m 2 • «&.. za «.• # *€cMi%0-V ■ 'Cßeihi**^ iA^; j Ifciutf tnlst« v drSa^t SHS pavSaUrena. jNeročnfna listu: Ceio leto K. 120“—, pol leta :£. —, Četrt leta K 30'—■. Izven Jugoslavije: »Celo leto K 150“—. Inseratl ali oznanila se xa. j*e&maJo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju j frisieren popust Upravništvo sprejema naročnino, toser-aie in reklamacije,-------Telefon št 220, * * ппшчтшгичиат 18. ÖtfövilfeäEä,. STRAŽA leodylssn političen list la slovensko ljudstvo Maribop, dne 18. febr>uar>ja 1981. Ромтегта Številka stane 1 Krono. »Straža* izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, KorSška cesta št 5. — Z uredništvom se more govoriti vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne, Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacij* so poštnine prosie.-— Telefon št 32n sv. Duha (1247 m). Nastopajo mirni časi. Naša dolina m pa brez železnice. Najbližii Solča-t vani imajo do železnice nič več kot 45 km. Gornjigrad, kjer so različni uradi, je oddaljen 22 km. Pri pomanjkanju voznikov in pri njih visokih cenah’ je v prvi vrsti inteligentni človek prisiljen, celo zimo čepeti za pečjo doma» Ce se bo razvila lesna industrija, in pomnožila lesna trgovina, ne bomo mogli shajati brez železnice. Gore na levem bregu Savinje so polne premoga. Začeli so ga lansko leto kopati, a so zopet prenehali, ker naša dolina še nima železnice. ■ Kdo ne pozna lepe flosarije skozi do Solčave, po naravi tako krasne?! Ä počitniških tednih po lati mrgoli domačih in tujih izletnikov, naša dolina pa nima železnice. Iz Falo se bo napeljalo elektriko po Slovenskem Štajerskem, mi flosarji se ne zmenimo za to. Lahko bi nam gnala tudi železnico, ko bi bil „kdo“ bolj podjeten. Kako prijetno bi bilo, ko bi spojili Kamnik z Rečico ob Paki okozi Gornjigrad in Gornjigrad skozi .Ljubno s Koroško. Ce bi to veliko več stalo kot ozkotirna železnica Poljčane —Zreče, dvomim, In če tudi, nič ne dene, saj denarja imamo, manjka nam Je podjetnosti. Kapital, na noge! Gornjesavinjska dolina in falska elektrarni. Spomladi se začne napeljav ati e-lektrika iz Fale po Spodnjem Štajerskem, po krajih, ki so se prijavili za vpeljavo električnega toka. Dozdaj ni bilo slišati, da bi bil priglasil svoj tozadevni pristop tudi gornjegrajski o-kraj. Zakaj ne? Ali ne potrebujemo e-lektrike v naši dolini? Že za razsvetljavo! Občini Rečica ih Kokarje s 4000 prebivalci v večjih vaseh so brez^’inči, raz v en par večjih kmetov ob Savinji in Dreti. Trg Mozirje je električno tako čarobno razsvetljen, da si morajo tržani svetiti s treskamo da no zanesejo žlice na uho. Gornjigrad konkurira z Mozirjem, nekoliko boljše je na Ljhbnem. Luče in Solčava mm še nimata elektrike. Potrebna je iz gospodarskih ozi -rov. Na Tirolskem n. pr. imajo kmetje elektriko napeljano visoko v gore, Kjer jim tudi goni različne stroje. Pri nas je od Šmihela do Solčave desno in levo mnogo volikih kmetov v pre -eejšnji višini, katerim bi bila električna žioa dobrodošla. Potrebna je industriji. V „Hosariji“ smo, to se pravi-: les je naš glavni zaslužek. Upamo, da nam ga v bodoče ne bo treba plaviti več daleč po Savinji in Savi: llosar biti je težko in stroški so občutni. Upamo, da ga bomo (les) lahko prodajali v tovarne ob Savinji, kjer bi se naj izdelovalo različno blago iz lesa kot: vžigalice, zaboji, kolesa, pohištvo in drugo. Hočemo to odkloniti, kar mora tako in tako prej ali slej priti ? Ali bolj kaže, postaviti elektrarno pod Lučami? Ce bi ho bili to brez potrebe v vodo vrženi milijoni, o tem naj sodijo strokovnjaki. Mi nestrokovnjaki pa želimo, da bi merodajni einitelji kot so: okrajni zastop in drugi, se začeli o tej stvari — vsaj posvetovati! , Politični pregled. JUGOSLAVIJA. Na zadnji soja ustavnega od -bora sta govorila iz vrst Jugoslovanskega kluba poslanca Sušnik in Sim-rak. Med zadnjimi govorniki na tej seji fee je oglašal tudi dr. Žerjav, ki je vrtel staro liberalno lajno za administrativno decentralizacijo, a seve brez avtonomije. Pobijal je ustavni na črt Jugoslovanskega kluba ia mu očital separatizem. Sklenil je svoje du -ševno skromne besede z zatrdilom, da bo glasoval za vladni načrt, Mini s t r s k i svet se je v zadnjem času bavil s preosnovo pokrajinskih vlad, z imenovanjem ministrskih pomočnikov in z občinskimi volitvami v Sloveniji. Predsednikom slovenske pokrajinske vlade je imenovan dr. Vilko Baltic, načelnik ministrstva notranjih zadev, Predsednikom deželne vlade za Sarajevo je imenovan zagreb -ški pravosodni poverjenik dr, Gjur -gjevič. Poverjenik za socialno skrb v Zagrebu dr, Markulin je postal poverjenik prosvete za Dalmacijo, Ministrske pomočnike so dobila štiri" ministrstva in sicer: ministrstvo notranjih del, šum in rud, fi -nanc ter zdravja. Pomočnikom so imenovani profesorji strokovnjaki, Radič pride s štirimi svojimi poslanci te dni v Beograd, kjer bo izročil obširno spomenico regentu z zahtevo, da se odpokliče vojska iz Hr-vatske. Naši škofje, ki so se mudili v Beogradu radi protesta proti soko -lizaoiji šol, bodo dobili od PrnAčeviea pismen odgovor na syoj protest in so bili povabljeni od ministra dvora Jan kovica na pojedino, AVSTRIJA. Avstrijski politični krogi so začeli lansirati v javnost vesti o razdelitvi Avstrije. Pri teh' govoricah se upirajo na tozadevne izjave čehoslo -vaškega zunanjega ministra dr. Beno-ša, katere bi naj bil ta podal v Rimu. Vse govorice o razdelitvi Avstrije so izmišljotina in imajo namen vzbuditi v javnosti prepričanje, da je antanta pripravljena spremeniti senžermensko mirovno pogodbo. RUSIJA. Mornarji so skuhali sovjetski vladi nevarno kašo. Ruska mornarica v Kronstadtu je zahtevala od sovjetske vlade dovolj hrane. Trocki pa mesto da bi ugodil zahtevi mornarjev, je zaprl odposlanstvo mornarice, od -poslal proti mornarjem rdečo gardo , ki se pa je združila z mornarico. Nato so mornarji osnovali svoj mornar -ski sovjet, zaprli uradništvo sovjetske vlade, se polastili Kronstadta in Petrograda ter prekind' vsako zvezo s sovjetsko vlado v Moskvi. Ruski general Kuropatkin, znan izza rusko japonske vojne, je umrl. Pridobivajte naročnike! Politična poročila. p OBČINSKE VOLITVE V SLOVENIJI. Do sedaj so pregledovali v Beogradu občinski volilni red za Slovenijo. Demokratsko radikalni revizorji tega volilnega reda so se zedinili na načelo, da se izenači občinska volilna pravica s parlamentarnim volilnim redom. Za podlago novega občinskega volilnega reda bodo služili volilni seznami izza volitev v konstitu-anto. Zenske ne bodo voiiie (ker se jih boje liberalci in samostojni). Glasovalo se bo s krogljicami, kandidatne volilne liste, bodo tiskane. Občinske volitve se bodo vršile bržkone meseca aprila. — Demokrati so tako dolgo revidirali občinski volilni red, dokler niso prišli na vlado, da bodo pripomogli sedaj slovensko liberalne -mu triumviratu tio upa- vpliva na izid občinskih volitev v demokratski prid. Nekaj smešnega za občinske volitve so zopet krogljice in tiskane kandidatne liste, samo da bodo imele občine več stroškov. O slovenskih občinskih vo -litvah po demokratskem prikroju še bomo govorili. p PASICEVA BOLEZEN bo menda vendar le bolj političnega značaja. Listi poročajo, da je politični starosta zopet okreval v toliko, da vodi svoje posle. Pašiču jo gotovo posinila na njegovo bolniško postelj rešilna zvezda kakega zemijoradnika Vošnjaka ali pa Puclja, ki se je odločil, da podpre ■s svojim portfeljem trhlo vladno stavbo Pašičevoga kabineta. Ako Vošnjak m Pucelj ne bosta šla v vlado, bo Pa-šič zopet lezel v postelj in ležal menda tako dolgo, ne bo pod streho nova' ustava, P VOJNA SKODA V SRBIJI „ Komisija ministrstva pravde za vojno odškodnino se bavi intenzivno z zbi -ranjem gradiva tar namerava v naj -krajšem času dbstavjiti reparacijski komisiji v Parizu zapisnik vojne škode v Srbiji, Tako poroča „Narod“, Komisija za popisovanje poškodova ~: njaSrbije po vojni že deluje in posluje dve in pol leta. In v tem času brez vestni komisarji niso zbrali toliko smisla in usmiljenja do vojne škode in bede srbskega naroda, da bi Mii zgo-tovili zapiske o vojni škodi Srbije, Potem pa se čudimo, da ne prejme Sr-bija vojne odškodnine, kako zlodja, če pa blodijo demokratski, gotovo mast -no plačani komisarji, po kaosa srbskih vojnih poškodb in še do danes niso dognali, kaj in za koliko so oškodovali Srbijo Avstrijci, Madžari, Nem. ci in Bolgari* Ako kažejo beograjski oblastniki tako malo smisla za srbski narod, ali se smemo čuditi, da nima -jo ne ušes, ne oči za zboljšanje hr -vatskih in slovenskih razmer! Ali je to skrb za državo? Ne! ampak demokratska korupcija, kateri sta Srb, Hrvat in. Slovenec deveta briga, samo da je težak demokratski žep! p TAKTIKA ZEMLJERADNI -KOV. „Narodna politika“ javlja iz Beograda: Dne 11. t. m. je prispel v Beograd član vodstva Samostojne kmetijske stranke, mesar Pucelj. Nje-X gov prihod je v zvezi z novimi pogajanji. s Pašičevo vlado, ki jih zelo for-sirajo slovenski samostojneži, Istočasno je pa izjavil predsednik zemljerad-ničkega kluba, g. Avramovič, da o kakem vstopu kluba v Pašičevo vlado ne more biti govora. Klub je izdelal svoj lastni ustavni načrt, ki ga bodo predložili ustavnemu odboru, Ta načrt se razl kuje znatno od vladnega; v istem je vnešen posebni socijaino-e-konomski del in se razlikuje od vladnega načrta osobito v vprašanju administrativne razdelitve države. Ni Še znano,- kaj bodo napravili nezadovoljneži, Tudi ni jasno, kaj bodo pod-vzeli slovenski samostojneži, ki so se vedno izrekali za sodelovanje z demokrati. Dnevne vesti. 'd ZADEVA ZAPRTEGA KLEK-LA. Poslanca Jožef Klekl in dr. Jos. Hohn'ec sta 12. februarja -vprašala v istrstvu zunanjih zadev, v kate rem štadiju je sedaj zadeva od Madžarov za'-etega in zaortega g. Jožefa Klekl, župnika v Velikih Dolencih. G. minister Tiša Popovič je izjavil, da je naše ministrstvo že velikokrat posredovalo za našega od Madžarov proti- zakonito zajetega državljana Klekla , da ga pa Madžari nočejo pustiti na slobodo, češ, .da je špijon. Napravili so mu tudi proces zaradi, špijonaže. Kako in ali se je ta proces dokonču, tega naše ministrstvo mornar t a :si ne zna. Ko sta naša poslanca se odločno zavzela za nedolžnega Klekla, kaUrc-ga Madžari po krivem dolžijo špijona-že, samo da bi se maščevali nad njim kot jugoslovanskim domoljubom, je g. minister Popovič obi„ubil, da bo naš zunanji urad takoj zopet zahteval os-vobojenje Klekla ter da bo za zadevo Klekl tudi zainteresiral Rimsko stolico. d JUGOSLOVANSKI kardinal, mesecu marcu se bo sestal v Rim papeški, konsistorij. Ob tej priliki M imenovanih 14 novih kardinalov. Mei njimi bo tudi-On jugoslovanski nad Škof. Domneva se, da bo Gmenovar kardinalom zagrebški nadškof doktor Ante Bauer. d NOVEGA DEŽELNEGA PREDSEDNIKA imamo ' in g. razmejitveni diplomat ‘dr. Pitamic je ostavil prestol predsedstva za Slovenijo. Ne vemo, če ni spodnesla Pitamicu predsedniškega stolen nesrečna razmejitev na severu, za katero je nagradil g. Pifamica Beograd z ostavko. Ako ne priznava Pi-tamicevih razmejitvenih zaslug Beo -grad, jih bo pa zopet „Deutsche Grenz wacht-, kateri je g. 'dr. Pitamic posebno ljub in drag. d „CONFITEOR“ DR. ŽERJAVA. Liberalni mladin Žerjav' je napisal v 6. številko „Domovine“ (njegov TajbŽurnal, op. ur.) kratek članek pod naslovom „Za obrtni stan“, ki je pa, če š,e ga natančneje premotriva, verni, confiteor 'dr. Žerjava samega. Naš g. Grega mislijo namreč tako-le: „Pred vojno čevljar, danes pisar, kmečki sin danes orožnik, portir, kondukter. Čudovit je ta beg iz produktivnih poklicev v neproduktivne. Nerazumljiv, če se gleda na bedo vseh fiksno nameščenih. Razumljivo je le, Če podtaknemo slab nagib: željo, manj delati in brezskrbno živeti,“ Vse to, kar je napisal dr. Grega o tem pojavu v današnjem življenju, je verjetno. Neverjetno, zares neverjetno pa je beganje g. žerjava, iz ene pozicije v drugo. Predvčerajšnjim tajnik Jugoslovanskega kluba na Dunaju, včeraj osebni taj -nik dr, Korošca in njegov spremljevalec na potovanja v Pariz, 'danes pa šef generalnega štaba Pribičevičeve vojske, ki se pripravlja na veliki pohod proti klerikalnemu lintverju. Res, čudovit je ta beg iz enega tabora v drugega! d AVSTRIJA zahteva del Prekmurja. Poročila iz Gradca pravijo, da zahtevajo avstrijski delegati v razmejitveni komisiji znatne spremembe b'v še državne meje, tako da bi Avstrija dobila zapadni pas Prekmurja v širini 6 do 10 kilometrov, ki je dolg 15 kilometrov* Nemci utemeljujejo svojo zahtevo iz gospodarskih razlogov in se opirajo na dejstvo,, da je 90% prebivalstva v omenjenem pasu nemške narodnosti. Naši člani razmejitvene komisije so zavzeli stališče, da je nem ška zahteva nesprejemljiva, ker je: me ja v mirovni pogodbi natančno dolo če n a in r adi tega ne more biti spor 1 na. Male korekture bi b le po mnenju naših delegatov mogoče le potom di -roletnega sporazuma med avstrijskimi in jugoslovanskimi delegati, — Iz gor njega poročila je razvidno, da je vz -budila naša popustlj vost v vprašanju razmejitve pri Nemcih prav lakomno skomino po naši zemlji. Ker so jim naši delegati na Štajerskem ponudili prst, hočejo sedaj v Prekmurju kar celo roko. Čeprav je neverjetno, da bi se posrečilo Nemcem, dobiti lepi kos Prekmurja v njihovo posest, vendar že zdaj opozarjamo našo delegacijo, da energično nastopi v vprašanju podrobne razmejitve, ker nočemo žrtvovati nenasitnim Avstrijcem niti koščka slovenske zemle. d NEMŠKO RO VAREN JE v Mežiški dolini, „Jugoslavija“ poroča, j da sta dobila posestnika Albrecht in Pau litsch iz Nonče vasi po novem leti: vsak po 1 voz vojaških pušk m mu-nicije. Čemu pa imamo pravzaprav o rožništvo in naše poit.čne oblasti? Ako je to poročilo ist nito, je oblast dolžna, vtakniti omenjena rovarja nemudoma v zapor. Kaj bi rekli Nemci, ako bi Slovenci onstran meje uganjali take stvari? Prepričani smo, da bi jih preganjali noč in dan. In mi! Mir, no gledamo, kako rušijo naše državo na vseh koncih. Tužna nam matka! , d PRIJAVA TRGOVSKEGA osebju. Trgovsko osobje, ‘od strani svov jih šefov ni popolnoma javljeno pri trgovskem gremiju. Gremij opozarja, tem potom vse svoje člane, da vsi natanko pregledajo, koga še pri gremi-ju niso javili, da to storijo v teku ‘i dneh. Opozarja se zadnjič, da je vsako izpremembo pri osobju gremiju takoj in vedno javiti. Kdor bi še nada -Ije to opustil, se bo naznanil obrtni oblasti, ki bo vsakogar občutno, kaz -novala, — Trgovski gremij. d POVRAČILO za nemška. naših stva. Ker na Koroškem nemčurji še vedno nadaljujejo svoja preganjanja Slovencev, je naša vlada fekleinla , nastopiti proti našim Nemcem z vso odločnostjo. Vlada namerava ukiniti nemško gimnazijo v Ljubljani, katero ne obiskuje zadostno število nemških dijakov in se bo za iste ustanovilo na kakšnem srednješolskem zavodu para’ leJne razrede. Popisali bodo tudi vse osebe, ki agitirajo na našem ozemlju za razne proti državne akcije; predvsem gre tu za avstrijske državljane. Odslej bodo baje gledali tudi nemškim, podjetnikom v naši državi zelo na prste. Smo radovedni, ali pride do izvedbe napovedanega povračila. d SAMOSTOJNI POSLANIK Ja nez Drek in verižništvo. Veliko je gre mel naš Urek pred volitvami po svo jih samostojnih pohodih in shodih. Slikal je svojim lahkovernim, in poli -tično nezrelhn samostojnikom, da, je naša krščanska stranka kriva- vsega nereda v Jugoslaviji* Posebno na dr. Korošca je valil krivdo,, da podpira korupcijo v državi* da zvišuje, množi davčna bremena kmetskemu ljud -stvu, da podpira draginjo in verižai-štvo. Urek je hotel igrati vlogo žago. vornika kmetskih pravic, zatiralca ljudskih krvosesov, To vlogo je; metel Urek igrati pred očmi neukega ljudstva, Med štirimi stenami je' pa.:Ml naš Urek .zagovornik vei%ega veriž-nika Janeza Umeka, suSinjočega na Dušenbergu št, 10. Jaiemovani Janez Umek je bil svoj čas štajercijanec; hi priden bralec ptujskega Štajerca. 'Z&t-dnja leta se je podal na polžka pota obrestinosnega verižništva,. A imel je smolo Zasačila ga je roka pravice pri njegovem rokodelstvu. Posestvo so mu sekvestirali in Umek je sluti, da ga čaka huda kazen. Zatekel se je; k srditemu preganjaveu bogatih veriž -nikov, k Janezu Uroku. In ni se va -rat Umek v svojih upih. Ivan Grozni iz Globokega, po domače Urek, se, ie potegnil za verižnika Umeka. Posre doval je pri dr. Žerjavu, duševnemu očetu samostojnih kmetov v prilog U,-meku, ki je tudi postal samostojnež, Posredovanje ni bilo zaman. Umek |e bil rešen nadležne sekvesftracije ia odpuščena mu je bila polovica kazni, Upamo, da bo Urek dosegel svojemu verižniku v Beogradu spregled še o -stale kazni. Zakaj, Urek je član ze,-mljoradnikov, ki vžigajo pri vladi in v zbornici velik ugled. d LIBERALNA MANIRA. Nedavno so politikovali veljaki v neki gostilni ob vznožju častitljivega Pohor -ja. Govor se je sukal okoli avtonomije in centralizma. Stari narodnjak, g-Luka Hleb iz Smolnika, je povdarjal, da je centralizem nazadnjaško To je silno razkačilo lesnega magnata ter veledemokrata Viktorja Glaser, ki je zabrusil zavednemu narodnjaku in našemu pristašu sledeče: „Ti si izdajalec domovine! Niti vreden, nisi, da ti pljunem v obraz! “ ~ Citirani izraz je ponižna cvetka iz zbirke: „Liberalne manire,“ G. Luko Hleba naj tolaži zavest, da liberalna drevesa ne bodo ra sla v nebesa. d ORMOŽKA POSEBNOST. Ne pretiravamo, Če rečemo, da se pristaši Kmetske zveze v ormožkem okraju lahko štejejo med prve načelne izobražence ne samo v slovenskem delu Štajerske, ampak v celi Sloveniji. Kakor pa ima vsak kraj svoje posebnosti, tako jih ne pogreša tudi naše mestece Ormož. Da potolažim svojo žejo, stopim po dolgi vožnji v gostilno Bauer. Nisem verjel svojim ušesom, ko slišim v gostilniškem lokalu samo nemško brbljanje. Se malo in zmotilo bi me bilo prepričanje, da sem, se namesto v naš Ormož pomotoma odpeljal kam čez mejo. v deželo I&čGubsr* I '.•'«aw шл с&геу. Nekateri Ormožani si шкеког a# morejo predstavljati dejstva, — da smo danes v Jugoslaviji in ne več pod črtm-žoito zastavo. d DR2. POSREDOVALNICA a delo v Murski Soboti ima na razpolago par tisoč poljskih delavcev, obrt -niških vajencev, pomočnikov ter hlapcev m služkinj. Delodajalci, ki iščejo poštene delavce in služkinj«, naj se obrnejo z navedbo dela, plačila, prevoznine m oskrbovanja na drž. po,ve-dovafnioo za delo, podružnica za M. Soboto in Prekmurje v Murski Soboti. d VINARSKI ODSEK nam je, kakor smo se prepričali, res poslal svoj poziv vinogradnikom glede uvoza italijanskega vina, ki ga pa nismo pre -jeli; krivda leži najbrže na pošti. To beležimo, ker nočemo delati nikomur krivice. d ZA NARODNO ZDRAVJE. Ministrstvo za narodno zdravje .ja ih-iövalo za novo proračunsko ie'o 2i)U-milijonski kredit v dinarjih. Sveta je namenjena za izvedbo zđrars v'ćnega programa. d NAKNADNE OBČINSKE VOLITVE v Beogradu se bodo vršile 6. marca. Demokratie in radikali bodo nastopali s posebno listo. Svoje liste diodo postavili tudi soeijalisti in republikanci. Komunisti bodo baje glaso -vali za republikance. d PAROBROD „Maria Immacu -lata“, lasi dubrovniškega društva, je dospel pod jugoslovansko zastavo v Gruž ter bo vršil plovno službo med našo državo in Ameriko. Parnik „Majda Immaculata“ je naš prvi preko -morski parnik, d PBEZiDENT Masaryk bolan, President Masaryk je težko obolel. ViSoučiliščai procesorji praške medicinske fakulteto so ugotovili vnetje levega .dola pljuč in vnetje kite na desni nogi.; Njegovo zdravljenje bo trajalo dalje časa, d STRAH PRED HABSBURŽANE „Tempa“ doznava, da so dobili zastopniki zavezniških držav v Budimpešti navodila, v katerih se potrjuje vest, da ije pripustijo zapadne velem-!ft; vzpostavitev monarhije na .Madžarskem.. Velesile so zavzele odklonilno stališče zgolj radi Habsburžanov. d SVARILO NEMŠKIH SKO-SOV. Katoliški skorje Nemčije so povodom državnih volitev izdali na vernike sledeče lepo svarilo: „Zopet ste pozvanima volišče. Dne 20. februarja t. 1. se vrše vol tve v državni zbor, v deželne in okrožne zbore. Sklepi teh važnih zbornic utegnejo biti dalekose-žnega pomena za obstoj in red naše države, za pravice in svobodo naše sv. katoliške cerkve in za ohranitev 1 orske šole. Vsled tega smatramo za resno dolžnost kot vaši nadpastirji, da vas opominjamo, da storite povodom teh volitev svojo dolžnost kot državljani in kot zvesti otroci sv. katoliške cerkve. Vi vsi, katoliški možje in že -ne, morate iti volit! Ne pozabite, kakšna odgovornost vas čaka, ako se volitev ne udeležite in s tem zakrivite nesrečen izid volitev. Volite samo take zastopnike in zastopnice, ki nudijo sigurno jamstvo, da se bodo zavze - Wo! stric m mol župnik. Iz francoščine prevedel Paulus, (Dalje.) Ta sfesrečm klobuk mi je povzročal prave muke, seve duševne. Narejen je bil iz pajčolana, ki so ga imeli nekje shranjenega še izza smrti go -spoda de Lavalle, in podoben gibanoi ki so si jo razposajeni polli izbrali za pozoiišče svojim sprehodom. Gotovo Sem bila zelo grda v njem, in to mi jo bilo neznosno. Snela sem ga, zmečkala v kepo in stlačila v žep, čigar obširnost in globokost jo delala čast praktični nadarjenosti Suzanini, Drugo, kar me je mnč lo. je bil strah, da se bom obnašala bedasto. Vedela sem, da bom srečavala pre -mnogo stvari, ki so za druge same ob sebi umljive, meni pa bodo vzbujale Iznenadenje in začudenje. Da torej na «postavim smešenju srnjega samoljubja, sem sklenila,, da bom skrbno premagovala vsako začudenje. Take in enake skrbi so me zamotile, da se mi pot ni zdela dolga. Mi-slda sem, da smo še daleč od mesta, ko smo že voz li mimo prvih hiš. Napotili smo se koj na kolodvor, in naglo prevozili mesto, kolikor so pač mali za varstvo vere in nravnost v naši državi ter se bodo odločno upirali vsem stremljenjem, ki bi utegnila oropati katoliško cerkev njenega blagodejnega vpliva v državi, v šoli in v družini.“ d PATRI JO TJCEN samomorilec, V Hannover« je govoril pred neka] dnevi neki profesor dijakom o n e izvedljivosti pariških zaključkov, jim slikal v vznesenih besedah tužne dneve Germanije, potegnil revolver ter se u-■strelil na katedru. Pač redki patriotizem. d NAČRTI BEROLINSKIH KOMUNISTOV, „Deutsche Tageszeit.“ je objavita načrte komunistov, ki nameravajo pod vrhovnim vodstvom Moskve izvesti državni udar. List pristavlja, da bodo vse predpriprave končane dne 1, marca. d NEMČIJA ponuja zaveznikom 150 milijard vojne odškodnine v zlatu. To nemško plačilo smatrajo za naj večjo nemško Separacijsko zmožnost. Seve so v tej 'nemški ponudbi zapo -padene tudi vse dosedanje nemške da jatve, d STRASEN VIHAR v Severni-Ameriki. Iz New-Yorka poročajo o strašnem orkanu, ki je opustošil v bližini mesta Ootnee (država Georgija), veliki del pokrajine. Vihar je podiral hiše, izruval drevesa in je bilo ubitih 32 oseb. d VEST IZ UJETNIŠTVA, Slovenec, ki se nahaja še zdaj v ruskem ujetništvu, piše, da ni mogoče kupiti tam ničesar, osobito ne revnemu človeku. Ujetniki dobijo na dan. 10 d k g kruha. Tudi jim ni znano, kam so pripadli naši kraji, ker so po Rusiji razširjajo vesti, da razsaja v naših krajih velika revolucija, a PODRAVSKA PODRUŽNIC V SPD RUSE. Javnost zamenjava Podravsko podružnico SPD z novo Mariborsko podružnico, ki se je ustanovila leta 1919, med tem ko obstoja prva že 20 let ter se je borila pod avstrijskim režimom z velikimi tež kočami. „Slov. Narod“ je pred par dnevi kar naravnost pisal, da je priredila „Pohorska podružnica SPD“ v Mariboru sijajen planinski ples, ki je v vsakem oziru najbolje uspel. Podpisana po -družniea pa je pred dobrim mesecem stokala v mariborskih časnikih, da se ji slabo godi, da si je nakopala z novo stavbo pri „Ruški koči“ velik dolg i, t. d. ter prosila podpore. Marsikdo , ki ima v teh „materijalnih“ časih še kaj smisla za planinstvo, si je pač mislil: s „planinskim plesom“ si je pa „Podravska“, oziroma „Pohorska podružnica SPD.“ že opomogla. Opozarjamo torej, da obshrata Podravska in Mariborska podružnica SPD, ki delujeta vsaka za se popolnoma ločeno. Da pa ne bo zamere, Še pripomnimo, da iz srca privoščimo Mariborski podružnici, da so ji rojenice že ob njenem rojstvu postlale zibeljko tako mehko. — Podravska podružnica SPD. v Rušah. DAROVI. Za Dijaško kuhinjo v Mariboru se je nabralo na svatki Pre log-Janžekovič v Zagojincih pri Moška« j cih 140 K. — V prid Kat, slov. dovoljevale trde kosti našega kljuse -la . 'Seveda sem si strioa mislila dol -gega in suhega. Pa.ni MI tak! Zelo sem se zavzela, ko Je stopil k vozu rejen človek srednje velikosti in vzkliknil — ako se sme reči, da je moj stric sploh kedaj vzk’iknil —: „Dober dan, nečakinja! Res sem že mislil, da bom zastonj čakal.“ Podal mi je roko, ko sem stopala iz voza, in me prisrčno objel. Nato pa si je ogledal mojo postavico od gl a ve do nog in rekel: „Ni,višja ko. palček, pa vražje lepa !“ „To je tudi moje mnenje, stric.“ sem odgovoril«, in skromno povesila oči. „Ah —! To je —. vaše mnenje I“ „Seveda —! In tudi moj župnik misli tako in tudi----. Pa, glejte, tu- le je za vas pismo od 'gospoda žup -nika!" i „Zaka] pa ni prišel seboj ?“ „Zadržala so ga različna cerkvena opravila.“ „Skoda! Rad bi ga videl, — Vi pa nimete klobuka, nečakinja?“ „Imam ga, stric! V žepu je,“ „V - žepu -? Kako to?“ izobraževalnega društva v Žalcu je nabral g. Ivan Holobar na svatbi Jauc-Tratnik v Vrbju 234 K. — Za „Društveni dom“ v Središču se je nabralo: na svatbi Jurkovič-Polman '14 kron, na gostiji Trsten j ak-Z.adravec pa 68 K. — Na svatbi Ivanuša-Snej-der v Salovcih so zbrali gostje 12 K DAR DIJAŠKI KUHINJI v Ma riboni. Na gostiji Zdolšek na Sladka gori se je nabralo za Dijaško kuhinjo v Mariboru 150 K; na gostiji Novak-Kardinari v Stari-novivasi pa 83 K. Prisrčna hvala! Družini Novalc-Kar-dinari' kot starim naročnikom „Slov . Gospodarja“ čestita, uredništvo, d DIJAŠKA KUHINJA v Ptuju . Nabralo se je zanjo na gostiji Vodu-šek-Lobnik na Gorici, župnija Cirkovce, MO K; na gostiji Jurgec-Stumm-berger, Zavrče, 158 K; na gostiji F. Preloga, v Zagajieu 142 K. ZA, POSTNI C AS se toplo priporočanj,.. Marija žalostna Ma. t L Spisat dr. Jos. Hohnjec. Ta moli -tvenik obsega krasna premišljevanja posebno za krščanske matere. Stane trdo vezan z rudečo obrezo s poštnino vred 15. K, Naroči se v Cirilovi tiskarni v Mariboru. 2. Venec svetih pesmi, To je najlepša sloven -ska zbirka, ki obsega 1000 pobožnih pesmi. Stane lepo vezana z rudeco obrezo s poštnino vred 30 K. Naroča še v Cirilovi tiskarni v Mariboru, Iz cailskega okrožja. d POUČNO PREDAVANJE za Celje priredi SKSZ v četrtek, dne 17. ?. m. ob osmih zvečer v dvorani hotela „Beli vol.“ Govori narodni poslanec g. Krajnc o pomenu gospodarskega v-prašanja. Vabimo somišljenike, da se udeleže polnoštevilno poučnega se -stanka. d IZ GORNJESAVINJSKE DOLINE. Kaj pa delajo naši rdečkarji? Mačka imajo. Kaj še ? V laseh so si. Delijo si škofovo posestvo — na papirju — a drug drugemu ne privoščijo ped zemlje. Republiko so jim obe -tali rdeči prijatelji iz Celja in Ljub -Ijane, a zdaj prihaja iz Beograda centralizem; zato vihtijo v jezi pesti proti Celju in Ljubljani s povdarkom: Za- peljivci, rdeči färbarji, lažnjivei, ne bomo vam šli več na limanice!, „Militarizem bo odpravljen!“ so razglašali letaki pred volitvami. In po volitvah? Bridko spoznanje — a prepozno! Kaj ne: obljubiti in izpolniti je dvqje?! d G. NADUČITELJ, znani Koc -bek iz Gornjega grada, snuje „svojo" stranko. Gorje mu, kdor se mu ne pokori! Zato je dobil dopust iz „zdravstvenih ozirov“ že lansko leto in si je ga dozdaj podaljšal. Revmatizem ga lomi, a po hribih jo lazil cele počitnice in se prav dobro imel v planinskih kočah» „Vergibt“ mu je stopil v ude, a pri agitaciji za volitve je bil precej uren. Zdat pa dela različnim lesnim trgovcem bilance in to še več nese kot visoka nadučiteljska plača; časa ima dovolj, saj je na dopusti „iz zdravstvenih ozirov.“ ZOB ZA ZOB. Izpod Šolskega podstrešja v Rečici ob Savinji letijo „Grd je, stric!“ „Lop razlog! Ali se je že kdaj videlo, da kdo nosi svoj klobuk v žepu? Brez klobuka se ne potuje, draga ! H i te ,in spravite v red svojo glavo, jaz pa' med tem oskrbim vašo prtljago.“ Oplašena po tem nagovoru sem si posadila klobuk spet na glavo in pri tem ugotovila, da potovanje v žepu ni posebno zdravo za to vrsto o -brtnili izdelkov. Poslovila sem se še od Perrino in Janeza..- „Ah, gospod'öna!“ mi je rekla Perrina, „če\bi bili vi lepa in doom krava, bi mi ne bilo huje, da se moram ločiti od vas — 1“ „Hvala lepa!“ sem ji rekla napol smeje, napol v solzah. „Objemiva se še. pa z Bogom!“ Poljubila sem napeta in rdeča Permrina lica, ki je nanje, bojim se , že več ko eden sladkobesedni „izrodek človeštva“ pr ti silil mimogrede svojili par polnođon'ečih poljubov. ,.Z Bogom, Janez!“ „N,a s idenje, gospodična!“ je rekel in se neumno režal. To je bilo pri njem znamenje ginjenosti. Par trenutkov pozneje sem sedela maščevalne puščice obrekovanja ter, zabavljanja skozi „Ljudski glas“ na naše vrle somišljenjkel visoko ugledno rodbino Turnšekovo na Rečici in v Nazarju in Pevčevo v Mozirju. Mina te izrodke bolanih, „zmrzlih“ ženskih možgan ne odgovarjamo; sama vprašamo, kdo je v vojski bolj obogatel, kot različni avstrijski računski podčastniki. Mogoče bi znali pojasniti to Vi, g. trgovec Kosta jnšek ? Časti -tamo tudi g. šolskemu' vodju Zemljiču, da ima dve tako čedni mipki na šolskih dilah, Ali bo pfav stanovskim tovarišem, da se njih koleginjo ogrinjajo z „rdečim“ plaščem? Ha, ha! Gor-hjesavinjski učiteljstvo z g. Kocbekom na čelu hoče biti ja „steber, liberalizma“! Kaj ne, g. Kocbek? Sicer pa,če ne bodo stari miši na rečičkih dilah nehale glodati na časti drugih, jih pa bomo pognali tja, kamor že davno spadajo. Zob za zob! - cl IZSELITEV. Iz Nazorja v Savinjski dolini se bo po Veliki noči izselila nazaj v Mirno na Goriškem čevljarska zadruga. Mi ji želimo srečno pot, ker smo kljub čevljarski zadrugi bosi in so cene Čevljev višje kakor po drugod. d RECICA ob Savinji in Rečica ob Paki. Pri dopošiljanju pošte se godijo nerednosti. Poštni in drugi uradi in zasebne stranke no razločujejo Rečice ob Paki od Rečice ob Savinji, U-radno je le „Rečica ob Savinji“, to je trg, oddaljen 12 km od „Rečice ob Paki“, ki leži ob železnici. Nemee je i-menoval Rečico ob Savinji „Riez“ in Rečico ob Paki „Riezdorf.“ Zakaj se je zdaj v Jugoslaviji upeljalo isto ime za vas in trg? Obenem je Rečica ob Paki tudi za Rečico ob Savinji kot za celo Gornjo Savinjsko dolino železniška postaja. — Da bo konec zmešnjave, se naj uvede za Rečico oh Paki novo ime! Iz Maribora. STOLNIM DEKANOM lavant s kapitula je imenovan preč, d» dr. J -van Tomažič. Čestitamo! d PREDAVANJE o sokolstvu bo v petek ob k8. uri zvečer v dvorani Kat. pom. društva v Lekarniški ulici št. 6 (za rotovžem). Predava jur. Fr, Kramberger. Po predavanju debata o predmetu. Pridite! d „TABOROVA“ POLEMIKA z nami in soeijalisti je ravnotaka kakor račja hoja po suhem. Primero z luno pa radi verjamemo gospodi krog „Tabora“, ker vsakdo ve, da Taborite tika luna. d MARIBORSKA DIVIZIJSKA1 GODBA priredi v soboto, dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer v Götzovi slavnostni dvorani svoj VIII. simfonični koncert. Vse ljubitelje resnične glasbe o’ pozarja mo na izvanredrii umetniški u-žitek, ki ga bo nudil prvi koncert naše, po svojih častnih tradicijah znane vojaške »godbe v tej sezoni, —• Predprodaja vstopnic in detajliranih programov S8 prične dne 16. t m. v trgovini Zlate Brišnik, Slovenska ulica in v trgovini z muzikalijami g. Josip Höfer, Šolska ulica. Za kurjavo dvo- V železniškem vozu, svojemu stricu nasproti, nema in vsa zavzeta nad živahnim vrvenjem kolodvora in nad mojim novim položajem. Ko sem se nekoliko pomirila, sem si ogledala gospoda de Pavol. Moj strio je bil srednje velikosti, krepkega telesa in širokih pleč. Nje -govo roko so bile močne, prsti so bili debeti, rdeči, slabo negovani. Na prvi pogled ni bil nič posebnega. Imel je zardela lica, visoko čelo, velik nos in lase kratko porezane. Njegove oči so bile majhne, presunljive in globoko so ležale pod gostimi bi štrlečimi o -brvimi. - Ampak kod to vsakdanjo zunanjostjo, jo bilo lahko najti moža iz veli -kega sveta., moža plemenite krvi. Naj izrazitejši del njegovega lioa, in ki je najbolj iznenadil, so bila njegova u-sta. Krepko in lepo so bila začrtana, četudi je bila spodnja ustnica nekolike debela, in so imela fino ironično, posmehljivo potezo, ki je razorožila tudi najmanj boječe in jih prisilila, da so obmolknili. Kdor je te poteze videl, je pozabil na vsakdanjost, ki jb je sioer izražala stričeva oseba, ali bolje rečeno, ni našel na ujem uobe-. ne vsakdanjosti več. Dalje prihodnjič* STRAŽA, 4 16. lats&arja Шт yane in za zadostno število garderob bo kar najbolje preskrbljeno. cl ZEL. PEVSKO društvo „Drava“ priredi dne 5. marca zvečer v dvorani pri Götzu pri pogrnjenih mizah Volaričev koncert, združen s petjem ac godbo. Na to uprizoritev, ki bo e. na najlepšlih kulturnih prireditev v Mariboru, opozarjamo slavno občin -stvo že sedaj. Vstopnina bo jako niz -ka, tako, da si bode lahko uprav vsak I rivoščil ta redki umetniški užitek. Podrobnosti bodemo pravočasno razglasili. — Odbor. c) RIBARSKO DRUŠTVO „Štajerska dravska dolina“ naznanja vsem svojim rednim članom, da se bodo v najkrajšem času oddale ribjelovno kar te za postrvne potoke. Vpisovanje se vrši pri gosp.. Greinerju, trgovcu v Gosposki ulici št. 2 do inklusivno 20, KMEČKA OHCET. Dotični gospod, ki še ni oddal irhastih hlač, katere si je izposodil za Planinski ples, naj jih takoj vrne g. Ferdo Pinter-ju, Aleksandrova cesta, ker se mora izposojena garderoba vendar enkrat vrniti, Prosimo! ______~ Orlovski vestnik. o USTANOVNI OBČNI ZBOR pohorskega orlovskega okrožja bo v nedeljo 20. februarja pri Sv, Lovrencu na Pohorju. o TEL. ODSEK OREL se je u -sianovil pri Sv. Rupertu v Slov. gor. v nedeljo 10. februarja. Novi bratski odsek se priključi Sv. Lenarškemu o-krožju. — Ustanovno zborovanje ja vodit okrožni tajnik A a K, iz Maribora. o ORLICE, pozor! V nedeljo, dne 20. t. m, se vrši ob 5411. uri v telo - vadnici čč. šolskih sester občni zbor orliškega krožka. Sestre, udeležite se občnega zbora! o TELOVADNE URE telovadnega odseka Orel Maribor so od 13, februarja naprej v sledečem redu : V torek in četrtek od 8, do 5410. ure člani; v soboto od 8. do 5410, ure vaditeljski zbor. — Dijaški Orel ima telovadne ure ob torkih, četrtkih in so -feotah od 7. do 8. ure. Naraščaj telovadnega odseka ima telovadbo vsak petek in vsako soboto od 4. do 5. ure v telovadnici dekliške meščanske šole Cankarjeva ulica, o 4, FANTOVSKI VEČER telo vadnega odseka Orel je bil prav ži -v alien in zanimiv. Bratje podporni člani in prijatelji: Prihajajte tudi vi, da boste slišali in videli! Bog živi ! o GLEDALIŠKA predstava. V n deijo, dne 2(1. t. m. popoldan ob 5. u ri priredijo dijaki Orli v društven dvorani J SZ (Splavarska ulica) gledalsko predstavo, Uprizorili bodo pr ljubljeno spevoigro „Kovačev študent“ Ker je to prva spevoigra v novem letu, so vsi prijatelji godbe iskreno po vabljeni. — Pripravljalni odbor.. Spomenica naših škofov proti sokolizsciji šol. Ministrstvo prosvete kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, odde -tek za osnovni pouk, je bilo dne 19. januarja 1920, pod št. 274, izdalo naredbo, s katero naj bi se v šole uvedla telovadba po sokolskem sistemu, obenem pa tudi vzgoja v sokolskem duhu. Ker je bila vlada opozorjena, Ha bi izvajanje te naredbe v Sloveniji . od strani katoliškega ljudstva izzvalo odpor, je minister Triiunovič prerogative sokolstvo po gori imenovani naredbi z odlokom z dne 12. maja 1. .1920 pod št. 4292 ukinil. Ne meneč se zato, je Pribičevič, ko je prevzel ministrstvo prosvete, izdal naredbo dne 4. oktobra 1920 pod št. 14.028, v kateri proti odloku ministra Tritunoviča zo->et hoče v šole uvesti pouk in vz gojo-šolske mladine izključno po ide jah sokolstva (točka 4, podtočka g). Preden označimo, kakšna je vzgoja mladine v sokolskem duhu, moramo pribiti, da se s to naredbo očividno krši zakon. Dokler namreč ustavodajna skupščina ne sklene novega šols -kega zakona za kraljevino SHS, velja ,v Sloveniji dosedanji zakon, od 25. 5. 18(18, kateri določa, 'da mora vzgoja Jbiti verskonravna, za katolike torej -џх načelih in naukih njihovo cerkve. izdajatelj in založnik: Konz. „Straže. Minister pa nima pravice še vedno veljavnega zakona potom naredbe prelomiti, toda očividno ga prelamlja — ker uvaja v golo vzgojo., ki bistveno nasprotuje po sedanjem zakonu zajamčeni verskonravni vzgoji. „Kot kulturni in misleči ljudje ne moremo biti prijatelji nobene dogmatične ln hierarhične cerkve; naravno je tudi, da ne moremo simpatizirati s cerkvami te vrste.“ Kar se pa tiče posebič prosvetno Sokolska vzgoja se pa tudi zako - delavnosti Sokola, opozarjamo na pra- nitim potom ne bo mogla ljudstvu vsiliti, ker kruto krši svobodo vesti ter verskega prepričanja otrok, staršev, učiteljev. Da je pa taka vzgoja zares proti katoliškemu duhu in proti, krš -tanstvu, da, celo ateistična, je za Slovenijo lahko dokazati, tako po žalostnih dosedanjih izkušnjah, kakor po izjavah sokolskih predstavnikov samih. Slovenski Sokol je svoj čas zares bil le narodno telovadno društvo,, pa soditi ga moramo po tem, kakor se je razvil'in kaj je danes. Ze nekako 20 let sem je Sokol v Slovenije prenehal biti nadstrankarsko, izključno narodno telovadno društvo, marveč se ja tekom let izprevrgel v bojno organizacijo liberalne, danes demokratske stranke, tako da danes ni eden Slovenec, ki priznava načela krščanska, a je obenem poučen dovolj o sokolstvu, ne moro biti član Sokola. Treba je predvsem povdarjati, da m slovenski Sokol sledil zvesto stopnjam Deškega Sokola. Češki Sokol pa se je leta 1910 na svojem občnem zboru dne 28. listopada očito postavil' na protikatoliško stališče, ko je sprejel lesoluoijo: „Da se v sokolska društva ne smejo sprejemati kot člani pripadniki klerikalnih društev.“ Kaj se ima razumeti pod besedo „klerikalizem“ , pa nam pove službeni „Vestnik sokol-sky“ 0, svibnja 1920, stran 201, s sledečimi besedami: „Pitanje klerikalizma je pitanje vjere, kod nas poglavi-to pitanje katoličanstva. . Raftolicizam ,jö kierikalizam čitav i uvjek. Tko ne c luži težnjama klerikalnim, to je na-jirosto jadan katolik. Prävi katolik j:s' i mora bili klerikalac. Zato jesrno i moramo biti proti katolicizmu.“ Ali' češki Sokol ni samo proti katoličanst-vu, ampak proti vsaki veri sploh. V istem „Vestniku Sokolskem“ čitamo o sokol ima: „Ako smo misaoni ljudi 20. vjeka, jesmo i moramo biti protiv vjere.“ Toda oiicijelno glasilo češkega Sokola gre še dalje. V 7. številki dne 8. travna 1920 so vprašujejo Sokoli: , Ili zar imate u žilama još ovijek o-naj otrov iz Judeje, kpji.nam je u n j; h ulila rimo-katolička crkva?“ In dalje izvaja „Vestnik“, da sokolstvo donaša človeštvu novo vero namesto krščan -ske“: „S Tyršem vjerifjemo, da po- što ji samo živa materija, obdarena šilom, koju možemo zvali kako mu drago: Hi šilom, ili nakopon božanskim duhom." Ta goli anfikrščanski naturalizem, ki ga češko sokolstvo javno in cčlto brez vsakoršnih ovinkov izpoveduje, je postal duševna last’, progrun in smer tudi slovenskega sokolstva.. Sam poznati načelnik slovenskega Sokola dr. Vidmar je na glavni skupščini sokolskega Saveza leta 1920 izjavil: „Idemo češkim putem i ičiDemo i u buduče.“ Tako tudi češko so kolstvo naglaša: „Naši su ciljevi Je- davanja, ki se oficijelno od stra li pro-svetnokulturnega odseka Sokola prirejajo za njegove člane. Na takem ciklu predavanj meseca aprila 1920 v Zagrebu je predavatelj Dušan Grub’ö učil, da svet ni od Boga ustvarjen, da je sveto pismo židovska mitologija in da je svet in božanstvo eno in isto, Na tretjem predavanju se brezsmrt-nost duše označuje kot fantazija in trdi: „Svu tu zgradu starog sujevjerja, koju je podiglo krščanstvo, treba raz-j užiti, a onda sagraditi modemu ino-vu zgradu, šte se temelju na čelu, da je sve samo jedno: materija.“ A crkva se katolička u tem predavanju označuje kot največja neprijateljioa člo-večanstva, „jer je propovijeda vjeru u bezsmrtnost duše i time počinja naj-,ečji zločin, pogodujuči egoizmu poje-dinaca.“ Na temelju teh načel se je 1. 1Q20 izdelal program za predavanja po vseh sokolskih društvih, je torej cela ta stvar programatična, sistematična, ne pa zgolj slučajna. Ta akcija stoji pod vodstvom predsednika kulturno -prosvetnega oddela dr. Bogunoviča, od kojega tudi poteka misel, da naj Hobi Sokol monopol za prosvetno delo v celi državi. („Sokolski Glasnk“ 1920 stran 84). To je dr. Bogunovič sam v „Novostima“ (25. VII. 1920) v celi seriji člankov dokazoval., da je kultur n. program sokolstva proti-katoliški m proti-cerkveni, svobodomiselni, vslei česar se ne more več trditi, da bi bil Sokol izvenstrankarska, obče-nar.U -na, kulturna organizacija, več je to organizacija z izrazito strankarskim, antikrščanskim, freigeistovskim_ nro -gramom, o kojem piše „Sokolski glasnik“ (1920, stran 422);, da „če zam e -niti krščanstvo.“ V istem pravcu se vrši sokolsko delo med nežno mladino, med takozva-nim naraščajem, za katerega so izdaja „Sokoliö.“ V tem listu so uvajajo novi prazniki v nasprotju s krščans -kimi „Praznik spomladi“, „Bratstva“, itd.,-in se razlaga njihov pomen '-isto s poganskega stališča, oboževanje gole prirode, prirodnih sil in materiali zma, kar. se naziva „evgenika“ kaj religija bodučnosti.“ Ako se stvar premisli do dna, gre sokolstvo, kakor se propagira v Sle -veniji in deloma tudi že v Hrvaiski , za tem, 'da se uvede goli naturalizem, ki izključuje v zadnjih posledicah vero v Boga sploh, Srbski Sokol, srbsko če tništvo, ni šlo po tem po tem potu, ker tam viselo cenijo svojo dedno vero, ki jo v a roval srbski rod pred zasuženjem. !n zato najdemo v „Četniku“ dr. M, Popovičevem leta 1912 prisego, ki se glasi : „Vernost Bogu i državnome gl* -varu.“ Sokol pa je za Sokoliče to prisego tako-le izpremenil: „Veran otad-žbini in državnome glavaru.“ („Soko-iič", 1920, stran 8). Tako je sokolski ideji nasprotno in sovražno šfe aa«*o i-me božje! Cisto naravno je, d* je tudi vsa vzgoja naraščaja v »asprotjit s krščansko idejo o Bogu is njegovih zapovedih. Ako ministrstvu že ta prštaeipijeT na izvajanja ne bi zadostovala* aaj se pouči iz hrvatske knjižice »Kulturna načela sokolstva u čegfcoj in Jugoslaviji“, Zagreb 1920, in iz slovenske „Ajmo, mi Sokoli“, Ljubljana 1920. — Tu se prepriča, kako se vzgoja mladine po sokolskih društvih dejansko vrši; kako se mladina odvaja od iz -vrševanja verskih dolžnostih Kdor se umisli v prej obrazložena načela našega sokolstva, temu bo to samoposo-bi jasno. (Koneo prih) Dopisi. Umstveni- sa oiljevima sokolstva u J u-goslaviji.“ („Vestnik Sokolsky“ 21. X. 1920, stran 507.) Pa sam Jugoslovanski sokolski koledar .1920, (stran <0, izjavlja, da .„duh češkoga sokolstva je zavlaelo i našim sokolstvom.“ Sicer pa j sta jugoslovanski in češki Sokol mod j seboj v- bistveni zvezi in imata skupno višje vodstvo, od katerega sprejema tu kulturno smer in direktive. Dosledno po teh načelih je slovenski S.okol leta 1918 v svojem oficiJelinem „Sokolskem voshiiku“ (ožujak 13, stran 23). po znanem svojem vodji dr. Pestotniku Izjavil, da je „krščanski svetovni nazor n oštroj protimbi s tendencama sokolstva. Crkveno klerikalni nazor oslania se na temelj vjere, a svetovni se nazor Sokola temelji na iskustvjma empirične , znanosti, slobucinoga mišljenja in uverer 'i.“ A že leto 'preje, 11. veljače 1921, je isti dr. Pestotnik kot avtoritativna oseba v slovenskem sokolstvu na tretjem ebenem zboru', sokolske žune Ljubljana izjavil: „Bez po' jedonosnog kulturnog boja ne očekujmo trajne robjedo so -Kolških ideja.“ V „Sokolskem vestniku“, tretji letnik, stran 41, pa čitamo: ¥ MU NAZNANHA fell RAZIVA: Sprejemam in izvršujem najhitreje in najceneje vsa mizarska dela in popravila mizar Garb, Pobrežje pri Mariboru, Cesta na Brezje št 17. 96 fofograflčrii aparat se proda. Koroška c. 24, Maribor. 1oo Kroiaški pomočnik za malo delo, želi vstopiti v službo na deželi. Naslov v upravništvu tega lista. 97 S se sprejme v trgo-yilSnSC vino Baloh & Rosina Grajski trg 3. Maribor. 1- 2 98 RR&RA &JE: ¥ec|a množina £iSne°' strdi (medu) se proda, kg po 55 K. Naslov v upravništvu lista. 2- 4 93 Čevlje, 1-4 99 dokoienice (gamaše), obleke, perilo, tržne torbice, pot. košare vrvi, ter razno galanterijsko blago kupite najceneje pri tvrdki Jakob Lah, Maribor, POBREŽJE pri Mariboru. Za velikodušno podporo 867 K, ki sem jo prejela od Prostovoljne požarne Тјгамн be na Pobrežju, izrekam vodstvu po -žarne brambe, posebno g. Ribiču, naj- prisrčnejšo zahvalo! -- Frančiška Rakuš, vdova. ČRNA. Socialdemokratsko d ruš -tvo „Svoboda“ je začelo prirejati a svojim tamburaškim zborom po raznih gostilnah ob sobotah zvečer srvoje ko n oerte. Znajo pa ti farizeji 1 Na vabi -lih si namreč ne upajo naravnost povedali, da so to rdeči brenkači, temveč pod imenom „Družbinskih večerov“ hočejo zvabiti kaline v svoje klet ke. Mi pa vprašamo: Afi so koncerti v postnem času na mestu in zakaj se prirejajo ravno v sobotnih večerih ? Seveda za to, ker rdečkarjS »e pozna4 jo nobenega posta in ker m potem n c del] o morejo spočiti, na mesto da 1 opravili svojo krščansko dolžnost. Ks ne, boljše je topla post.-Цса,- kal;or p mrzla cerkev? Pa seveda: Vera jo privatna zadeva! CADRAM. Dne 15. februarja ja umrla tukaj č. šolska sestra И Briber-ta, rojena Alojzija Faleš Iz Slivnico pri Mariboru v 29 letu svojo dob© . Bila je učiteljica za meščanske šole ^ Težko bolan a je prišla kot predstojnica v naš novi samostan, Bog naj tolaži njene potrte sosesire, njej pa naj da večni raj. Naj ji sveti večna luč, Narodno gospodarstvo. g VREDNOST DENARJA. 1 dolar stano 142 do 142% naših kron. Za 100 avstrijskih kron plačaš 24—26 naših kron, za 100 čehoslrrvaških kron moraš dati 180—-188 naših kron, 100 laških lir stane 518—520 naših kron * za lOd-iiemških mark 238—241 naših kron. g HMELJ. Na bmeljsl:em trgu v Žalcu je postalo popraševanje po hmo-lju nekoliko živahnejše, kajti poproda-io se je 2—300 stotov hmelja. Cena zn žatečki hmelj so je gibala med 2000— 8000 K za 50 kg. Tudi tujega, zlasti hmelja iz Poljsko, se je nekaj bal Odprodalo. Ko bo zopet prošt izvoz hmelja v Anglijo, je pričakovati ▼' 2mo« živahne hmeljske trgovine. rao.tke hiače kron 120—, igO'—, 2зр'—, rnošba spodnje hlače K 80-— šn 88:~~, srajce pisana ali bela K. liO-. - , t45:—, 170*—, htaževma ,126 cm široka t m K 701— do 148-—, plavotisk, lep, 1 m K 40 —, 45-—, 48'—, oksford, dober 1 m K. 40-—, 46-—, rujavo platno 1 m 34'— do 4O —, šifoni, flr.t 1 m K 42'L do 50-—, predpasniki za ženske K 58 —, 66-— 72-—, 8sv—, glavni robci, lepi ä K 30- - , 36' , 43'ri, konjsko Strange 1 par K 24 —, 30-—, 38-—, 44'—, uzde navadne in pletene K 1.5'—, vrvi za perilo, zidarje, tesarje m,seno; dežni gumi plašč, angleški krom 1120'--, žamet' rižošt, črh, -rajav in zelene barve za moške obleke 1 m K 130'— do 145-—„ toaletno milo, žepna zrcala, britve9 nože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, lasne igle, glavnike in raznega drugega blaga v zalogi JHojiij Gniukk, i^eriber. Glavni trg št. 6, Slovenija« &5 Ceno kupite Ä llspešii ioserirate ¥ Straži! Odgovorni urednik Franjo Zebot. Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru.