Leto XXVII. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za pol leta 50 lir, za četrt TRGOVSKI UST Številka 56. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — leta 25 lir, mesečno 9 CdSOPIS ZB f?0€WifSQ' IfldUSfffJO, OfefČ IH CfaSfldfTliŠIVO ^‘m pri poštni hranil Plača in toži se v Ljubljani. nici v Ljubljani &t. 11.953. Izhasa ™k ‘°:ek __________ in petek Išutoliana, torek 11. iuliia 1944 Plačevanje prekoeasnega dela Pokrajinska zveza delodajalcev Ljubljanske pokrajine sporoča: Od šefa pokrajinske uprave — inšpekcije dela, je zveza prejela dopis I. D. št. 37/6 z dne 20. junija 1944, v katerem med drugim spo-s roča, da je Vrhovni komisar izdal odločbo z dne 5. VI. 19-14-Vil 1-30 Schn./It., da se plača za nadure ob delavnikih 35% ni pribitek, za nadure ob nedeljah in praznikih pa 50%ni pribitek na osnovne urne mezde. Zapora nad kemikalijami Na podlagi navodil nemškega svetovalca in veljavnih zakonitih pooblastil je šef pokrajinske uprave odredil zaporo vseli vrst kemikalij, ki so na zalogi pri trgovcih. Te kemikalije se stavijo na razpolago šefu pokrajinske upra-ve. Trgovci s kemikalijami (dro-geristi, trgovci z materialnim blagom, foto-]K)trebščinami, kozmetiko itd.) morajo prijaviti stanje svojih zalog VIII. oddelku pokrajinske uprave do 10. julija (oz. do danes, ker so šele tega dne dobili obvestil«? o odrejeni zapori). Vsaka sprememba zalog se mora vpisovati v knjigo o prejemu in oddaji blaga in mora biti ta knjiga vsak čas na vpogled drž. kontrolnim organom. Po 10. juliju se sinejo kemikalije prodajati samo na nakaznice Pokrajinskega gospodarskega sveta. Opustitev ali zakasnitev prijave zalog, oddaja blaga brie% nakaznice, opustitev ali napačno vpisovanje blagovnega prometa se kaznuje, v kolikor ni kaznivo že po drugih naredbah, z globo do 50.000 lir ali z zaporom do 30 dni ali z obema kaznima. Odrediti se more tudi odvzem obrtne pravice, trajno ali začasno in zaplemba blaga. Za kaznovanje so pristojna občna upravna oblastva prve stopnje. Zapora nad sestavnimi deli koles Šef pokrajinske uprave jie odredil zaporo jvad sestavnimi deli koles (biciklov in triciklov), ki so na zalogi pri trgovcih. Stanje svojih zalog morajo prijaviti VIII. oddelku pokrajinske uprave do dne 10. julija (oz. do 11. julija, če niso 10- julija prejeli sporočila pravočasno). Vsako spremembo zalog morajo vpisati v knjigo o prejemu in oddaji blaga in mora biti ta knjiga drž. kontrolnim organom vsak čas na razpolago. Od 11. julija se smejo prodajati sestavni deli koles sani° na nakaznice Pokrajinskega gospodarskega sveta. Kazenska določila so popolnoma ista ko za kršitev določb o zapori nad kemi-kalijami. Trgovina Švice z južnovzhcdnimi deželami V zadnjem času sta švicarska industrija in šviearski izvoz dosegla precej uspehov. V Argentino so izvozili več pletilnih strojev, pletilni jn drugi stroji iz Švice pa ee uveljavljajo tudi v ju/.novzhod-i evropskih deželah. Precej let 550 ^ živahne trgovinske zveze j Švico in Turčijo. Pri dobavah | lx Turčije sta za Švico najbolj ^a/na baker in bombaž. Ko je zdaj »rčija v Švici naročila traktorje ln (>ruge kmetijske stroje, so se Pogodili, da bo Tu rčija dala v zamenjavo do 18.3°/o vrednosti stro-'ev baker, do 30.7°/» vrednosti Produkiijska Savina Proizvodnja ie mnogo boli narasla ko število prebivalstva Iz »N. \Viener Tagblatta« posnemamo naslednji silno zanimivi članek: Kot posebno drastičen uspeh industrijske revolucije, ki se je začela približno leta 1750., se zlasti rado označujejo oelotne količine energije, ki so se od takrat odprle moderni civilizaciji. Primora obeh dob bi dala približno naslednjo sliko: Sredi 18. stoletja je bila takratnemu številu prebivalstva na razpolago skoraj ista količina živalskih, naravnih in vodnih sil. Danes je v velikih industrijskih deželah več strojev ko ljudi in celotna lenergija moderne civilizacije se ceni na več kol milijardo konjskih sil. Če se računa 15 ljudi na eno konjsko silo, tedaj ustreza energija moderne tehnike delovni storitvi 30 milijard ljudi. Ker je na svetu približno 2 milijardi ljudi, bi prišlo na vsakega prebivalca delovna storitev »želisanih sužnjev« 15 ljudi. Ce pa se upoštevajo pri tem računu samo kulturne dežele, bi se to število zvišalo na 100. Nastane vprašanje, kakšne količine surovin so bile dane tem »železnim sužnjem« v teku industrijske revolucije v predelavo. Ali z drugimi besedami: Ali je mogla proizvodnja blaga biti kos v zadnjih dveh stoletjih neizmerno povečanemu prirastku prebivalstva? Ali more statistika zavrniti veliko opozorilo Angleža Malthusa, ki je menil, da se ljudje na zemlji pomnožujejo v geometrični progre-siji, dočim se povečujejo živila in surovine samo v aritmetični liniji. Preiskavam G. Schulzeja (»Volker-wohlstand und Weltwo}ilstand«) se jlago ter se more za posamezni1 surovine izračunati za nazaj zelo različno, toda iz odstavkov posamezne razvojna črte se more zakonitost razvoja vedno gladko spoznati. Glede proizvodnje hranil je bila v starih kulturnih deželah možnost stopnjevanja proizvodnje seveda omejena, ker je bila kmetijsko uporabljiva zemlja že leta 1800. večinoma obdelana, da se je mogla površina obdelane zemlje povečati le malo, pač pa v večji meri donosnost zemlje. V tem oziru pa so se dosegli epohalni uspehi. Tako se jp dvignila žitna proizvodnja v Nemčiji od 14.5 milijona ton v 1. 1878. do 1886. na 21.S milijona ton v 1. 1030. do 1034. V Franciji se je ta proizvodnja povečala od 7.1 milijona v 1. 1815. na 15.4 milijona ton v letih 1030. do 1034. Na Jugovzhodu se je n. pr. v Romuniji žitna proizvodnja od leta 1886. s 3.8'milijona ton povečala za trikratno. V čezmorskih deželah se morejo ugotoviti še mnogo večja stopnjevanja proizvodnje. Tako v USA od 21.7 v 1. 1862. do 1865. na 07.8 milijona ton v 1.1930. do 1034., v Kanadi od 2.8 na 17.1, v Avstraliji od 0.4 na 5.8 milijona ton. Povečanje proizvodnje krompirja bi ustrezalo v zapadni Evropi narastku prebivalstva, v vzhodnih deželah pa je bilo znatno večje. Tako se je dvignila v Romuniji proizvodnja krompirja od 10 tisoč ton v 1. 1870. na 1.0 milijona ton v 1. 1034. V istem času je na-rasla proizvodnja krompirja v Ru-.siji od 8.7 na 50.8 milijona ton. Podobne zaradi prostora povzročene razlike kaže tudi razvoj živinoreje. V tropičnem in subtropičnem kmetijstvu so se dosegla posebno velika produkcijska stopnjevanja. Tako j|3 narasla svetovna proizvodnja kave od 150.000 ton v letu 1800. na 2.5 milijona ton v 1. 1937.-1038., svetovna proizvodnja kakaa od 70.000 na 737.000, čaja od 1265 na 263.000, bombaža od 220.000 na 8.3 milijona ton, svetovna proizvodnja sladkorja od 400.000 ton v 1. 1830. na 20.5 mifijona ton v letu 1037.-38. Razvoj rudarstva še mnogo bolj presega razvoj kmetijstva, kajti za večkratno se niso povečale samo stare produkcijske količine, temveč se sedaj pridobivajo tudi še novie rudnine, ki se pred nastopom tehnične dobe sploh niso pridobivale. Spodnja tabela daje pregled o dvigu najvažnejših rudarskih proizvodov: s: S 2 S J3 proizvod jo .2 cd trt •S $ >o .2 J' !► J o > zemeljsko olje 1860 67 1937 278.700 surovo* železo 1875 14.119 1987 103.900 železna ruda 1871 30.682 1938 225.000 premog 1865 150.000 1985 1,533.330 baker 1850 57 1987 2.811 svinec 1850 175 1987 1.732 cink 1840 18 1987 1.687 kositer 1850 10 1987 205 nike^ 1880 0.1 1987 117 manganova ruda 1877 33 1936 • 5.111 boksit 1885 30 1987 3.669 antimon 1901 8.8 1987 34.! aluminij 1895 1 tona 1987 490 bombaž in druge pridelke, do 50°/,i vrednosti pa predvsem posušeno sadje. Preaej strojev je dobila iz Švice tudi Hrvatska. Tako je bila nedavno opremljena s švicarskimi stroji neka večja predilnica v Zemunu. Odgovor na vprašanje, v kateri izmeri je narasel obseg iz surovin izdelanih izdelkov, bi se komaj dal doseči na direkten način s primerjalno statistiko posameznih produkcijskih panog. G. Cassel pa je 'po indirektnem potu prišel do cenitev, ki so zelo verjetne. Na podlagi neizpremenljive vrednosti zlata izvaja, da je količina blaga narasla vzporedno s količino zlata, da je torej obseg blagovne proizvodnje povprečno naraste! na leto za 3 odstotke, kajti znatnejši presežek blagovne proizvodnje bi povzročil narastek vrednosti zlata, manjša blagovna proizvodnja pa zmanjšanje vrednosti zlata. Seveda bi bilo razširjenje gospodarstva v tem obsegu, v katerem sie: je dejansko izvršilo, nemogoče brez obtoka bankovcev in brez brezgotovinskega plačilnega prometa. Na ta način se je denarna oskrba gospodarstva povečala nad donosom zlatokopov. Tako je izračunal Cas- sel, da znaša razvojna hitrost svetovne proizvodnje na leto 3 odstotke. Če se upošteva ta odstotek za dobo od 1. 1800. do danes, potem se razvidi, kako je Malthusov zakon o prevelikem povečanju prebivalstva neutemeljen. Dočim se je prebivalstvo v teh 140 letih pomnožilo približno za trikratno, se je gospodarski obseg povečal za šestdesetkratno. V razliki med odstotnim narastkom prebivalstva (0.85°/o) ter povprečno kvoto 3 odstotkov za i>o-večanje proizvodnje je dokaz o napredujočem obogatenju človeštva kljub izredni pomnožitvj prebivalstva v zadnjih dveh stoletjih. Če so vedno znova nastale krize, ki so privedle do osiromašen ja nekaterih narodov, čeprav vlada preobilica večine blaga, tedaj je bil vzrok le v kapitalistični gospodarski obliki in v desorganizaciji prostora. Nemiki uvoz in izvoz »Nachrichten fur Aussenhandelsc so objavile naslednji pregled vrednosti nemškega uvoza in izvoza v milijardah mark: leto UVOZ izvoz 1938. 5.4 5.2 1939. 4.8 6.2 1940. 5.0 4.9 1041. 6.9 6.8 1942. 8.7 7.6 1043. 8.3 8.6 Iz tega pregleda zunanje trgovine Velike Nemčije brez Ostmarke se vidi, da je razmerje med uvozom in izvozom pravilno. Če ne bi bilo dobav iz Nemčije in če Nemčija ne bi bila odjemalec blaga iz dežel evropske celine, bi bila v teh deželah velika gospodarska kriza. Nemška zunanja trgovina je gospodarska hrbtenica celinske Evrope. Objavljeni podatki kažejo, da je nemška zunanja trgovina v prvih dveh vojnih letih, to je do konca 1. 1040, nekoliko nazadovala, potem pa žje: od začetka 1. 1941. napredovala v znamenju intenzivne gospodarske povezanosti s sosednimi deželami. Podatki veljajo za pravo blagovno izmenjavo in ni všteto to, kar daje Nemčija svojim zaveznikom kot vojni material jn kar se posiebej obračunava. Od zadnjega predvojnega leta do lani se je blagovna izmenjava med Nemčijo in ostalimi evropskimi Preis - Ceia i 0"80 Nova telefonska številka Združenja trgovcev v Ljubljani je sedaj 25-02. deželami lani povečala za približno 50 odstotkov. V deželah, ki so trgovinski partnerji Nemčije, se je v vojni dobi sicer dvignil indeks cen v trgovini na debelo za 100 in več odstotkov, Nemčija pa ima s svojimi partnerji za daljšo dobo dogovorjene cene, zaradi česar se dobave iz Nemčije le malo podražijo. Madžarsko tekstilno blago pod kontrolo Po novih predpisih ministrstva za industrijo morajo tekstilne tovarne na Madžarskem od 27. julija dalje predlagati ministrstvu vzorce od vsega blaga in izdelkov, ki so namenjeni civilnemu prebivalstvu. Blago se sme za civilno potrošnjo uporabljali šele potem, ko je ministrstvo odobrilo kakovost in količino. Tudi od svojih starih zalog blaga in izdelkov so morale tovarne predložiti vzorce v osmih dneh. Brez dovoljenja vojnega ministrstva se vojaške obleke, perilo in odeje ne smejo predelovati ali prebarvati v obratih tekstilne in. oblačilne industrije ter o obrtu. Madžarski pridelek sladkorne repe Na Madžarskem pričakujejo letos dober pridelek sladkorne repe, ki bo omogočil domačo racionalizirano preskrbo sladkorja. Madžarska sladkorna proizvodnja v zadnjih letih sploh dobro napreduje, nekdaj pa je Madžarska s Češko vred zalagale vso avstro-ogrsko sladkorno industrijo s sladkorno repo. Madžarska je imela nekdaj 23 sladkornih tovarn, s trianonsko pogodbo pa jih jiei zgubila 8 ter večji del svojih nasadov sladkorne repe. L. 1988. so nasadi sladkorne repe obsegali samo 1 °/o kmetijskih; zemljišč ter so se naslednje leto razširili od 57.000 na 80.000, lani pa na 100.000 ha. Letos bodo še večje, kar morajo pridelovalci sladkorne nepe svoje nasade povečati za 10%. V splošnem pa velja določilo, da se mora pri kmetijskem zemljišču, ki obsega nad 300 kat. oralov (1 kat, oral = 0.57 ha), dva odstotka uporabiti za nasade sladkorne repe. Odkupne cene za letošnji pridelek še niso bile določene in najbrž tudi nje, bodo dosti spremenjene. Prva tovarna za šipe v Turčiji Pred desetimi leta so prvo steklarno v Turčiji zgradili francoski podjetniki. Ta obrat preskrbuje vso deželo s steklenicami in stekleno posodo, od surovin, ki so steklarni potrebne (pesek, apno, soda), pa je Turčija uvažala soda Uvažati pa je morala doslej tudi šipe od 1 do 2 milijona kvadratnih metrov na leto. Dobavitelji šip so bile pred vojno češke lin grške steklarne, ker pa je bil med vojno ta uvoz močno omejen, so sklenili ustanoviti lastno tovarno za šipe. Lani so naročili v Nemčiji stroje in ostalo opremo za tako tovarno. Naročila so bila izvršena že v jeseni in letos meseca aprila je začela obratovati prva turška tovarna za šipe. Na leto bo lahko izdelala 500.000 do 600.000 kv. m šip, kapaciteto obrata pa bodo tako povečali, da uvažanje šip ne bo več potrebno. Stran 2. »TRGOVSKI LIST«, 11. julija 1944. Štev. 56. Obrtniški vestnik Prijavljanje pomočniškega osebja Obrtniki so dolžni vsak sprejem iti odpust pomočniškega, delavskega in vajeniškega osebja prijaviti v 5 dneh po nastali spremembi ne samo Odseku za obrtništvo, temveč tudi Namestitvenemu uradu. Vsaka sprememba se mora prijaviti in odjaviti s predložitvijo poslovne knjižice in na posebni tiskovini Namestitvenega urada. Za neizvajanje teh določb so predvidene občutne denarne kazni. Preselitev obratovališča, začasna ali stalna ustavitev obrti nastavitev in odpust poslovodje, nadaljevanje obrti po vdovi in podobne spremembe v obrti se morajo prijaviti v odrejenem roku oni upravni oblasti I. stopnje, katera je obrtno pooblastilo izdala. Pravočasno prijavljanje navedenih sprememb je važno ne samo za razna oblastva, ampak tudi za Odsek za obrtništvo, ki mora biti z obrtniki vseh skupin v stalni pismeni zvezi. Do sedaj se prijavljanje in odjavljanje ni pravočasno izvajalo in je prejel urad Odseka veliko pisemskih obvestil in predpisov za redno letno člansko doklado zavrnjenih z opombami, da je naslovnik že pred leti umrl, da obrti že več let ne izvršuje, da se je preselil neznanokam in podobno. Takšno stanje delo organizacije in urada zavira, prizadetim obrtnikom pa povzroča nepotrebne nevšečnosti. Poslovno knjižico mora imeti vsak, kdor daje svojo delovno moč v službo drugemu. Za kvalificirano osebje, ki je zaposleno v obrti in za obrtniške vajence, izdaja poslovne knjižice Odsek za obrtništvo, za delavce pa upravna oblast I. stopnje. Knjižice se izdajajo brezplačno. V veljavi so zaenkrat še jugoslovanske in kasnejše dvojezične italijansko-slovenske poslovne knjižice. V času zaposlitve ostane knjižica V shrambi pri delodajalcu, ki jo vrne uslužbencu takoj po prestan-ku službenega razmerja. Delojemalec mora izročiti poslovno knjižico Namestitvenemu uradu (Borzi dela), kjer ostane vse do tedaj, dokler me dobi nove zaposlitve. Uredba o poslovnih knjižicah določa občutne kazni za one, ki bi sprejemali v službo delovne moči brez poslovne knjižice, ali s knjižico s pomanjkljivimi podatki in podobnimi nepravilnostmi. članska doklada za 1.1944. Pred kratkim je poštna hranilnica razposlala v imenu Odseka za obrtništvo vsem dosegljivim obrtnikom in obrtnicam v Ljubljanski pokrajini predpise za plačilo redne članske doklade za leto 1944. Doklada je ostala neizpre-menjena. Upoštevalo se je samo izpremenjeno stanje zaposlenega pomočniškega osebja. Prispevek je treba nakazati po položnici, ki je bila dostavljena s predpisom, in sicer čimprej, sicer pa vsaj do konca tega meseca. Morebitne reklamacije, pritožbe, prošnje za od-piis in podobno je vložiti v 14 dneh po prejemu predpisa naravnost pri Odseku za obrtništvo v Ljubljani. Prispevke je plačati v odrejenem roku, ker se bodo sicer kasneje izterjali po pristojnih davčnih upravah izvršilnim potem, pri čemer se bodo zaračunali še stroški postopanja. Sukanec za obrtnike bo razdeljeval Odsek za obrtništvo takoj, ko si bodo sukanec nabavili ljubljanski veletrgovci v Italiji. V ta namen so, oz. bodo trgovci prejeli dovolilnice za nakup sukanca. Upati je, da bo sukanec v nekaj tednih že na razpolago potrošnikom oblačilne, obuvalne in tekstilne skupine, kar bo Odsek še pravočasno objavil v časopisih. Dr. Anton Urbanc: Ali na/ preneha zaščita ob zaiasni naknadni plačati premije? Dejstvo je, da ob današnjih razmerah v pokrajini, ko so razni predeli brez redne poštne zveze, številni zavarovalci (zavarovanci) pri najboljši volji brez svoje krivde ne morejo plačati dospelih premij. Zavarovalna pogodba je strogo dvostranska pogodba (zavarovalnica nudi proti plačilu premije zavarovalno zaščito); na prvi pogled bi se tonej zdelo pravično in pravno utemeljeno, da dolžnik (zavarovalec) ne more od nasprotnika (zavarovalnice) zahtevati, da ta izvrši svojo dajatev ob nastopu zavarovalnega primera, če dolžnik sam ne more opraviti svoje. Zakou o zavarovalni pogodbi iz 1. 1917. ne navaja ničesar o naknadni nemožnosti plačila premije, pa četudi je izšel zakon v prvi svetovni vojni. Uporabiti bi bilo mogoče normo iz obče drž. zakonika (1.1811.), ki govori v § 1447 o naknadni nemožnosti v tem smislu, da preneha vsaka obveznost, če je po kakšnem naključju nemogoče, da bi se obveznost izpolnila ali 'dolg plačal; ta določba pa je dokaj pomanjkljiva in za zavarovalno pravo neuporabna. Ta v modernih zakonih obravnavana snov (naknadna nemožnost) je izvor številnih problemov (Krtek). Zako-nodavec iz 1. 1811. ni mogel misliti na moderno zavarovalno gospodarstvo, še manj pa na razmere, v katerih živimo. Zavarovalna pogodba je svojevrstna pogodba in zahteva posebno pravno ureditev. V zakonu je praznina, ki jo je treba izpolniti po naravnih pravnih TRGOVINA Z ŽELEZNINO IN POLJEDELSKIMI STROJI FERRUM LEON STUPICA LJUBLJANA-GRAD1ŠČE 2 (POLEG URŠULINK) B. Kolb & Predalič Ljubljana - Kongresni trg j ....................... načelih, upoštevajoč važno socialno funkcijo, ki jo ima zavarovalna pogodba v narodnem gospodarstvu. Pravna literatura o tem važnem pravnem vprašanju molči, ker se vprašanje skoraj nikdar ni praktično pojavilo. Naravno je, da so pri tem nejasnem pravnem in težkem gospodarskem položaju naša zavarovalna podjetja v pokrajini napravila potrebne korake, da se vse to vprašanje razjasni in se za obe pogodbeni stranki zadovoljivo in pravično rleši. Prvega predloga zavarovalnic iz januarja 1944 zako-nodavec v pokrajini ni mogel sprejeti. Sledil je drugi predlog, ki je sedaj v obravnavi’v zvezi z rešitvijo vprašanja glede zastaralnih, pritožbenih, itd. rokov, ko izide v kratkem moratorijska uredba. Drugi za zavarovance omiljeni predlog zavarovalnic se glasi: »V zasebno pravnem zavarovanju nastopi počivanje elententarnih zavarovanj, če so bile in so zavarovane stranke v zaostanku s plačilom premije več ko 90 dni od dneva dospelosti. V času počivanja zavarovalne pogodbe zavarovalnica ne jamči za zavarovalne primere, prav tako pa tudi ni upravičena za ta čas zahtevati plačila premije. Počivanje zavarovanja prekine: 1. zavarovanec s tem, da plača premijo; 2. zavarovalnica pa, da po otvoritvi rednega poštnega prometa pošlje zavarovancu naknadni rok v smislu določi) § 29 zakona o zavarovalni pogodbi. V primeru plačila premije po počivanju zavarovanja se zavarovalna pogodba podaljša za čas počivanja zavarovanja. Nov dospelostni termin na-daljniii premijskih obrokov pa predstavlja datum, ko prejme zavarovalni- Slaščičarna- kavarna PETRIČEK Ljubljana Palača Dunav. Tel. 42-80.41-89 Gostilničarski vestnik Sindikat gostinskih obratov sporoča, da je njegova telefonska številka odslej 22-19. Razdelitev živil Gostilničarska nabavljalna zadruga bo od ponedeljka 17. t. m. pa do vključno srede 19. t. m. razdeljevala živila in kis med gostinske obrate, ki so dosedaj ta živila prejemali. Kis dobijo vsi gostinski obrati brez izjeme. Malinovec in čajni sirup bodo dobili isti obrati ko prejšnji mesec. O razdelitvi sladkorja in kavnega nadomestka boste obveščeni naknadno. Sindikat gostinskih podjetnikov-. ca premijo, oziroma, ko da naknadni rok. V življenjskem zavarovanju se zavarovanje spremeni v premije prosto zavarovanje z zmanjšano zavarovalno vsoto, če dospela premija ni plačana v 30 dneh po dnevu dospelosti in je zavarovanec v redu plačal premije za najmanj 3 leta.« Tako uzakonjeni predlog bi globoko posegel v sedanjo pravno ureditev, ki se tiče pravnih učinkov neplačila po pričetku zavarovanja dospelih premij (naslednje premije — § 29 zozp.). Prva premija se mora brezpogojno plačati, kajti šele dejansko plačilo prve premije ima pravni učinek, da stopi pogodba v veljavo; norma iz § 28 (2) zozp. pravi: »Ce premija ob času, ko nastopi zavarovalni primer še ni plačana, je zavarovalnica prosta da jat ven e dolžnosti.« Nemožnost plačila prve premije zadene zavarovalca po splošnem načelu iz § 1811 odz.: ' golo naključje zadene tistega, v čigar imo-vini ali osebi se primeri.« Gre zgolj za naslednje premije, ko zavarovalna pogodba že teče in je zavarovanec že zaščiten. Po zgoraj dobesedno cit. predlogu zavarovalnic bi a) nastopilo počivanje zavarovalne zaščite, če kaka naslednja premija devetdeset dni po dospelosti ni plačana; dejansko neplačilo zadostuje, za krivdo se ne vpraša; b) zavarovalnica bi ne jamčila več vse dotlej, dokler zavarovanec zopet ne plača premije ali dokler ni po zavarovalnici opominjan, ko se je otvoril zopet redni poštni promet; c) zavarovalec je pa na zavarovalno pogodbo vseeno vezan; za ves čas počivanja se pogodbena zavarovalna doba celo podaljša; drugod zavarovalec ne sme iskati zavarovalne zaščite; č) učinek neplačila premije bil veljal tudi za nazaj, »če so bile* in so«. , Primer: zavarovanec v Metliki, kil mu je na lepem pogorela 1. maja 19441 hiša in 1. januarja 1944 dospele pre-j mije ni plačal, iker mu to dejansko ni] bilo mogoče, bi po predlaganem be-j sedilu zgubil zavarovalno zaščito za: nazaj; odškodnine bi ne prejel, četudi] 1. jan. 1944 uredba še ni bila v ve-i ljavi. V tej točki bi se kršilo temelj-] no načelo, da zakoni ne veljajo za nazaj! To bi veljalo za elementarno zavarovanje, ko služi premija samo za kritje škod in se ta ob konča-; nju zavarovalne pogodbe naravno ne dobi nazaj. V življenjskem zavarovanju, ko služi premija v glavnem za nabiranje prihrankov in se zbira izl premij premijska rezerva, ki jo: opravlja zavarovalnica kot dober in skrben gospodar, naj bi se po predlogu zavarovalna pogodba spremenila v premije prosto zavarovanje z zmanjšano zavarovalno vsoto, tako da bi zavarovalec nik- j dar ne prejel celotne zavarovalne j vsote, za katero se je pred leti za- ; varoval in ki jo je smatral za svo-je poznejše potrebe za gospodar- ; sko primerno. (Dalje prih.) ■ gospodarske vesti V italijanski trgovini z zelenjavo se j pripravlja močna koncentracija, ki je j postala potrebna zaradi izpadka južno-i-talijanskega ozemlja. Število grosistov v trgovini s povrtnino se bo znižalo za 50, število samostojnih trgovin za 50 in število potujočih trgovcev za 60 odstotkov. Ti obrati se bodo ustavili samo za vojno dobo, obrtni listi j pa ne izgube veljavo. Na podlagi naredbe hrvatskega dr- j žavnega komisarja za cene in mezdo se pobira pri uvozu papirja iz Nemčije za industrijo posebna izravnalna doklada za cene v višini 60 odstotkov j cene od uvoženega papirja. Od letošnjega sadnega pridelka bo , Madžarska manj izvozila v inozemstvo : ko druga leta. Največ madžarskega sadja je šlo dosedaj v Nemčijo, in si- 1 cer za 150 milijonov mark. Ta kon-1 tingent si je Nemčija že zagotovila i tudi za letos. Kolonialna trgovina v Bukarešti se j je morala zaradi izostanka uvoza orne-j ji-ti na trgovino z domačimi živili. \ Kljub temu pa se še dobe v manjših j količinah cimet, poj>er, paprika in li- j monadna kislina ter tudi še surova kava. Čaj se prodaja po izredno visoki ceni (kg za 14 tisoč lejev). Za visoke j cene se dobe še citrone in pomaranče. | Zaradi vojnih dogodkov so romunske investicije močno nazadovale. V ' prvih šestih mesecih letošnjega leta je bilo ustanovljenih 27 novih delniških družb s skupno delniško glavnico 291.2 milijona lejev. Po poročilu lista i »Bursa« pomenijo te ustanovitve v • primeri z onimi v prejšnjem letu moč- ‘ no nazadovanje. Turčija bo letos dobavila Madžarski) večje količine bombaža, ki se bo pre- ‘ delal za Turčijo v madžarskih predil- j nicah. Od tega bombaža dobe madžarske predilnice določeno količino kot j plačilo za predelani bombaž. ■ Elektro - podjetje VEROVSEK SCHNEIDER & Trgovina t* BOKO €€ \ Ljubljana • Bleiweisova št. 18 : 'Palača Kmetske posojilnice I -fmata* l Z O. J. LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 12 l ,bbbBBBBBB««««»«»**»»«M««BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB«»»«»««M«««»M««"«**,i,bm*««»»*- j 31 .« P, Magdič Ljubljana — Ulica 3. maja Ivan Pezdir špecerija delikatesa — vinarna Ljubljana - Gradišče Fiir das Konsertium »Trgovski list« ate Veita* - Za ken*orcij »Trgovski list« kot izdajatelj::dr. Iv« Ple»-Sehriltleiter — Urednik: Aleksander Železnikar - Ffir die Druckerei »Merkur« A. G. • Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Alle — vsi v Ljubljani.