajo pri jakostih, ki pridejo v poštev v obrtnih obratih, običajno po dva, štiri ali šest magnetov in kotvo s kolektor jem ter se delijo v glavno« stične, stranskostične in kompun« dirane. Ta imena značijo, kako so magnetni ovoji spojeni z ozirom na kotvo in sicer so pri glavnostičnem stroju spojeni tako, da teče isti tok skozi kotvo in magnete, torej se reče,, da so spojeni v serijskem ali glavnem stiku s kotvo. Pri stran« skostičnem stroju magnetizačni tok sploh ne teče skozi kotvo ter so magneti priključeni na celo na« petost, pri kompundiranem stroju sta pa oba načina združena in ima« jo rafji tega. magneti po dva navo« ja — galvnostičnega in stransko« stičnega.
Lastnost glavnostičnega, ali ka« kor se tudi imenuje, serijskega mo« torja je ta, da ima zelo velik za« gonski moment, to se pravi, da mo« remo s tem motorjem spraviti v tek stroje ali naprave z veliko za« četno obtežbo. Poleg tega ima pa glavnostični motor tudi to lastnost, da njega obrati z večjo obtežbo padajo in z manjšo rastejo ter je celo mogoče, da nam tak motor, če ga spustimo brez obtežbe, pride v tako visoke obrate, da nam ga centrifugalna sila razžene. Radi teh dveh lastnosti se te vrste motorji vporabljajo predvsem za električna vozila (tramvaje, električne želez« nice) in pa v gotovih industrijah, kjer se pri več ali manj stalni ob« težbi rabi velik zagonski moment. Na gotov način grajen serijski motor je uporaben tako za isto« smerni kot za izmenični tOk ter se radi tega gradi večina manjših mo« torjev za razne električne aparate kot so manjši ventilatorji, sesalci za prah, aparati za sušenje las i. t. d. po tem principu.
Stranskostičen motor se pri vsa« ki obtežbi skoro enako hitro vrti ter se radi tega uporablja tam, kjer se ista večkrat menja. Ima pa ta stroj tudi to lastnost, da se more pri njem število obratov s poseb« nim regulatorjem regulirati na po« 'ljubilo višino brez ozira na obtež« bo. Obrati se regulirajo s tem, da se regulator vključi v magnetni to« kokrog tako, da zamoremo z njim magnetizačni tok poljubno zmanj« šati. Z zmanjšanjem magnetičnega toka postanejo magneti slabejši in motor se hitreje vrti. Radi te last« nosti moremo obrate regulirati le nad normalnim številom, ne pa na« vzdol. Če pa hočemo obrate redu« cirati pri gotovem motorju pod njegovo normalo, moramo upora« biti predupor, ki nam odvzame go« tov del energije; pač pa ta način ni ekonomičen, ker moramo tok, ki smo ga uničili v preduppru, tudi plačati, a poleg tega pa število
obratov ni stalno ter raste z manj« šo in pade z večjo obtežbo. Radi imenovanih 'astnosti se bo pri isto« smernem toku v obrtniških pogo« nih uporabljalo v glavnem stran« skostične stroje.
Lastnosti obeh vrst motorjev so združene v kompundiranem mo« torju ter se bodo ti uporabljai pri pogonih s težkimi zagonskimi raz« merami in nestalno obtežbo z več« kratnimi preobtežbami kot za po« gon usnjarskih, mizarskih, ope« karniških strojev, drobilcev za ka« menje, raznih strojev za mešanje ali gnetenje gotovih tvarin i. t. d.
cOf organizac
Obrtno društvo za srez Dravo* grad ima v nedeljo, dne 18. janu* arja 1931 ob 15. uri 30 minut svoj redni občni zbor v hotelu »Karo« tan« v Dravogradu s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev občnega zbora s po« zdravnim nagovorom predsednika.
2. Čitanije zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Pregled računov.
4. Sklepanje o obrtniški proslavi na dan obrtniškega praznika 19. marca 1931.
5. Davčne pridobnhiske napo« vedi.
6. Ustanovitev skupne obrtne zadruge za srez Dravograd s stro« kovnimi odseki.
7. Pritožba zoper pisca v Obrt« nem Vestniku št. 49 pod naslovom, o obrtniških razmerah v Dravo« gradu.
8. Slučajnosti.
Ker ima sklicani občni zbor jako važen pomen, posebno je važna 5. in 6. točka dnevnega reda, se prosi, da se ga gotovo udeležijo vsi člani.
Vajensko predavanje na Bledu_ Dne .21. decembra se je vršilo v Ljudskem domu na Bledu vajensko predavanje, ki ga je priredila Zve« iza obrtnih zadrug v Ljubljani s so« delovanjem Kolektivne obrtne za« druge na Bledu oziroma njenega agilnega načelnika g. Matevža Ja« na. Predaval je gospod Leopol Pu« har, uradnik Higijenskega zavoda v Ljubljani, o temi »Alkoholizem) in srčna kultura«. Obisk je bil jako dober in so poslušalci sledili izva« janjem z izredno pozornostjo ter opetovano izražali svoje zadovolj« stvo.
Dobave. Gradbeni oddelek Di« rekcija državnih železnic v Ljub« ljani sprejema do 9. januarja 1931 ponudbe glede dobave 1500 kg pi« sanih cunj. — (Predmetni pogoji so na vpogled pri omenjenih od« delkih). — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 8. ja« nuarja 1931 ponudbe glede dobave okovja za vrata in okna, ruldarske« ga orodja, železa ter glede dobave 1000 gum za karbidne svetiljke. — Direkcija državnega rudnika Zabu« kovca pri Celju sprejema do 8. ja« nuarja 1931 ponudbe glede dobave 30 komadov fascikljev za akte, 2000 komadov azbestnega cement« nega škriljevca in 500 komadov te« sanih hrastovih pragov. — Direk« oija državnega rudnika Velenje sprejema do 12. januarja 1931 po« nudbe glede dobave raznih sve« drov. (Predmetni oglasi z natanč« nejšimi podatki so v pisarni Zbor« nice za TOI v Ljubljani interesen« tom na vpogled). — Direkcija dr« žavnega rudnika Kreka sprejema do 8. januarja 1931 ponudbe glede dobave jeklenih palic, 2000 m jekle« nih vrvi, 10 komadov koles za se« saljke, 150 komadov železne ploče« vine za konstrukcije, raznega or od« nega jekla ter glede dobave 1 venti« la. —
□
□
H
a
□
§
□
□
□
□
D
MGDIČ-Z/tNKL
tvornice olja, firneža. lakov in barv (bo|a)
(1 z o. z.
CENTRALA V LJUBLJANI / LASTNIK FRANJO MEDIČ s TOVARNE: LJUBLJANA — MEDVODE — DOMŽALE PODRUŽNICE IN SKLADIŠČA: MARIBOR / NOVISAD
□CDDOnODC
8
Lastni domači proizvodi: laneno olje, lirnež, vse vrste lakov in emajlno lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko čistih, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst in nijanc, steklarski kit, čopiče znamke „Merakl“ in sploh vse v barvarsko stroko spadajoče blago za obrtnike, trgovino, industrijo, za železnice, pomorstvo in zrakoplovstvo po solidnih cenah in točni postrežbi
s .............................................................
Srečno	in	vebeto	floro	teto	■
m 111
znancem in prijateljem x
Viljem Bizjak
parna pekarna
Ljubljana, Gosposvetska c. 7
Josip Mežnarčič
pekama
Ljubljana, Tržaška cesta 4 Ivan Piskar
pekama
Ljubljana, Dunajska cesta 5.
Josip Magušar
pekarna
Ljubljana, Trnovo Karol Vidmar
parna pekarna Ljubljana, Rimska cesta 6
Avgust Pavle
tapetnik
Ljubljana, Vegova ulica 10
Matija šifrer
knjigovez
Ljubljana, Vegova ulica 6
Albin Vrhovec
gostilna in mesarija Ljubljana, Borštnikov trg 3
Prane Ambrož
slikar in pleskar Ljubljana, Rimska cesta
Ivan Košak
slikar in pleskar Ljubljana
Valentin Jager
mesar, prekajevalec in gostilna Št. Vid nad Ljubljano
Andrej Kregar
mizarstvo
Št. Vid nad Ljubljano
Valentin Mrak
restavracija
Ljubljana, Rimska cesta 4
Elizabeta Lovšin
gostilna
Ljubljana, Gradišče št. 13
Jakob Kavčič
parna pekarna Ljubljana, Gradišče št. 5
Blaž Zupanc
brivski mojster Laško
Načelstvo zadruge krojačev in kroiačic	za	sodni	°krai
Ribnica in Velike Lašče
Zadruga krojačev
■*	in	krojačic
Radovljica na Jesenicah
Obrtno
na {Jesenicah
&Co)e letivna obrtna x a druga
za sodni okraj
{JCranjstca ge ra na {Jesenicah
•Milico {JCrapei urarski mojster
JZfuhtfanap Jurčiče« lej 3
Franc Hočevar
gostilna pri Matijatu v Velikih Laščah
M. Pirkovič ~
trgovina z manufakturnim blagom
Velike Lašče
Ivan Maček
gostilničar
Ljubljana, Krojaška ulica 8
Josip Pogačnik
fotograf
Ljubljana, Mestni trg 17
Fran Sevčik
puškar in trgovec z orožjem Ljubljana, Židovska ul. 8
Alojzij Keber
trgovina z barvami Ljubljana, Marijin trg 8
Jakob Virjent
zadružni načelnik Vransko
Ferdo Kompan
zidarski mojster Šoštanj
Ivan Zapušek
mlin in žaga Šoštanj
Ivan Molk
knjigovez
Ljubljana
Cankarjevo nabrežje 13
Stanko Japelj
zlatar,
Ljubljana
Cankarjevo nabrežje 7
Josip Rebek
ključavničarski mojster Ljubljana
Cankarjevo nabrežje 9
Baltazar Kodrun
krojaštvo
Družmirje, okol. Šoštanj
Anton Perovec
strojno mizarstvo Družmirje, okol. Šoštanj
Ivan Novak
soboslikarstvo in pleskarstvo Šoštanj
Matevž Hafner
mesar in prekajevalec Škofja Loka
Franc Brulc
gostilničar
Kranj
Jernej Golčer
sodarstvo
Celje
Ivan Gogala
krojaški mojster Jesenice
Pepca Klinar
Jesenice * Sava
Franja Rop
šivilja
Jesenice
Mario Segolin
soboslikar in pleskar Jesenice
Franc Boštar
brivski mojster Jesenice
Ivan Rakovec
brivski mojster Jesenice s Sava
Franc Presterl
pekarna in gostilna Jesenice
Ciril Bajželj
mesarski mojster Jesenice
Ignac Horvat
mesarski mojster Jesenice
it
Centra“
trgovina gramofonov, šivalnih strojev, koles itd.
Jesenice
Anton Legat
tovarniška restavracija Jesenice * Sava
Anton Petač
pekovski mojster Jesenice
Pavla Arnež
sliščičarna Jesenice s Sava
Alojzij Lombar
modni salon
Ljubljana VII, Celovška c. 53
A. Ražem
gostilna
Ljubljana, Zabjak 3
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
CE1NTIBALA: KONGRESNI TOG 4	IPOll
Telefon 8t. 2508	Račun	pri	poStni	hranilnici	v	Ljubljani	št.	12.051
Telefon št. 2508
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
Kredifnizavod za trgovino n industri
Ljubljana
Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov: KREDIT LJUBLJANA — Telefon številka 2040, 2457, 2458, 2805 in 2806
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naroči a, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in mkaso menic in kuponov, nakazila v lu- in inozemstvo, safe deposi'a iid itd.
s
I
mm
fig™
UNDERVV00D
PISALNI STROJI
preko 4,000.000 v rabi zato
najboljši in najcenejši!
Ludv. Baraga
Ljuliljiimi
Šelenburgova ulica O	Telefon	29-80
Ljubljana, dne 10. oktobra 1930.
‘GvrdG;
(tifemer & (P/ieiJerer
•9. - §.
<t)unai XVI.
l^ašo »Viennaro« parno peč imam .v obratu že eno leto in Vam moram sporočiti, da ta od poskusne peke dalje peče brezhibno in lepo.
S pecivom sem zelo zadovoljen in moje stranke tudi. Ne glede na to, da dela peč bolj higijenično, je tudi bolj izdatna in rabi manj kuriva.
Delo pri peči je jako /enostavno in komodno, tako da peči ne bi mogel več pogrešati.
Bodite uverjeni, da morem o V asi peči na more* bitna vprašanja dati samo najboljše izpričevalo.
Tudi Vaš »Calumna« mesilni stroj na vrtilno ročU co deluje prav dobro in v moje popolno zadovoljstvo.
Z najlepšimi pozdravi ostajam Vaš
ifCavt (Vidmar
parna pe G ar rt a, G$uhifana
Tuf ec Evgen
Ljubljana. Smoletova n iča At 3
st* priporoča za prodajo ei<-k troteli-niinegu nmteriiala, žarnic, moioriev. železnih ogni a in v i o m a varnih biagam itii.
Telefon 20-8»	Telefon 2G-80
Cone (Pclpšafc
JZadio in eiefetro-(elmičits pocf;e£;e
Hiablfana
Aleksandrova c. 5
se priporoča za nabavo radio - aparatov in ♦ instalacije eloktrotehničnih naprav	|
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
Urednik Ivan Lombar. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Ivan Mihelčič. — Tiska Narodna tiskarna.
•Predstavnik Fran Jezeršek. —i
Vsi v Ljubljani.