Zasavski [id 13» .StaaavsKl leoni*. • TrOcvijan - Urejuj« urednism odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva in uprave; »Zasavski tednik«. Trbovlje I, Trg revolucije *8 - Telefon It. 91. - Račun pri Komunalni banki Trbovlje 608-70-1-14* - Lut izhaja vsak petek. — Letna naročnina 400 din polletna MO din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din. Cena uvoda v kolportali II din, — Tiska tiskarn* Časopisnega podjetja »Slov. poročevalec« » Ljubljani. -Rokopisi, ki morajo biti » uredništvo oal kasneje vsak torek, se na vračajo (jfoto'iepottet TEBN1K St. 37 TRBOVLJE, 12. septembra 1958 Lelo X) TOVARIŠ MIHA MARINKO OB PREGLEDU ZBORA f ob petnajstletnici Slandrove brigade v Mozirju. Zbralo se je nad f 400 bivših borcev te brigade, mnogi boroi drugih naših partizanskih enot in nad 7000 ljudi iz bližnje in daljne okolice. Prve razprave o ustanavljanju stanovanjskih skupnosti v Zagorju Dag Hammarrjkjold, generalni sekretar OZN, potuje te dni po deželah Srednjega vzhoda. Njegova naloga je po. tokati vse možnosti za prenehanje hladne vojne v tem delti zemeljske krogle. Tako je imel z izraelskim premierjem Ben Gurionom in predsednikom ZAR Naserjem več raz-Oovorov, te dni pa je začel že drugo serij o razgovorov z vladama v Amanu in Kairu. Se vedno nesoglasja Nova izmenjava misli in mnenj je potrebna zavoljo te. Oa, ker pri prvih srečanjih in razgovorih ni prišlo do soglasja med glavnimi prizadetimi deželami, in sicer zaradi jordanskega stališča, ki ga vlada ZAR ni mogla sprejeti. Pravijo namreč, da jordanski kralj ni hotel privoliti v to, da hi btfiifianstice čete zamenjale Varnostne sile OZN, ter vztra. jal pri tem, da bi ustanovili Posebno opazovalno skupino OZN s posebnimi nalogami tudi na ozemlju ZAR, da pa je Predsednik ZAR seveda zavrnil to zahtevo kot nemogočo. NA KVEMOJU SE VSE PO STAREM Pred dnevi je kitajska vlada *poročila, da so štiri ameriške vojne ladje zaplule v kitajske teritorialne vode. Okrog otoka K vemo j pa je Vse polno ameriških vojnih ladij. pekinSka vlada je takoj zatem poslala drugo resno opozorilo trn pouda jala, da je bil ta incident vnaprej pri. pravljen in da to pomeni zelo nevarno početje, ki ogroža kitajsko varnost in suverenost. S tem v zvezi pa je poslal ameriškemu predsedniku posebno noto sovjetski premier Hruščev, v kateri opozarja na resnost položaja in izraža željo, da bi s skupnimi napori rešili nevarno krizo na Srednjem vzhodu. Ameriška vlada pa je obtožila kitajsko vlado, da je z »neizzvano« Vojaško akcijo poslabšala položaj na Srednjem vzhodu. To obtožbo so dali v poročilo Bele hiše, ki je nekak prvi odgovor na poslanico SZ. ZDAJ JE NA VRSTI VARŠAVA Vse kaže, da se bodo i> poljskem glavnem mestu Varšavi začela pogajanja med kitajskimi predstavniki im ameri-škimi zastopniki. Ameriška vlada je že naročila svojemu Veleposlaniku v Poljski, naj naveže stike s kitajskim ve loposlamštvom v Varšavi, da hi obravnavali nekatera sporna vprašanja o miru. Zdaj bo življenje v bodočih stanovanjskih skupnostih prijetnejše in vedrejše Občinski odbor Socialistične zveze v Zagorju je s prvim plenarnim sestankom, ki so se ga udeležili aktivisti SZDL, člani stanovanjske komisije in sveta za stanovanje zadeve, začel važno in pomembno akcijo za ustanavljanje stanovanjskih skupnosti v Zagorju. Razprava je pokazala, da občanom sploh še ni jasno, kaj pravzaprav hočemo doseči z ustanavljanjem teh institucij, zato bo treba najprej ljudem široko pojasnjevati in jih seznanjati z vlogo in pomenom bodočih stanovanjskih skupnosti. Plenum je naročil terenskim organizacijam, naj sicer začnejo s to akcijo, vendar naj šele potem, ko bodo ljudje v celoti seznanjeni s tem, prinašajo predloge, po katerih bo moč v Zagorju ustanoviti dejansko take in tolikšno število stanovanjskih skupnosti, da le-te ne bodo nekakšne administrativne enote, marveč skupnosti ljudi področij, ki bodo znali urejevati cfelotno življenje sebi in svojim družinam. Predvsem pa bodo morali Zagorjani pokopati že zdavnaj preživelo miselnost, da jim bo nekdo tretji omogočil znosnejše življenjske in druge pogoje, sami pa da bodo stali ob strani. Tiste negativne pojave, ki so odraz prejšnjega stanja, da je rudnik kot največji lastnik stanovanjskih poslopij popravljal stanovanj in sploh urejeval stanovanjsko politiko, bo moč odpraviti le tedaj, če bodo začeli hišni sveti spoznavati, da bodo morali sami poprijeti in v okviru realnih možnosti urejati svoje probleme. Doslej seveda to ni bil primer, vendarle bi bilo napak dolžiti za takšno stanje samo hišne svete, marveč v prvi vrsti zagorsko stanovanjsko upravo, ki je s svojim večletnim dokaj neodgovornim ravnanjem in sploh upravljanjem stanovanjskih hiš hudo škodila razvijanju družbenega upravljanja na tem področju življenja. Saj hišni sveti pravzaprav niso niti mogli kaj prida storiti, ko pa niso niti vedeli, s kolikšnimi sredstvi razpolagajo, česa se lahko lotijo z ustvarjeno najemnino, ko pa je večidel te urejala stanovanjska uprava. Zategadelj ni bilo nič čudnega, če so se sredstva od najemnin in ki so bila dejansko namenjena vzdr- ževanju hiš, uporabljala za druga komunalna dela. Računi za malenkostna popravila so včasih dosegali astronomske številke, dogodilo pa se je, da so jih plačevali hišni sveti, ki sploh niso ničesar popravljali. Na drugi strani pa niti stanovalci mnogih stanovanjskih hiš niso sodili za potrebno, odpraviti določene pomanjkljivo- Leskošek- sti. Saj so znani primeri, da je stanovalcem puščala streha $ Luka ši ogleduje vinogradniško razstavo v Posavskem muzeju v OGLED VINOGRADNIŠKE RAZSTAVE Podpredsednik Zvezne ljudske skupščine tov. Franc nad glavo in jim je voda tekla v stanovanja, pa se niso toliko () potrudili, da bi pokrili streho z nekaj opekami, marveč so i čakali, da bo storil nekdo tretji. V Zagorju je precej strnjenih ji stanovanjskih naselij, v katerih bi lahko stanovalci storili j marsikaj za izboljšanje tega ali onega Samo ugotavljanje: i radi bi to, potrebovali bi otroško igrišče, pa kopalnice in še č mnogo drugega, nič ne pomaga, če se ne bodo resno zavzeli $ in skušali z lastnimi močmi urejevati te probleme, skupnost t pa jim bo rada pomagala, če bo v ljudem potrebna samo- f iniciativnost. Tudi Zagorjani bodo morali spoznati, da je moč č marsikaj storiti in urediti z lastnimi silami in močmi. viteški dvorani skupno z ostalimi gosti. Ko bomo začeli ustanavljati stanovanjske skupnosti, bo prišla samoiniciativa in sodelovanje občanov še bolj v ospredje. Rečeno je, da je stanovanjska skupnost samoupravna družbena ustanova, ki usmerja skrbi in življenje ljudi na določenem področju. To pa pomeni, da bo skupnost organ, ki v* ^ 1* mmm, , 2^2 > r .1 i bo urejal celokupno življenje tistega področja tako, kot bodo ^ ljudje sami odločili. Skupnost jim bo seveda pomagala, morda s subvencijami ali brezobrestnimi posojili in drugimi nasveti. Skratka: vodstva terenskih organizacij Socialistične zveze kot drugih družbenih in množičnih organizacij čaka zdaj važno opravilo: za začetek je plenum, kot rečeno, sklenil ljudem pojasnjevati pomen stanovanjskih skupnosti, in ko bo to delo temeljito opravljeno, tudi pomagati pri ustanavljanju iniciativnih odborov, zbori volivcev pa bodo zatem dokončno odločili in se opredelili za skupnosti. toliko in toliko stanovanjskih M. V. Zbor borcev Slandrove brigade v Mozirju Sreianie tovarišev II’ V prijazni dolinici pod Do-bravl.Ls.irti so se minulo nedeljo tirali nekdanji štajerski borci in aktivisti. To je bilo srečanje ljudi, ki so v času narodnoosvobodilnega boja, na dan 6. avgusta, leta 1943, v gozdnem taborišču na Šipku ustanovili VI. udarno brigado Slavka Šlandra. Velike in lepe proslave se je udeležilo nad 7000 ljudi, med njimi več kot 400 borcev Slandrove brigade in aktivistov narodnoosvobodilnega boja na Štajerskem. Med borci in aktivisti so bili tudi narodni heroji Stanko Semič-Daki, Ivan Kovačič-Efenko, Janko Sekirnik-Simon, proslavi pa so prisostvovali tudi predsednik Ljudske skupščine Slovenije, tovariš Miha Marinko s soprogo, in drugi člani Izvršnega sveta LRS. Dopoldan ob 10. uri so se borci in aktivisti strnili v zbor, ki sta ga vodila ko- govoril tov. Mitja Ribičič, bivši komisar Slandrove brigade. Po zborovanju se je razvil bogat kulturni program, v katerem so sodelovale: Rudarska godba na pihala iz Trbovelj, godba Ljudske mili- ce iz Ljubljane in pevski zbor »Zarja« iz Trbovelj. Nato pa so se nekdanji borci spominjali težkih bojev na Štajerskem in v prijetnih pomenkih zaključili uspelo zborovanje. 58 milijonov dinarjev za elektrifikacijo krajev v občini Videm-Krško BAKLADA V RADEČAH V soboto so v Radečah zaključili slovesnosti v počastitev občinskega praznika. Na slavnostni seji ObLO je govoril predsednik občine tov, Fer-či Miler, v mestnem parku pa je železničarska godba na pihala pripravila koncert. Zatem se je od savskega mostu do trga v Radečah, kjer je bilo zborovanje z govorom predsednika občinskega ljudskega odbora, razvila baklada. Prireditve se je med drugim udeležila tudi republiška ljudska poslanka Mirna Zupančičeva in predsednik trboveljske občine Tine Gosak. ZAČELO SE JE SOLSKO LETO Samo poglejte, koliko se jih je zbralo k začetku šolskega pouka na šoli Trbovlje II. Malčki poslušajo upraviteljico Pavlo Zado-bovškovo. Seveda: med otroci so tudi starši, ki niso hoteli zamuditi te uvodne slovesnosti. ■ V •; s---'«*«*. . ♦ NE ODPAD, MARVEČ PARKIRNI PROSTOR Naš fotoreporter je ujel na filmski trak pogled na karkirni prostor avtomobilov pred vhodom na zagrebški velesejem, ki se je začel 5. septembra. Na področju občine Vadem-Krško so v zadnjih dveh letih postavili 8 novih transformatorjev in napeljali 22 in pol kilometra daljnovoda. Lani so elektrificirali Vrb insko vas in postavili transformator na Zdolah, h kateremu je bilo potrebno 7 In pol kilometra daljnovoda. Letos so dogradili v samem ZDOr K1 g„ __________________ mestu Videm-Krško dve trans- bodo seveda vključili pogaja- manjanta brigade, narodna formatoraki postaji, medtem ko nja o Kvemoju. Ameriško-ki-tajska pogajanja na ravni veleposlanikov so trajala do decembra minulega leta v Ze-nevi, ko je Ml ameriški pred-stavnik premeščen drugam, Kitajska potem ni več privolila v pogajanja z diplomatom na nižji stopnji za čas. tiokler ne bi imenovali novega tteleposlamika. NADALJEVANJE POGAJANJ V 2metli se še vedno nadaljujejo razprave o miroljubni ^Porabi jedrske energije. Po l*dnu dni razprav je videti. da se v ZDA, Angliji in SZ ha podoben način lotevajo Oseh glavnih problemov in dri raziskujejo v glavnem še ved-ho splošne stvari. V referatih Ib razpravah je bilo nanedano t^nogo podatkov, ki bodo še dokaj šen čas podlaga za na-daijnja snovanja in raziskovanja. Nekateri člani konfe-rence vidijo v dosedanjem dalu sestankov pomemben k*peh, vendar bo treba v bodoče še predi navorov, da bi doseplf ponolne spomnilne. heroja Mirko Jerman-Djidji in Jože Lepin-Ris. Zbor je prišel pred tribuno, kjer je Ris raportlral tovarišu Mihu Marinku. O pomenu slavja je so pretekli mesec izročili svojemu namenu električno omrežje in. opremili transformatorske postaje na Smedniku, Mrtvicah, Senušah in Velikem Trnu. V Električna luč na Velikem Trnu in okolici VREME Čas OD 12 DO 21 Prevladoval« bo lepo vreme *“rehodne padavine 1 nh^ditvU" pričakujemo okoli 14 In 21 **»nbra. V SEPT «ep M Po težkem pričakovanju vseh prebivalcev Vel. Trna in okolice nam je končno zasvetila električna luč, ki je za naše kraje res prava blaginja, po kateri smo toliko let hrepeneli. Kar nam nista mogli dati pokojna Avstrija in njena »pobožna« naslednica Jugoslavija, nam je sedaj oskrbela socialistična država, Tatova Jugoslavija. l(es je, da so interesenti za to mnogo žrtvovali denarno in z delom, vendar bodo tudi to kmalu pozabili. Vas Ravni se je marljivim električarjem malo oddolžila za njihov trud in jim na vrtu Jožeta Pifcd priredila veselico, kjer so se mladi m tari zavrteli, gospodinje in dekleta pa so poskrbela, da glede postrežbe ni bil nihče zapostavljen. Nekateri udeleženci so izjavili, da kaj takega še niso do-ž;veli. Najbolj pohvalno In razvese-;lvo pu je bilo, da sc je vsa družba vedla spodobno in ni prišlo na tej prireditvi do nobenega incident«. A. J. MIHA MARINKO V TRBOVLJAH *«••*•* *••••**•• «•••••••« ••*■•*••• *•**•< 9 t Dne 3. septembra je 'bila v Trbovljah seja občinskega ljudskega odbora, ki ji je prisostvoval tudi jredsednik Ljudske skupščine tovariš Miha Marinko. Na dnevnem redu je bilo razpravljanje in sklepanje o doseženih dohodkih In izvršenih izdatkih občinskega proračuna, o prošnjah gospodarskih organizacij za investicijska posojila in raznih drugih zadevah. Poleg odbornikov je sodeloval v razpravi tudi tovariš Marinko, ki je med drugim poudaril dolžnost ljudskega odbora, da stori vse za preskrbo prebivalstva s kmetijskimi pridelki — zlasti z ozimnico. i 1 ! vseh treh vaseh eo napeljali 15 km daljnovoda. Občinski ljudski odbor je sodelovanjem podjetij opremil vse transformatorske postaje teir kupil žico za daljnovod. V ta namen je vložil 19,600.000 dinarjev. Vsa elektrifikacijska dela, ki so bila opravljena v zadnjih dveh letih, oziroma bodo še storjena do konca letošnjega leta, stanejo po predračunu 85 milijonov dinarjev. Iz tega sledi, da je večji del bremena odpadel na prebivalce same. Razen nizkonapetostnega omrežja so ljudje opravili vsa potrebna fizična dela pri postavitvi transformatorskih postaj ter kupili in postavili vse električne drogove za visokonapetostni vod. Da bodo lahko v vseh omenjenih vaseh dokončno izvedli šc potrebna elektrifikacijska dela, je dal občinski odbor pre-kc kmetijskih zadrug 5 in pol milijona posojila. Na splošno vlada za elektrifikacijska dela veliko zanimanje. To najbolj dokazuje dejstvo, da so na primer na Smedniku zadnji mesec zbrali nad 5 milijonov dinarjev obvez, tako da so najeli le 400.000 din kredita za najrevnejše, Tudi na Velikem Trnu so ljudje sami zbrali preko'4 milijone dinarjev, medtem ko bodo potrebovali še 2 in pol milijona dinarjev posojila. Kljub temu, da je v vseh omenjenih vaseh že v marsikateri hiši zasvetila električna luč, elektrifikacijski odbori ne bodo mogli končati svojega dela, ker 'o prisiljeni započeto delo izpeljati do konca. Skoraj v vseh vaseh se je namreč zgodilo, da nekateri niso hoteli sodelovati pri elektrifikaciji in so celo to delo zavirali. Ko pa so elektrifikacijski odbori določili prispevke in sklenili, da bodo (Nadaljevanje na 2. strani) FRANC LESKOŠEK ■ med zasavskimi vinogradniki Brežice so v soboto in nedeljo zaživele novo življenje. Vse mesto je bilo v znamenju slovesnosti, ki jo je ob 10-letnici svojega obstoja pripravilo izvozno podjetje »Vino«. Ko je v soboto nekaj minut po 10. uri prišel na dvorišče zgodovinskega gradu v Tov. Franc Leskošck-Luka odpira vrata v viteško dvorano, v kateri je vinogradniška razstava. Brežicah podpredsednik zvezne ljudske skupščine, tov. Franc Leskošek-Luka, toplo pozdravljen od številnih gostov in delovnega kolektiva, je predsednik delavskega sveta Jožko Lopatič za/;el praznovanje. Razvojno pot podjetja »Vino« je bogato opisal njegov direktor Stanko Ilijaž, zatem pa so se zbrani napotili do viteške dvorane, kjer je podpred- sednik Leskošek odklenil vhod v prostore vinogradniške razstave, končno pa prerezal še simbolični trak, ki je bil pri vhodu v prostor, kjer so prikazali vinogradniki iz Posavja, Dolenjske, Bele krajine, Hrvatske, Goriških brd ter delno s Štajerske svoja najboljša vina s pokušnjo. V nedeljo zjutraj so prišli v Brežice kmetovalci od blizu in daleč. Skozi mesto je bil najprej prikaz vinogradniških obdelovalnih strojev. Zborovanje je začel predsednik novomeškega okraja Franc Pirkovič, ki je pozdravil vse zbrane, med njimi Franca Leskoška-Lu-ko, člana republiškega izvršnega sveta in ljudskega poslanca Jožeta Ingoliča, sekretarja okrajnega komiteja ZKS Novo mesto Jožeta Borštnarja im predsednika novomeške okrajne zadružne zveze Viktorja Zupančiča. Tovariš Pirkovič je opozoril na bodoče pomembne naloge podjetja »Vino« pri izboljševanju in nadaljnji razširitvi in krepitvi posavskega vinogradništva. Tov. Leskošek je v svojem nagovoru opisal povojna prizadevanja in uspehe jugoslovanskih narodov, zatem pa je podrobneje nakazal naloge na področju kmetijstva in poudaril, da bo te mogoče doseči s čimnačrtnej-šim izkoriščanjem danih sredstev, s splošno zainteresiranostjo vseh zadružnikov, z zadružnim sodelovanjem in načrtnim kmetovanjem. Opozoril je na pomembne naloge, ki stoje pred zadružnimi sveti. Ko je govoril o konkretnih ‘ nalogah pri nadaljnjem razvijanju posavskega vinogradništva, kakor tudi ostalih kmetijskih panog, je ugotovil najboljše možnosti, da se s pomočjo kmetijskih zadrug in poslovne zveze dvignejo na raven, kakršno si vsi želimo. Podjetju »Vino« je čestital k doseženim uspehom v desetletnem delu in zaželel, da bi bilo tudi v bodoče mimo vsega drugega skupaj z ostalimi organizacijami nosilec novega, socialističnega duha na vasi. Popoldne so bili pripravljeni za zadružnike in goste iz drugih krajev izleta in ogledi sodobnih vinogradov v brežiški okolici. TRIJE KINOSKOPI V TRBOVLJAH Renovlranje kina Svobo- ;; da-Zasavje Trbovlje so dobile že tretji kinematograf, urejen na kinoskopski sistem predvajanja filmov, in to v domu »Svobode« v Zasavju. Do sedaj so imeli v tem kinu za predvajanje filmov samo navadno aparaturo, in sicer eno samo, tako da so bili med posameznimi dejanji potrebni odmori. Sedaj pa to ne bo več potrebno, ker je kino dobil že drugo aparaturo. Prepleskali in uredili so tudi kino dvorano in namestili v njej nove stole, tako da je res veselje pogledati v lepo urejeno dvorano. Uprava DPD »Svobode-Zasavje« zagotavlja, da bo skrbel% za dober filmski program tudi v bodoče v zadovoljstvo vseh Trboveljčanov. To, da so v kraju sedaj kar trije kinematografi, ki so urejeni na ki-noskopski sistem, je dogodek, kj ga je vredno omeniti. 0 nekaterih problemih preskrbe v Trbovljah KAS STORITI? Zadnje dpi so Trboveljčane presenetile tri stvari: mesnice so na pol prazne, vodovodne pipe ob določenem času usahnejo in v pekarnah ob sobo-tak rado zmanjka kruha. Ker pa so to problemi, ki jih skoraj vsak čuti na svoji koži, se o njih dosti govori, mnogo jeze je zaradi tega in nič koliko očitkov, dostikrat izrečenih na napačen naslov, včasih pa ravno prav. Zakaj ni v mesnicah dovolj govejega mesa, kakšen dan pa se celo primeri, da ga spioh ni? Odgovor je najbrž že znan. saj je o tem problemu mnogo pisalo dnevno časopisje Med odkupnimi podjetji je bila namreč pred nedavnim d govorjena najvišia odkupna cena za živino, da bi na ta način preprečili navijanje cen, kakor se je to v preteklosti zelo pogosto dogajalo. Naše tržišče, zlasti odkupna mreža, namreč še vedno ni urejena tako, da bi lahko zajela vse tržne viške vsepovsod, kjer pač so. 'n se zato kaj rado zgodi, ta si na nekem področju nakupovalci podajajo kljuke, drugod jih pa ni, čeprav so na razpolago znatni tržni viški. Slabosti odkupne mreže pa so kajpak tudi drugačne narave in je nemogoče. da bi jih v tem sestavku vse naštel. Hočem samo reči, da je bil tak dogovor nujno potreben, odkupna cena za živino, kakor je bila postavljena v dogovoru, pa nikakor ni prenizka (v bližnji preteklosti je bila dostikrat znatno nižja!), tako da so proizvajalci, se pravi živinorejci, še vedno krepko stimulirani. Ker pa njihova kupna moč nikakor rti slaba, predvidevanja (pravzaprav to niso samo predvidevanja) glede letošnjega pridelka pa zelo obetajoča, se jim seveda s prodajo živine nikamor ne mudi. Povrh tega pa je tudi izterjavanje davkov zelo nedosledno, o čemer pričajo precejšnji zaostanki, zlasti v pretežno agrarnih občinah, in tudi to je pomagalo k situaciji na živinskem Posvet na občini Trbovlje Dograditev skladišča »Vita-minka«. O Trgovska podjetja bodo preskrbela ozimnice # Potrošniški krediti za ozimnice # Premajhna zainteresiranost KZ Trbovlje Na občinskem ljudskem odboru Trbovlje je bil v petek, 5. septembra, zanimiv posvet o korakih, ki naj zagotove zadostne množine ozimnic za delovne ljudi v občini. Da pa bo mogoče rešiti to pereče vp-o---!o iP treba nrpijhod- pri izgradnji omenjenega skladišča, takoj spet pričeli. Vsa ta dela morajo biti končana v enem mesecu. Za prebivalce v Trbovljah bodo preskrbela dovolj krompirja trgovska podjetja »Vita-minka«, »Potrošnja«, »Izbira« in »Preskrba«. Trenutna cena krompirja je 14 din. Trgovsko podjetje »Vitaminka« pa je nadalje sporočilo, da bo imelo na razpolago dovolj kvalitetnih zimski jabolk, ka-terih pena se bo siri-ria od ?P vanju, je sklep, da se morajo ozimnice preskrbeti v zadostnih količinah in da pri tej preskrbi ne sme nihče iskati dobička. Zanimiv je tudi predlog, naj bi naša gospodarska podjetja, ko dele svojim delovnim kolektivom dobiček, dala delavcem nanje odpadajoči znesek v obliki prispevka za ozimnice. Na drugi strani pa naj se delavcem kajpak obrazloži, da lahko dobe tudi potrošniški kredit za nakup ozimnic. Ob koncu so razpravljali še o delu KZ Trbovlje. Ta zadruga ima v svojih poslovalnicah naprodaj sadje, ki je ceneje, vendar v njih niso storili do danes ničesar, da bi intervenirala na trgu. Taka intervencija na trgu bi bila kaj koristna, saj bi potrošniki prav radi prišli do cenejšega sadja. Tako je zastopnik KZ Trbovlje kar pošteno povedal, da je verjetno njihovim trgovskim uslužbencem »pod častjo«, da bi uvedli prodajo sadja na trgu, zato take prodaje še ni nihče uvedel, čeprav bi bila v korist potrošnikov priporočljiva. taki trgu. Kaj storiti7 Mesarska podjetja bi lahko kršila obstoječi dogovor glede odkupnih cen in seveda tvegala tudi kazen, toda kakšno korist bi imeli od tega potrošniki. V mesnicah bi res imeli spet dovolj mesa. toda cene bi bile precej višje, to pa ne samo zaradi slabosti odkupne mreže, kot smo rekli v drugem odstavku, ampak tudi zato, ker smo mnogokje lani krepko posegli v živinski fond in je ponudba zaradi tega manjša. Mi pa seveda na moremo in ne smemo biti ujetniki zakona ponudbe in povpraševanja, zlasti ne takrat, kadar deluje na škodo velikega števila potrošnikov, in smo zaradi tega morali omejiti njegovo delovanje z dogovorom o najvišjih odkupnih cenah za živino. Le-ta bo veljal pač tako dolgo, dokler bo potreben. Živinorejci pa kajpak ne bodo mogli dolgo vztrajati na mnogo višjih, nikakor ne upravičenih cenah, in je zato pričakovati, da bo cena živine kmalu padla. K temu bo pripomoglo tudi dejstvo, da letošnje krmske prilike niso najbolj idealne. To pomeni, da velja še malo potrpeti! Mesarska podjetja, seveda skupaj s kmetijskimi zadrugami, pa si morajo nenehno prizadevati, da bodo le našla ponudnike s primemo ceno, če ne v neposrednem območju, pa kje drugje. DISCIPLINA IN ZAVEST, DA NAS JE VEC, PRI PORABI VODE.., Problem vode v Trbovljah je splošno znan in ga v tem sestavku ne bi podrobneje opisovali. Gre pač za to, da viri vode niso zadostni, in to celo takrat, kadar je dovolj padavin, kaj šele v sušnih dneh. Tudi je znano, da trenutno ni na razpolago toliko sredstev, da bi ta problem rešili kar čez noč. Preostane torej samo še to, da v zavesti, na nas je več, prisluhnemo opozorilu komunalnega podjetja in se po njem tudi ravnamo. Gre namreč za to, da je v mnogih pri- POMENEK TEGA TEDNA Nikamor drugam kot k rudniku! Včasih, pred vojno, je veljalo prepričanje, da je vsak tisti, ki je dobil zaposlitev, tako rekoč na konju. Delo v rudniku je veljalo za kolikor toliko stalno, medtem ko so bila drugod delovna mesta bolj ali manj nestalna in ljudje so bili _____ ____„..... __ mnogokrat v strahu, da se bodo spet znašli na cesti. vode, ali pa jo imajo pi? Gospodi n Tako pred vojno. Potem je socialistična revolucija raHi noc rta a rf/-. eam/<" £=» fi St.Vfl Hfl n nnvih fvH n rvcnv m pri linHmi nnmet.la « rvrp/ivi merih, zlasti tam, kjer ni števcev, poraba vode naravnost razsipna. Ali takrat ne pomislimo, da je veliko ljudi v više ležečih naseljih mori' zventu. — hudo radi nas na razpolago samo enkrat ali dvakrat na dan? Marsikje so vodovodne instalacije pokvarjene in naša dolžnost je, čeprav plačujemo za vodo pavšalno določen prispevek, da jih damo čimprej popraviti! NE PLANIRATI NA ŠKODO POTROŠNIKA! Ob sobotah (zlasti ob sobotah!) v pekarnah in trgovini rado zmanjka kruha. Po mojem mišljenju je vzrok v bojazni pekam, da bi kruh, če bi ga preveč spekli, ostal v zalogi in ga ne bi mogli spraviti v denar. Planiranje je vsekakor dobra stvar, toda ne sme iti na škodo potrošnika. Vsekakor je bolje, če nekaj štruc ostane v zalogi, kot pa če določeno število potrošnikov ostane brez kruha. V trgovinski mreži pa je Cesto pojav, da ni mogoče dobiti nekaterih predmetov, ki jih je sicer drugje dovolj na razpolago. Morda je res, da to traja samo nekaj dni, ker so zaloge določenih predmetov pošle in jih je treba spet obnoviti, toda to se pri stalnem računanju potreb nikakor ne bi smelo zgoditi. Ce pa je vzrok slabe izbire v premajhnih obratnih sredstvih oziroma zaradi varčevanja pri obrestih na obratna sredstva, bi se tudi ta problem moral na neki način zadovoljivo rešiti. V Sevnici sem slišal, da so trgovine na račun večje izbire blaga povečale stroške za pol odstotka. To za potrošnika res ne bi bilo tako občutno breme, če bi potem bila izbira blaga zadovoljiva in ne bi bilo t.reba določenih predmetov kupovati v večjih mestih, kamor potovanje stane mnogo več. kot pa znašajo zš pol odstotka višji stroški. Moje pripombe so seveda subjektivne, upam pa, da so tudi objektivno upravičene. Potrošnik ustvarjanjem novih odnosov med ljudmi pometla s preživelimi pojmovanji in nazori, kajti delo je svobodno, kot pravi naš program ZKJ, in vsepovsod enako cenjeno, če je namenjeno rasti in razevetu socialistične skupnosti. Žal je pri nas, zlasti v Zagorju in Trbovljah, mnenje nekaterih ljudi o tej stvari še vedno hudo zaostalo in še vedno se v naših delavskih družinah govori o rudniku kot edinem podjetju, kjer je človek varno spravljen, da bo dočakal starost in zasluženo pokojnino. Seveda je razumljivo, da se taka in podobna miselnost še pojavlja v najrazličnejših oblikah, ker imajo rudniki pri nas tradicijo in so bili prva podjetja, kjer je človek dobil zaposlitev. Toda pričakovali bi, da se bo z razvijanjem našega socialističnega gospodarstva vendarle to prenehalo, kajti pred očmi naših občanov Vidno rastejo nova podjetja, nove gospodarske organizacije, obrtne delavnice in institucije, ki potrebujejo delovnega človeka. da jim bo pomagal do razvoja in veljave. Prav zavoljo tega je povsem nerazumljivo, da se naši starši hudo razburjajo, če njihov otrok, ko dopolni določen« starost, izpolni šolsko obveznost ali izuči v tem ali onem poklicu, ne dobi dela pri rudniku. Zdi se, kot da ne živijo v naših krajih in hodijo po svetu z Zaprtimi oziroma zavezanimi očmi. Se slabše je, da je celo med najrazličnejšimi uslužbenci in ljudmi s srednjo ali celo višjo izobrazbo ukoreninjeno tako mnenje. Prav zategadelj se dogaja, da imajo naši rudniki izredno dober strokovni kader, ostala mlada, komaj nastajajoča podjetja pa so malone brez njega in se na vse načine prizadevajo najti take ljudi Znani so primeri, da so nekateri ljudje vehementno, seveda brez prave obrazlo^ žitve, odklonili delo v drugih podjetjih, češ da so že njihovi očetje delali pri rudniku, zato hočejo tudi sami. Kajpada: človek bi mislil, da je takšno nerazpoloženje do ostalih podjetij zaradi slabših prejemkov. Vendar razni primeri dokaj zgovorno kažejo, da ni tako, saj so plače drugod povsem enake onim pri rudnikih. Ko smo ustanavljali komune, smo vedeli, da ustanavljamo teritorialne, zaokrožene enote, v katerih bo prišla do veljave specifično družbeno-politična oblika za organiziranje skupnih družbenih naprav. Potemtakem ne smemo dopustiti, da bi konkretno v Zagorju, Trbovljah ali Hrastniku imeli za cilj razvijati zgolj rudnike, pozabljati pa na druge široke možnosti, ki jih imamo na razpolago, torej razvijati ostala potrebna gospodarska podjetja. Zgrešena je miselnost, da se reže največji kos kruha pri rudnikih in da je najslabši kruh spet samo pri rudnikih. Ko so v Zagorju oni dan zaključili drugo povojno gospodarsko razstavo, je neki obiskovalec napisal v knjigo vtisov tudi tele misli: razstava je nazoren dokaz, kako se kljub težavam in slabostim razvija zagorsko gospodarstvo, in vzbuja vtis. da Zagorjani počasi spoznavajo, kako silno važno je pomagati vsestranskemu razvoju in rasti ostalih podjetij, ne pa samo rudniku. Ali se niso tudi vsi ostali Zagorjani prepričali, da »mo v novih pogojih, ko je delo osvobojeno in oplemeniteno z načelom: POVSOD ENAKO. CE POMAGA RASTI SOCIALIZMA, vendarle napravili izdaten korak naprej v komunalnem gospodarstvu in da so vsestranske možnosti, da se nekatera podjetja razvijejo v pomembne gospodarske institucije. Kolikor bolj bo v naše ljudi prodiralo spoznanje, da delajo za skupne interese in cilje, toliko manj bo tistih--NIKAMOR DRUGAM KOT K RUDNIKU! M. V. »Potrošnja« v Trbovljah pošilja potrošnikom Le redkokdaj se zgodi, da je na trboveljskem trgu takšna gneča, da bi gospodinje ne našle dovolj prostora. Tokrat pa se je ta ustavil kar pred trgom. no rešiti neko drugo vprašanje — dograditev skladišča trgovskega podjetja »Vitamin-ke«. To vprašanje so že rešili na zadnji seji občinskega ljudskega odbora in bodo z deli. s katerimi so prenehali do 52 din. Tudi grozdje je v zalogi. Ta prihaja iz Kopra, ker je od tamkaj cenejše, po 60 din, medtem ko stane grozdje z Bizeljskega 75 din. Med važnimi sklepi, ki so bili sprejeti na tem posveto- Obratni delavski sveti na rudniku Trbovlje-Hrastnik Na povabilo tajništva okrajnega sindikalnega sveta iz Ljubljane je bilo prejšnji ponedeljek na upravi rudnika Tr« bovlje-Hrastnik prvo posvetovanje odgovornih tovarišev iz delavskega upravljanja, sindikata, ZK in uprave rudnika, da ugotove potrebo po ustanovitvi obratnih delavskih svetov v podjetju. To pobudo je dal že pred 3 leti občinski' sindikalni svet v Trbovljah, vendar do ustanovitve obratnih delavskih svetov na rudniku doslej n; prišlo. Prva razprava o tem vprašanju pa je ugotovila ne le možnost, temveč tudi potrebo ustanovitve takih svetov. Za ustanovitev obratnih delavskih svetov so se zadnje čase zlasti začeli zavzemati tovariši iz Hrastnika, ki to potrebo bolj čutijo kot v Trbovljah, ker je hrastntški del rudnika od uprave podjetja oddaljen, potreben pa je družben organ, ki bi lahko marsikaj uspešno in samostojno rešil. Na tem sestanku so poudarili, da bodo morali obratni delavski sveti sčasoma prevzeti določene funkcije in da bodo morali nadalje obravnavati svoje interne probleme v skladu s koristmi celotnega rudnika. Uvedba obratnih delavskih svetov se poveri posebni komisiji. Njene predloge naj nato prouči rudniški delavski svet s celotnim kolektivom, pobudnika pa naj bi bila za to organizacijo ZK in sindikat. Komisija Ima tudi nalogo, da do 1. oktobra t. 1. prpuči vso problematiko iti določi pristojnost obratnih svetov ter posameznih področij, ki naj bi jih ti novi sveti zajemali, »poredno s tem naj se prouče izkušnje po drugih rudnikih. Vsekakor bodo obratni DS na rudniku znatno približali delavsko upravljanje kolektivu, kajti dosedanji delavski svet s 85 člani je to nalogo zelo težko zmogel. Razen tega bodo obratni delavski sveti bolj konkretni odigrali svojo vlogoi, ker jim bodo dana v pregled in presojo finančna in ostala vprašanja podjetja in bodo lahko dali ti sveti marsikatero pobudo za koristi in napredek rudnika. Ze to prvo posvetovanje je pokazalo, da bo po ustanovitvi obratnih delavskih svetov treba reorganizirati nekaj rudniških obratov oz. jih razdeljti, saj Imajo posamezna področja na rudniku svoje lastne finančne oz. ekonomske pokazatelje, kakor sta na primer rudniška opekarna v Trbovljah in reparatur-na delavnica v Hrastniku. Prvi koraki so torej storjeni, obratnim delavskim svetom pa želimo v nadaljnjem uveljavljanju in širjenju delavske samouprave mnogo uspehov. t. k. k. PRIPRAVE NA VOLITVE ZADRUŽNIH SVETOV V VIDMU-KRŠKEM V občini Videm-Krško so priprave za volitve v zadružne svete v polnem teku. O tem vprašanju je pred nedavnim že razpravljal občinski komite ZK skupno s predsedstvom občinskega odbora SZDL. Politični štab za izvedbo volitev je pripravil vse potrebno, da bodo izbrani najboljši kandidati za te svete. Poletni občni zbori vseh kmetijskih zadrug v občini Videm-Krško bodo v drugi polovici meseca septembra, kjer bodo med drugim sprejeli kandidacijske liste za volitve v zadružne svete. Da bo izbor za te svete res temeljit, bodo o njih predhodno razpravljale vse politične organizacije na terenu s sodelovanjem upravnih odborov KZ. Ob tej priložnosti bo odigral važno vlogo tudi občinski komite LMS ter osnovne organizacije LMS, ki bodo s svojim vplivom zvišale članstvo v kmetijskih zadrugah ter dosegle, da bodo predlagali v zadružne svete več mladine. BLAGO NA DOM Menda smo v novoletni številki v sestavku »Zelje občanov* napisali y našem tedniku med drugim tudi klic trboveljskih gospodinj, ki so predlagale trgovskim poslovalnicam, naj jim začnejo pošiljati blago na dom. Povedale *o, da bi jim s tem prihranili trgovci marsikatero pot in urico časa. Takrat nji! ove želje niso vžgale, čeprav to delajo že v drugih slovenskih krajih, pa tudi v Spodnjem Posavju. Zdaj so si tudi nekatera trbo veljeka podjetja odločila storiti nekaj podobnega. V poslovalnici »Potrošnje« na Vodah visi na steni lepak, ki sporoča kupcem, da se je poslovalnica odločila s prvim septembrom dostavljati strankam* blago na dom, in to brezplačno. Mi pa smo povprašali poslovodjo te poslovalnice, da bi nam povedal, kako so to sprejeli njihovi odjemalci. Odgovor kaže, da bo stvar stekla, kajti že v prvih dneh so se te ugodnosti poslužlle zlasti gospodinje z 2abjeika. Podjetje ima stalnega delavca, ki dela drugače v skladišču, zdaj pa *e preniša ljudsm najrazličnejše blago na dom. Doslej mora še nositi potrošilo blago Po rokah ali na ramenih, podjetje pa bo nemara kupilo prevozno sredstvo, .■ katerim bo lahko naenkrat spravilo več strankam blago n: domove. Zanimivo j« to, da dela to podjetje brezplačno. Bržčas sr jim to splača, ker bo na ta način še laže obdržalo svoje stal ne kupce, hkrati pa si pridobilo še druge. Tako torej ne drži mnenje zagorskih trgovskih podjetij, da za zdaj še ne morejo prevažati blaga na dom. ke-, nimajo za to niti ljudi niti sredstev, s katerimi bi plačali tt usluge. Prej ko slej bodo morala tud, ostala trgovska podjetja slediti temu zgledu. To pa pomeni nekoliko drugačen veter v pos,o vanju naših trgovskih podjetij, ki se doslej nikakor niso mo-gl., privaditi oziroma prisluhniti upravičenim željam potrošnikov. Zanimivo je tudi to, da je v trgovskem podjetju •P°' trošnja« v Trbovljah dal tako pobudo poslovodja sam, ker 1* ugotovil, da bo poslovalnica v prvj vrsti s tem pomagala 1JU' dem, na drugi strani pa si 1,0 pridobila večji ugled in veljavo in končno dosegla tudi več-il blagovni promet. Zare$ bi bilo prav. da bi tudi ostali kraji in ostala trgovska podjetja sledila temu zgledu Sveti potrošnikov bi lahko o tem spregovorili pri upravah trgovskih podjetij, jn verjetno bi lahko našli kako pot, ki hi ustregla njihovim stalnim 1° ostalim kupcem. M. V. Poskusni nasadi na Senovem NAS KOMENTAR Na pragu pete republike Prav te dni se Je de Gaulle vrnil iz Afrike. Njegovo potovanje je bilo naporno, saj je v nekaj dneh obiskal Madagaskar, Ekvatorialno Afriko, Zahodno Afriko in Alžirijo. Bilo je naporno, vendar ne tako uspešno kot so de Gaulle in njegovi pristali pričakovali. Kaj je de Gaulle našel in dobil v francoskih afriških kolonijah? In zakaj »e je sploh podal na tako dolgo pot? Francija stoji te dni pred težavno odločitvijo. Pa ne samo Francija. Pred takšno odločitvijo stoje namreč tudi francoske kolonije v Afriki, pa tudi Alžirija, ki jo sicer nimajo za kolonijo, temveč za del francoskega ozemlja. Gre za novo ustavo, za ustavo, ki si jo je de Gaulle želel, že preden je prevzel dolžnost predsednik^ vlade in ki jo je sedaj pred dnevi dokončno formuliral. O čem govori ta ustava? Njeni prijatelji govore, da je silno preprosta, nasprotniki pa pravijo, da je zelo komplicirana in škodljiva. Torej ne moremo verjeti obem. Lahko samo povemo, kaj hoče doseči ta nova ustava. Predsednik republike bi postal glavna osebnost v državi, parlament bi izgubil precej pravic, ki jih je doslej Imel, kolonije bi postale polavtonomne pokrajine v tako imenovani francoski federaciji, Alžirija pa bi bila integralni del Francije, torej del francoskega ozemlja. To je vse, o čemer govori nova ustava, vse, za kar bi moral francoski narod in narodi v francoskih kolonijah reči »da« ali »ne«. In zaradi te nove ustave, zaradi bitke »da« ali »ne«, je de Gaulle pred dnevi potoval na Madagaskar V Francosko Ekvatorialno Afriko, v Francosko Zahodno Afriko in v Alžirijo. Afriški narodi so ga različno sprejemali. Nekateri so ga pričakovali z lamploni, s kresovi in pesmijo, drugi pa z demonstracijami in radikalnimi zahtevami. Vendar je bila poanta ista. Na Madagaskarju so socialni demokrati, ki so sicer pridobili na j večji del vsega, kar znajo iz Francije, pričakali z zahtevami o neodvisnosti Madagaskarja, o novi državi, ki bi se imeno- vala socialna in demokratska republika Madagaskar, pa čeprav so ob tem nosili lampione in zažigali kresove. V Ekvatorialni Afriki se je moral de Gaulle spopasti zlasti s težnjami, kamerunskega naroda, s težnjami o katerih smo v našem listu že večkrat pisali, s težnjami po neodvisnosti 'n po svobodni demokratični republiki, ki bi, če bi jo Francija pripoznala, lahko živela v okviru tako imenovane francoske skupnosti. V Dakarju, v mestu, ki ga imajo za središče Francoske Zahodne Afrike, je spet de Gaulle veliko obljubljal, vendar so ga mladi Afričani, ki bi želeli, da bi afriški narodi imeli iste pravice kot francoski narod, izžvižgali. Novinarji so poročali, da se niti ena njegova beseda ni slišala, slišala pa se je zahteva: »Hočemo neodvisnost«. In v Alžiriji, tvoru sodobne Francije? V tej deželi ni de Gaulle povedal ničesar novega. Spet je govoril o integraciji, torej o priključitvi celotnega Alžiira k Franciji, govoril je o Alžiriji kot o delu francoskega nacionalnega ozemlja. S tem pa )e storil to, kr - so storili njegovi predhodniki, meščansko zarjaveli državniki Francije. Storil Je levjo uslugo voditeljem francoskega imperija, v alžirskih množicah pa je utrdil prepričanje, da je edini izhod iz sedanje krize boj in samo boj za neodvisnost. Torej če danes govorimo o rez.ultatih de Gaullovega potovanja po afri".iih kolonialnih ozemljih Francije, ki imajo kakih 10 milijonov kvadratnih kilometrov in na katerih živi okoli 43 milijonov prebivalcev, lahko rečemo: Afrika se je prebudila. To ni fraza ali propagandno geslo nekoga izmed nas, komunista, socialista ali protikolo-niallsta. Afriški narodi so dozoreli in terjajo svobodo, neodvisnost, suverenost. Sleherna francoska ustava, ki jim tega ne zagotavlja, predstavlja za njihove težnje samo korak nazaj. To pa de Gaulle, kot kaže, noče videti, ali pač ne zna videti. In ves problem Je v tem, kdaj bo francosko meščanstvo, kdaj bodo francoski državniki spregledali, da je njihove ideje o velikem francoskem »carstvu« povozilo kolo zgodovine 85 milijonov za elektrifikacijo kiajev v občini Vidun-Krško (Nadaljevanje s prve strani) vsi tisti, ki niso hotel) sodelo* vat) oziroma pomagati pri delu, moral) plačat, trikratno vsoto za priključek, je bito še večje godrnjanje. Ker pa so te sklepe potrdili tudi zbor) volivcev, v, postali zakon za vse prebivalce. Zarad) tega so se skoraj va) prizadeti, ki jih je bito I® nekaj, premislili in se sprijet' nili z obvezo, ki Jo Je elektrifl' kacijsk) odibor določil po katastrskem dohodku, kar krepko poprijeli za delo. Najbolj zanimivo Je bilo na Smedniku, ko Je neki večji kmet dan P>"*“ otvoritvijo omrežja prinesel elektrlfikacijskemu odboru 70 tisoč dinarjev in tako kril vso zamujeno obveaso in sc z nJ° vključil med potrošnike. Prav tako zanimivo Je, da *° sc pr| elektrifikaciji podeželj* uspešno izkazali v glavnem ljudje , ki so poznani že k°* aktivni borci za izboljšanje lj Omski h pogojev svoja v**4. Tako so na primer na Senušsb glavno breme elektrifikacije prevzeli tisti, ki so pred d vem« letoma zgradili v svojem kr*P? osnovno šolo, na Zdolah zop** tisti, ki so vse sile usmerili^ dograditev ceste Videm—Kr**0 —Zdole, medtem ko so v ostalih vaseh Isti ljudje delali ** asanacije itd. Niso pa ostali mi, kajti pridružili »o se jlmj1* octall in na ta način poveč**1 število aktivnih delavcev, l?or” cev za razcvet podeželja. Občanom občine Spomini na žrtve, na preseljevanje, na padle borce in na preganjanje naših ljudi p< okupatorju nam osvežujejo moč v nenehnem boju za dosego tistih idealov, za katere so naši narodi dali največ žrtev. Sovražnika smo pregnali z naše zemlje, na njenih tleh pa smo s pono-■om stopili k izgradnji socialistične domovine. Danes lahko gledamo s ponosom na razvoj naše dežele. V letih obnove podeželja smo večidel odstranili težke posledice okupacije. Akcijo obnove in Izgradnje objektov za zboljšanje življenjske ravni na gospodarskem, kulturnem in prosvetnem področju bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Družbeno samoupravljanje v gospodarstvu, šolstvu, ljudski prosveti in zdravstvu se nenehno krepi. Krajevni odbori in zbori volivcev so postali odločilni usmerjevalci vsega družbenega razvoja ln dogajanja. Vsi ti organi, na čelu z občinskim ljudskim odborom, s sodelovanjem Zveze komunistov in SZDL, se zavedajo, da je v skupnem sodelovanju moč in napredek. Nov komunalni sistem zagotavlja nenehen razvoj in razcvet občine. Doseženi uspehi v Industrijski proizvodnji so nam porok za prihodnji razvoj kmetijstva, kateremu bo treba posvetiti vso pazljivost. V bodoče bo treba razen razvijanja Industrije, obrti, trgovine in gostinstva posvetiti mnogo več skrbi razvoju kmetijske proizvodnje in komunalne delavnosti. Vedeti moramo, da lahko samo z dvigom kmetijske proizvodnje izboljšamo življenje kmeta, z njim pa hkrati življenje delavca v industriji in mestu. K letošnjemu občinskemu prazniku občine Sevnica čestitam vsem občanom z vabilom, da se skupne proslave, ki bo v nedeljo, 14. septembra, v Sevnici, udeleže v čimvečjem številu in da bi tudi v prihodnosti nenehno delali za blaginjo in razcvet naše socialistične domovine. KAREL KOLMAN, predsednik ObLO Sevnica Kratko, toda PRVI VEČJI POŽAR v Sevnici leta 1943 je upepelil skoro ves trg razen obeh cerkva in treh hiš. Nastal je po neprevidnosti neke krojačice. Drugi veliki požar je izbruhnil na bln-koštno nedeljo 1754. leta. Zajel je trg z župno cerkvijo. Tam, kjer je zdaj trg. podjetje »Sloga«, je bila takrat gostilna Simončič. V njej so cvrli mast, ta Pa se je po neprevidnosti vnela ln zanetila požar. 1862. LETA JE BILA ZGRAJENA mimo Sevnice železniška proga. 1873 leseni cestni most čez Savo, ki je zdaj že pravi nebogljenec. Veliki most železne konstrukcije za dolenjsko progo pa so dokončali 1938. leta. • TONE PERUSEK, ki sredi Sevnice prodaja časopise, nam Je postregel z nekaj podatki s svojega področja. Ob delavnikih proda 15 in ob nedeljah 130 Poročevalcev, 5 in 50 Pravic, vačnice, ki jo vidimo ob vhodu v Sevnico, do Piaunštajnerjeve gostilne so naredili most iz lojtrskth vozov, da so lahko ljudje hodili preko razlite vode. 1954. leta je v dveh urah močno narasla Sevnična in poplavila Šmarje. • SEVNICANI SO V LETOŠNJEM prvem polletju kupili 149 radijskih sprejemnikov, 74 koles, 12 motornih koles, 4393 električnih žarnic. Bencinska črpalka na Glavnem trgu je prodala najrazličnejšim domačim in tujim lastnikom motornih koles 75.500 litrov bencina. Nov spomenik v Sevnici Sevnica praznuje jutri in v nedeljo svoj prvi občinski praznik. Ob tej priložnosti bodo odkrili na trgu pri železniški postaji spomenik vsem padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja GRAD NA GRIČU NAD MESTOM z močnimi obrambnimi stolpi je posebna sevniška znamenitost. Lutrska klet pod njim je bila nekoč katoliška cerkev. V tej kleti je pridigal Jurij Dalmatin. Sedanje občinsko poslopje so imenovali spodnji grad. Oba gradova sta bila povezana med seboj s podzemeljskim hodnikom, ki je služil za skrivališče pred Turki. Drugi podoben hodnik je povezoval Krulejevo in Lutrsko klet. PRVI NEMCI SO PRIŠLI v Sevnico 1876. leta in ustanovili društvo Sudmark in šolsko društvo »Schulverein«, ki je služilo zgolj poneniččvanju. Nemci so imeli 1890. leta potujočo čitalnico. Takrat so kot protiutež ustanovili to tudi Slovenci. Nemci so čedalje bolj zgubljevali. DOBER START — Na zadružnem posestvu Boštanj — Sevnica so začeli z obiranjem jabolk, ki v nizkodebelnem nasadu letos prvič rodijo. Letina je za začetek odlična. 25 Primorskih dnevnikov, vsak teden 380 TT, 10 izvodov Pla-vega vjesnika, 8 Globusov, 15 Poletov, 10 Tovarišev, 5 izvodov revije »Življenje in Tehnika«, vsako soboto 20 dnevni- POZOR, MINE! TAM je spet stal pod bagrom in kup zemlje na njem se je vidno večal. Nekaj metrov od tu se je svetil napis: »Vstop na gradbir šče strogo prepovedan! Nevarnost min!« IIZ DNEVA V DAN Z gradbišča so zvozili okoli 3000 kubikov zemlje in kamnitega zidovja. Od starega poslopja so namreč še ostala * kletna tla. Temelji nove hiše bodo globoki 4,5 m, ponekod pa tudi več. Čudno, kako se je življenje nenadoma spremenilo, pravijo Sevničani in tisti, ki izstopajo na železniški postaji. Spomenik Jožeta Plečnika in B. Pengova je dobil skoro dokončno podobo. »Pionirjev« bager neutrudno zasaja svoje žrelo v kubike zemlje, tam kjer bo stala nova trgovska hiša. Streljaj dalje zidarji že vgrajajo prvo opeko v nove prostore konfekcije »Lisca«. Na tovorni postaji čakajo vozovi tepk, spet se polnijo skladovnice drv. V KMETIJSKI ZADRUGI imajo ta čas dela čez glavo. Od blizu in daleč prihajajo ponudbe in povpraševanja po posameznih pridelkih. Kmetje jo tako rekoč zasipajo z izdatnimi merami tepk, ki so letos rekordno obrodile in že skoro ne vedo več, kam z njuni. V temeljitem premisleku je nadaljnja organizacija odkupa, zlasti pri krompirju, ki ga je letos spet mnogo in bo težko vsega prodati. Zadruga je storila po vseh svojih vaseh obsežno akcijd za bližnjo jesensko setev pšenice. Pripravila je načrt, po katerem naj bi v kooperaciji zasejali 30 ha z italijanskimi sortami pšenice. Te številke, kakor pravijo, zdaj verjetno ne bodo dosegli. Zakaj? Ne zaradi premajhne dejavnosti, pojasnjuje. Vsa dela hogžjo opraviti kar najbolje in dokazati, kaj vse se da doseči s pravilno obdelavo zemlje. Seveda pa tega ne bi zmogli storiti tam, kjer je ta prehudo zanemarjena. Prvič bodo letošnjo jesen na Kompoljah zasadili nekaj nad 6 ha s hmeljem. Delno na zemljišču splošnega ljudskega premoženja, delno na zemlji zasebnih kmetov, ki so stopili v kooperacijo. Drugo leto nameravajo zgraditi sušilnico in povečati hmeljske površine še za nadaljnjih šest hektarov. Lotevajo se tudi pogodbenega pitanja, ker pa so se tu pokazale še rgzne težave, med zadružniki zanj še ni pravega zanimanja. Sevniška zadruga, je zdaj zgolj zadruga. In? Ali jd je kaj hudo po trgovinah? Kaj še! Pravijo, da je tako bolje. TOVARNA OB SEVNIČNI ali tovarna ob drevesih. Obe imeni zasluži sevniška kopitarna. »Zapišite, da v kolektivu še ni bilo nikoli takšne prizadevnosti kot letos,« — poudari direktor Lipovšek, ko mu izpovemo naše želje. Polletni plan proizvodnje so presegli za 9 odstotkov. Mimo novih strojev je k temu mnogo pripomogla boljša organizacija dela. Pravkar povečujejo in popravljajo sušilnico za rezan les, ki bo dosegla letijo okoli 2000 kubikov lesa, toliko pa ga podjetje potrebuje za proizvodnjo. Pripravljajo tudi vse potrebno za nakup novih strojev za kopita, katerih udeležbo v proizvodnji pričakujejo še letos. Finančna uspeh podjetja v prvem polletju je bil pozitiven. Občutno se je nadalje zboljšalo pred nekaj meseci še kritično stanje na žagi. Delavski svet je namenil del dobička v sklad za osnovna sredstva, nekaj pa v plačni sklad. V letošnjem letu so delali v tovarni precejšnje preglavice bolezenski izostanki, bilo pa je tudi nekaj nesreč, čeprav podjetje čedalje bolj skrbi za HTZ svojih delavcev, ki je sicer v zastarelih obratih precej otežkočena. Podoba se tudi v tem zadnjem času dokaj popravlja. Se pred kratkim pereče pomanjkanje zdravstvenega kadra v Sevnici se je s prihodom treh novih zdravnikov precej ublažilo, vendar name-, rava kopitarna v bližnji bodočnosti urediti obratno ambulanto in v ta namen že štipendira študenta medicinske fakultete. V kopitarni se zrcali skrb za človeka. Nekajkrat smo že poročali o cenenih toplih obrokih malice, zdaj pa lahko še zapišemo, da kopitarji v čedalje večjem številu odhajajo na letovanje ob morju, v Selce pri Crikvenici. In končno vprašanje, ki vrta v glavi s- .o vsakega Sevničana: kaj je s splošno rekonstrukcijo podjetja? Elaborat zanjo pripravljajo v biroju za lesno industrijo morda res nekoliko prepočasi. Vendar pa je za takrat že sedaj v programu proizvodnja 500.000 parov kopit, dva milijona parov pet, 900 kubičnih metrov embalažnega furnirja, ki ga zdaj še ne izdelujejo itd. SKUPAJ S KMETOVALCEM s Kumana smo stali pod plantažnimi nasadi jablan na posestvu zadružnega podjetja Boštanj-Sevnica. On in mi se nismo mogli nagledati. Ko smo nekaj ur pozneje začeli pogovor z upravnico tega posestva, inženirko Vido Cim-prškovo, smo seveda takoj prešli na to temo. Nizkodebelni nasad jablan se razprostira na 14,5 ha. Od teh jih je 5 ha že rodnih. V prvem letu pričakujejo 10.000 kg na ha. Na 24 ha rastejo srednjedebelne jablane. Imajo samo izbrane snete, njihova kvaliteta pa je prvovrstna. Posestvo ima drevesnico, ki je največja v Sloveniji, zanjo pa ji primanjkuje ljudi, vendar je njena kvaliteta navzlic temu solidna in so vsi kupci zadovoljni. Kaj pa živinoreja? Posestvo je sicer izrazito drevesničarsko-sadjarsko, vendar na njem gojijo tudi živinorejo, ki lepo napreduje. Imajo 50 glav goveje živine sivorjave pasme. V povprečju dajejo krave letno po 3»00 litrov mleka. Na Boštanju vzgajajo mlado plemensko živino. Mehanizacija? Imajo dva traktorja, manjka pa jim dovolj priključkov. In težave? Pomanjkanje in nasploh slaba stanovanja za delavce. V sezoni dela na posestvu 65, drugače pa 34 stalnih delavcev. Gradnja stanovanj bo v bodoče ena od glavnih nalog. Precejšnje preglavice predstavlja arondacija zemlje, ker jim ni priskočil tako, kot bi bilo treba, na pomoč tudi občinski ljudski odbor. 18. avgusta je gradbeno podijetje »Konir« iz Novega — --------— ------— mesta začelo s kopanjem te- kov. 15 primerkov Dolenjskega rpelj e v za novo trgovsko lista ln 70 Zasavskih tednikov, stanovanjsko hišo na prostoru, kjer je bil hotel »Tri ^iiJELI SMO — Sevnica je le->o mesto. Lahko pa bi bila še epša. Prav gotovo ne delajo ia tujce dobrega vtisa takšni-!e »pijani« zidovi ob cesti, ali ia zveriženi In polomljeni plotovi 1911. LETA JE ZAČELA SLOVENSKA inteligenca množično vstopati v gasilsko društvo. Na občnem zboru tistega leta so Slovenci preglasovali Nemce. Postavljen je bil pryi slovenski gasilski odbor in uvedeno slovensko poveljevanje. V VRANJAH IN PODVRHU imajo še danes veliko kamnito mizo iz rimskih časov. V Dvor-njah pa govore o zasuti cerkvi in samostanu. trd LETA 1927 JE SEVNICA DO ŽIVELA hudo poplavo. Od ko- granata. glav«, ki ga je uničila eksplozija ofo koncu vojne. V tem času so izkopali okoli 40 min in več drugega orožjar Na pomoč so morali poklicati inženiztee JLA. V aemlji so našli tudi človeška okostja ter med drugim povsem nepoškodovano steklenico domačega žganja. Velik preplah je nastal med vsemi, ko je eden izmed delavcev po naključju udaril ob Dredmet, ki je bil dimna Novo Delo pri gradnji trgovske hiše v Sevnici Kmetijska zadruga v Sevnici namerava v Šmarju zgraditi mesnico, predelovalnico Ul hladilnico za potrebe celotne Sevnice. Sedanja zasebna hladilnica Je premajhna, predelovalnice pa doslej še nimajo. Kakor smo zvedeli, že pripravljajo načrte. Zadnjič Je prejelo uredništvo naše rubrike »Halo, 91« vprašanje, v katerem neki bralec sprašuje, koliko oseb se Je letos rodilo, poročilo ali umrlo v Sevnici. Na matičnem uradu smo zadnjo soboto zvedeli, da se je rodilo 21 in umrlo prav tako 21 ljudi. Poročilo pa se je 35 parov. VOZOVI TEPK — Takšna podoba se nudi popotniku vsak dan na sevniški postaji. Okupator je zasedel Sevnico na veliki petek, 4. aprila 1941. leta. Hitlerjevo vojsko je tedaj na mostu pričakal in po-zdravil v imenu peščice Nemcev in nemškutarjev ter peto-kolonašev ključavničarski mojster Henrik Schmuck. Cez nekaj dni je okupator postavil na vodilna oblastna in« politična mesta v Sevnici živeče Petokolonaše. Razen teh je gospodarilo v kraju še nekaj nemških uradnikov, ki so bili Poslani, da zatirajo slovenski *l«elj. Okupator je kaj kmalu pokazal svoje namene. Ze 6. aprila 1941 so bili aretirani Ernest Krulej, Niko Jakil in Miloš Verk in po dveh dneh pripora izgnani preko nove meje na ozemlje, zasedeno po Italijanih. Druga večja izselitev v kraju je bila v začetku junija 1941. Med temi izgnanci so bili skoraj vsi učitelji. Vsem izgnancem Je okupator zaplenil vse premoženje in jim dovolil Vzeti g seboj le najnujnejše. V noči med 20. in 21. avgustom 1941 pa so bili izgnani iz Sevnice in okolice vsi tisti, ki so se na bivšem Štajerskem naselili po letu 1914. Te ljudi je okupator z avtomobili prepeljal na grad trapistov v Brestanici, od tam pa pozneje s transportom v Srbijo ali Hr-Vatsko. Premoženje vseh teh Je bilo prav tako zaseženo in Naplenjeno v korist tretjega rajha. Tako so prebivalci Sevnice in okolice ves čas, dok er je trajalo to preseljevanje, preživljali razburljive čase, saj niti ene noči n’so spali mirno, kajti vsnko noč so čakali, da brldejo tudi sami na vrsto Izseljevali pa so le ponoči. Uo «o Ijud** spali, oziroma bi mo al' Počivati. Da b> s« reš’H t"V nemirnega živlVnia. so nekateri raje izhra'1 oro-1t,'',T''"r’' keg čez mejo. S s-hn’ so vreli kar sc je pač dalo odpeljat! predvsem živež ter prepotrebno obleko in živali. Poljsko orodje so pustili doma, pa tudi mnogo žita, perutnine in vina, V izpraznjena stanovanja so Nemci naselili Kočevarje. Sevničani so sl z malimi izjemami med seboj zaupali. Izginilo je nekdanje politično strankarstvo in medsebojno sovraštvo in ljudje so budno sledili novicam o ustanavljanju OF in NOV. Toda kaj kmalu je to zaslutil tudi okupator in zato so se začele polniti jetniške celice krajevnega okrajnega sodišča. Množične aretacije pa niso ostale skrite narodnoosvobodilnemu gibanju. Zato je že 12. novembra 1941 napravil tedanji komandir Brežiške čete tov. Dušan Kveder drzno akcijo in z dvema tovarišema ob 10. uri zvečer potrkal na vrata okrajnega sodišča, sc izdal za gestapovca in odprl vse celice, jetničarja Zibcrta pa zaklenil v ono izmed izpraznjenih celic. Nekaj od teh pripornikov si je tedaj izbralo zlato svobodo in odšlo v partizane. Med njimi je bil tudi sedaj že pokojni Herman Kolman iz Šmarja. Mnogi pa so prostovoljno raje Se o^taM v celici in jih je oku-pator drugi dan izpustil iz za-jorov. Ze konec 1941. leta Je bilo v Sevnici precej članov OF. k' so jo organiziral’ predvsem ted^oii s'ovenski železniški uradniki in uslužbenci kot r»a nr'mer Marijan Jerina Ocvirk strojevodja Miklošič, Savo Kladnik in drugi. Prirejali so v gostilni Ivana Maurerja sestanke in zbirali pripadnike OF. Odpor Slovencev se je z dneva v dan stopnjeval. Pričele so se razne sabotažne akcije. Vzpostavljena je bila zveza s Planino pri Sevnici. Meseca septembra 1942 pa je bila ta skupina izdana. Aretirali so Sava Kladnika, Franca Černiča, dr. Turka in strojevodjo Miklošiča ter vse odpeljali v celjski »pisker«, kjer so jih zasliševali in mučili do skrajnosti. Dne 29. septembra 1942 so bili v Celju obsojeni na smrt z ustrelitvijo Franc Černič, Savo Kladnik in Miklošič, dne 30. septembra odpeljani v Maribor na okrožno sodišče in tamkaj 2. oktobra 1942. leta ustreljeni. Zemeljske ostanke vseh teh ta dan ustreljenih 152 obsojencev so s kamioni odpeljali v Gradec in jih tamkaj pokopali v skupno grobišče. Da bi izbrisali sled teh žr^v, so Nemci s traktorjem zravnali zemljo. Nekaj vodilnih članov OF je pravočasno zvedelo za namero Nemcev in je pravočasno pobegnilo iz Sevnice ter odšlo v partizane. Med njimi Ocvirk in Marijan Jerina. Leta 1943 je bil meseca oktobra izveden napad na Boštanj. ki so ga bili Sevničani zelo veseli, saj ie Kočcvariem zada! toliko strahu da so obupani pribežali v Sevnieo in se niso hoteli več vrniti v Boštanj. Le s je?avo so jih prisilni. da so se vrnili. Leta 1944 so bile zveze med Sevnico in Planino ter Kozjem vse bolj tesne in očitne. Po kurirjih in zanesljivih kmetih so opravljali obveščevalno službo o premikanju in gibanju sovražnih čet, kakor tudi pomoč s hrano in raznim materialom partizanom. V nočeh med 10. in 12. septembrom 1944 so Sevničani množično začeli odhajati v partizane. Iz Planine in Zabukovja so prihajali borci NOV v neposredno bližino Sevnice in sprejemali no-vopriglašene člane. Posledica tega so bile ponavljajoče se hajke, pri katerih je prišlo med našimi in Nemci večkrat do spopadov. Tudi sevniška industrija je morala občutiti bližino in moč NOV. Dne 11. septembra 1944 je skupina partizanov, med njimi bratje Dolinšek Mirko, Nace in Janez, Ivan Planinc ter Franc Rupar, ob izmeni straž napadla Kopitarno, razorožila 22* stražnikov in nato iz obrata odnesla 2.000 nabojev, 26 pušk, 50 ročnih bomb, 3 samokrese. 2 radijska aparata, 2 telefonska aparata, 200 kg težak jermen za iokotnobile in nad 1.000 m telefonske žice. Iz hleva so ti partizani odpeljali 1 par konj in 1 par mul. Na te so naložili odvzeto blago in ga odpeljali v Zabukovje. Ob tej priliki je ntDlo tudi več Šmarčanov v partizane. Ze čez deset dni je bila izvedena na Kopitarno druga akci.ia. Tedaj pa so partizan' odpeljali 3 vozove raznega blaga, 250 kg usnja. 65 m blaga za hlače, nekaj telefonskih aparatov, 2 pisalna stroja In začelo kakih 2.500 m telefonske žice. Kočevarjem pa so naši odvzeli vozove in konje ter vse skupaj odpeljali v Zabukovje. Namen te akcije je bil onemogočiti obratovanje tovarne, kar je tudi uspelo. Pri tej drugi akciji so odšli v partizane številni novi prostovoljci, aretirani pa so bili po partizanih Kočevar Jonke iz gostilne Černič ter komisar Falkner na Trupejevem posestvu in petokolonaš Martin Gorjanc. Vsi so dajali odgovor za svoja dejanja in bili zasluženo kaznovani. Pri najbolj zanesljivih kmetih so bili leta 1944 redni mladinski sestanki. Zanje jim je bila na razpolago hiša Karla Kozinca v Žabjeku. Ko so neke noči meseca oktobra imeli mladinci spet svoj sestanek, je zanj zvedela tudi policija v Sevnici, ki je odšla v Žabjek, obkolila hišo in vdrla vanlo. Ob tej priliki so padli posestnik hiše Karel Kozinc, mladinec Sine Škerbee in Dolinarjeva. Partizanka Vera pa je bila težko ranjena. Terenci so jo odnesli na Planino in od tod v partizansko bolnišnico. S skokom s podstrešja in z ročnimi granatami se je takrat rešil Drago Božič iz Sevnice Med Konjsko glavo in Žabjekom so imeli partizani v gozdu urejeno sicer primitivno, a dobro urejeno usnjarno, skrito ob potoku, kamor so kmetje prinašali kože črnih za-kolov. Izdelano usnje je šlo v korist NOV. Meseca oktobra 1944 je dobil Janez Dolinšek nalogo, da se neopaženo približa železniški progi in zrahlja vijake tračnic. Ob tej priliki pa je naletel na Brezovem na tovorni avto okupatorja, na katerem so bila naložena živila za »VVehr-mannschaft«. Kot izurjen šofer je Dolinšek ustavil avto, izgnal šoferja in spremljevalce nekega nemškega organizatorja in njegovo ženo, se usedel za volan in odpeljal v Zabukovje, s tovorom vred 250 kg sladkorja ter vrečo riža. V drugi polovici leta 1944 so terenci in minerji kopali na glavnih cestah proti Planini in Zabukovju prekope ter polagali zapreke z drevesnimi debli, da okupator po nobeni cesti ni mogel s kamioni do bližine partizanov. V vaseh Metni vrh, Žabjek, Konjska glava, Presna loka, Dobje, Podvrh, Trnove in ostalih proti Zabukovju so bile že oktobra 1941 volitve v NOO, ki so bile 100-odstotno obiskane. Ves volilni material je bil varno shranjen pri zanesljivih domačinih. Izidi volitev so bili po kurirjih poslani OO OF Planica-Sevnica takoj po opravljenih volitvah. Sevnica je pretrpela v času NOV okrog 70 človeških žriev. Deloma so te padle kot borci, deloma v koncentracijskih taboriščih, a tudi kot talci ter nekaj žrtev ustašev ob umiku Po vojaških porazih na vseh frontah je okupator vedno huje pritiskal na domačine. jih preganjal in izkoriščal. Za kopanje strelskih jarkov so Nemci prisilno mobilizirali celo žene in dekleta, in to ne glede na njihovo zdravstveno in družinsko stanje. 2e prve dni mesepa maja 1945 pa je bilo že očitno, da so dnevi nemški okupaciji šteti. Vse ceste so bile polne umikajočih se in bežečih nemških kolon, ustašev in civilnih oseb. Vse je bežalo proti Zidanemu mostu. Ustaše so Nemci gonili pred seboj in tudi za seboj, da so se Nekoliko krili in bili zaščiteni. Ustašem so Nemci pravili, da jih v Ljubljani čakata Pavelič in kralj Peter s svojo vojsko ter da bodo od tam napadli partizane. Lahkoverni ustaši so jim nasedli in se tako sami ujeli v past. v kateri so prejeli zasluženo kazen. Na dan osvoboditve so prihajali borci NOV z vseh strani ter so skupno z domačini razoroževali Nemce in ustaše. Dne 9. maja 1945 je v bivšem hotelu »Triglav in na železniški postaji eksplodirala večja množina streliva, ki je terjala 45 človeških žrtev, železniško postajo, hotel Triglav in restavracijo pa je eksplozija izravnala z zemljo. — Po vaseh je bila postavljena narodna zaščita, ki je imela nalog varovati neoborožene prebivalce. V prostore bivše nemške občine se je takoj vselil Okrajni narodni odbor iz Planine, ki je takoj začel s poslovanjem in izdajanjem odiouov in navodil glede prehrane, odstranjevanja streliva, vodstva in obratovanja industrije in podjetij. Izdani so bili tudi nujni higienski ukrepi. Vračati so s$ pričeli v svoje domove in na svoja službena mesta tudi izgnanci r— in pričelo se je novo. lepše življenje v ncvnhnipni Tnoiclavni PRODAJA VINA DOMA IN IZVOZ Podjetje »Vino-Brežice* pro daja vina v Klavnem za izvoz, a tudi za domača tržišča. Vin ska trgovina je bila v povojnih letih v našem celotnem blagovnem prometi z inozemstvom zelo sažna postavka. Razvoj vino gradništva pa je kajpak v mno-gočem odvisen od pravilne in izpodbudne prodaje pridelka Pridelovalci morajo biti za svoje delo primerno nagrajeni. Čim bolje so plačani, tem večje je prizadevanje za povečanje pridelka. To velja še posebno za vinogradništvo, kjer šb pridelovalni stroški še posebno veliki. Vino pa mora prav tako napraviti kar najkrajšo pot od pridelovalca do potrošnika in priti mora na trg nepopačeno in zdravo. Znano pa je, da se vino rado pokvari, čeprav je še vedno uporabno. Pokvarjeno vino pa je škodljivo. Podjetje je vedno skrbelo, da je prišlo na trg zdravo in do- Kolektiv podjetja »Vino-Brežice« leta 1950, LETOS ŽE 3000 VAGONOV VINA ZA IZVOZ Tri leta je tega, odkar se je podjetje »Vino-Brežice« pričelo pečati z Izvozom naših domačih vin v inozemstvo. Vmes Je bilo nekaj težav z registracijo, toda pravilna ocena naših vin po pristojnih člnlteljih je pripomogla k odstranitvi vseh zaprek. »Vino-Brežice« se v izvozu domačih vin vedno bolj uveljavlja. Tako je podjetje lansko leto izvozilo v tujino 250 vagonov vina, in to v Vzhodno in Zahodno Nemčijo, Avstrijo, Italijo, Holandijo, Poljsko, Belgijo, češkoslovaško, , ZSSR in Švico. V izvoz so bila zajeta: tretjina visokokvalitetnih vin, tretjina desertnih in ena tretjina konsumnih vin. Ravno zadnja, konsumna vina, pa so velikega pomena za področje po savskega vinorodnega okoliša, posebno Bizeljskega. Podjetje je v drugi polovici lanskega le ta doseglo pravo Ravnovesje na zunanjih vinskih tržiščih, to se pravi, da je dalo na trg vse. kar ta zahteva oziroma potre buje. Stalni krog odjemalcev iz desetih držav, ki si ga je pod jetje pridobilo, nam dovolj zgo vorno priča o priljubljenosti naših vin, saj je podjetje — ko! omenjeno — letošnje leto ž< prekoračilo lanskoletni izvoz ir ga bo, kakor kaže, za 100°/s prc seglo. Izvoz vina iz Posavjn Je pre ko podjetja »Vino-Brežice« oi ganiziran v obliki združenja vinarskima zadrugama Brežin-in Kostanjevica ter kmetijskim zadrugama Bizeljsko in Piše« To združenje je registrirano i ima svoja pravila, člani zdi ženja pa so pogodbeno vezani ; podjetje »Vino-Brežice«. Zdi ženje Je velikega pomena naš Izvoz, ker se na ta nači,. najboljše Izkorišča zmogljivost m bro vino, zato je vlagalo veliko skrb na njegovo pravilno nego. Niti enkrat ni pustilo na trg oziroma v prodajo ponarejene pijače. Prodajna rnreža naših vin jo razpredena tako rekoč po vsej državi, razen v Črni gori i<> Makedoniji. V važnejših potrošniških središčih se vino prodaja tudi v steklenicah. Podjetje pa je imelo s prodajo vin na domačem trgu dolo čene težave, saj v naših krajih že kar osem let1 ni bilo dobre vinske letine, kar ga je prisililo, da je moralo celo za lokalno uporabo kupovati vina iz ostalih vinorodnih okolišev. Da jc ta nakup uspel, je pripisovati dobri organizaciji v podjetju, predvsem pa široki izbiri blaga. Razen .prodaje vina pa se je. podjetje ukvarjalo tudi s proizvodnjo in prodajo žganih pijač, ki jih je pridobivalo v lastnih obratih. Glavni obrat za to ie v Stični. Vseskozi je podjetje težilo za tem, da je kar največ vina prodalo v steklenicah, ker je to zahteval tudi trg. V zvezi s tem jc bilo treba v podjetju ustanoviti nov obrat — polnilnic« Potrošnja vin na domačih tržiščih pa se je v zadnjih letih občutno zmanjšala, zato so to razpoložljivih kleti, hkrati pa je glede na izvoz povezano s celotnim področjem, kar je spet potrebno za pripravo vin in podobno. Kakor drugod pa nastajajo tudi pri Izvozu vin težave, ki dejansko niso majhne, vendar je podjetje »Vino-Brežice« doseglo sorazmerno lepe prodajne cene, ki v nobenem primeru ob enaki kvaliteti niso nižje kot pri ostalih jugoslovanskih izvoznikih. Kljub težavam pri izvozu tako velikih količin vin pa podjetje ni prejelo nobene večje reklamacije in tudi ni bila zavrnjena nobena pošiljka. vprašanje rešili tako, da se Jc podjetje začeio ukvarjati z zunanjo trgovino. Čeravno Ima podjetje »Vino-Brežice« na domačem' trgu določen krog odjemalcev, ki ljubijo dobro domačo in zdravo pijačo, je prav tako potrebno, da naša vina izboljšamo in pridelujemo še kvalitetnejša. Prav gotovo bo skorajšnja obnova naših starih m neprimernih vinogradov z boljšimi nasadi' in kvalitetnimi trtami postavila posavska vina v enak položaj z ostalimi visokokvalitetnimi vini. V«V«V-V-1.C«. V. V—•>.,.V.«.«Ay,SV'.-iV/.VAV,V.V.V.-. .v.v.'r-rl Grozdje letos dobro zori in ni bojazni, da bi bila pijača kisla. kak kombinat, Jti bi v enotni organizaciji zajemal vinogradnike, predelavo in prodajo vina, in sicer na celotnem vinogradniškem področju Posavja. Tako bo ena izmed poglavitnih skrbi podjetja »Vino-Brežice« v bodoče, da se posveti izpopolnitvi organizacije in delu združenju vinarjev v Posavju, v katerem naj bi bila vključena prav vsaka gospodarska organizacija v posavskem področju, ki se peča z odkupom vinogradniških pridelkov, pritegniti pa bi bilo treba v ta krog tudi s»-družna posestva. Prav tako bo podjetje posvetilo vso skrb izgradnji terenskih vinskih kleti, zlasti na Bizeljskem, prevzemu in predelavi grozdja, hkrati pa bo skrbelo za razširitev osrednih kleti v Brežicah in postavilo vinski stolp z zmogljivostjo kar 150 vagonov vina, ki bi bil opremljen z najmodernejšimi pripomočki in napravami. Seveda je potrebna nadalje Izpopolnitev transportnih naprav ln še marsikaj. Vse to bo mogoče doseči, saj je podjetje »Vlno-Brežioe« v svojem dosedanjem desetletnem delu pokazalo, kaj zmore. Posavski vinogradi KMEČK0-VIN0GRADNI5KI TABOR - VINOGRADNIŠKA RAZSTAVA V POSAVSKEM MUZEJU - POKUŠNJA NAJBOLJŠIH POSAVSKIH IN DOLENJSKIH VIN - UGODNA OCENA BIZELJSKIH VIN V TUJINI - PRIZNANJE POSAVSKEMU VINOGRADNIŠTVU - KOMPLEKSNA OBNOVA VINOGRADOV ŽE V POLNEM TEKU Med maloštevilnimi izvoznimi podjetji, ki se ukvarjajo s prodajo naših vin v tujini, je tudi izvozno podjetje »Vino-Brežice« v Brežicah. To smo danes napihali zaradi tega, ker praznuje kolektiv tega podjetja desetletnico svojega dela. Praznovanje tega jubileja se je sicer nekoliko zakasnilo in bi moralo biti pravzaprav že lani, a se je moralo iz objektivnih razlogov odložiti, ker čas in de lo tega nista dopuščala. Vinarsko podjetje »Vino-Brežice« sicer ni kakšen izredno velik gospodarski objekt, vendar predstavlja po značaju in obsegu svojega dela za naše- go spodarstvo pomembno postavko. kvalitetnih vin, ampak tudi za radi svojega natančnega in hitrega poslovanja. S takim prizadevnim delom si podjetje »Vino-Brežice« piše zgodovino v razvoju posavskega vinogradništva in vinarstva. Vsem tistim tovarišem, ki so dali v februarju 1947. leta pobudo za ustanovitev tega podjetja, danes ni treba biti žal, saj so naši pridni posavski vinogradniki hvaležni ljudem, ki so s svojo spodbudo pripomogli k ustanovitvi podjetja, prav ta bo pa tudi njegovemu kolektivu, ki je kljub najrazličnejšim težavam, s katerimi se je moral boriti, z marljivim delom in nenehnim * prizadevanjem prive- nastali v teh krajih mešani trtni nasadi in zasadili so mnogo slabših sort kot v gornjih vinogradnih predelih. Nastala je velika škoda, kajti ti vinogradniški predeli so bili Izvrstni in pripravni za pridelovanje' najkvalitetnejših vin, saj so lege posestev take, kot jih je drugod težko najti. Da je bilo res tako, je bilo že večkrat dokazano, prav posebno pa še v novejšem času, ko je bil leta 1948 sprejet sklep, da se posavsko vinogradništvo izenači z ostalimi kvalitetnimi vinogradniškimi področji. Vinorodni predeli v Posavju so dosegli priznanje, ki "ga po kakovostih svojih vin -zaslužijo. Danes so vina iz posavskih vinorodnih področij znana že po vsej Jugoslaviji, prav tako pa jih pozna tujina. Skupno s posavskimi zadružniki je podjetje »Vino-Brežice« po svoji ustanovitvi začelo odločno borbo za uveljavljanje kvalitet posavskih vin, in to Vsi pogoji in pokazatelji pan kažejo, da bo podjetje letos svoj promet podvojilo, saj je bil leta že v letošnjem prvem polletju večji kot celo lansko leto. — Od svoje ustanovitve do danes pa je podjetje v danih okoliščinah menjalo svoj značaj. Ustanovljeno je bilo kot republiško pod jetje, pozneje je postalo okrajno, nato spet republiško itd. Ta večkratna menjava pa je podjetju škodovala pri dodeljevanju investicij za razširitev in tehnično izpopolnitev svojih naprav, in še do danes ni dobilo nobenih pravih investicij, ampak je celotno svojo razširitev in opremo za tehnično izpopolnitev plačalo z lastnimi sredstvi. Z lastnimi močmi, domačimi strokovnjaki in s prizadevanjem celotnega kolektiva je podjetje zgradilo velike vinske cisterne, ki so bile pravzaprav prve, ki so jih postavili domači ljudje sami. RAZSTAVE m PRIZNANJA Ker imajo posavski vinogradi izredno ugodno lego in v njih uspevajo odlične trtne sorte, so ta vina, kakor smo že poudarili, zaradi svoje kvalitete poznana povsod. Zato se je podjetje »Vino — Brežice« lahko udeleževalo vseh pomembnejših vinskih razstav, tako domačih, republiških, zveznih, kakor tudi mednarodnih. Podjetje je doslej za razstavljena vina dobilo 65 diplom, štiri zlate kolajne, devet srebrnih kolajn, dve bronasti in sedem priznanj. Te pohvale dovolj nazorno govore o kakovosti posavskih vin. Zlate kolajne so dosegli: muškatni silvanec z Bizeljskega, laški rizling iz Virštanja, me- šano belo vinu iz Pišec in modra frakinja nrav tako z Bizeljskega. To so izvrstna domača vina, ki ustrežejo tudi najbolj razvajenim sladokuscem. Seveda je po odličnih vinih veliko povpraševanje na domačem trgu in v tujini. Ta dejstva pa kajpak narekujejo, da se bo treba v bodoče še bolj prizadevati za kvalitetne sorte in skrbeti za kar najboljšo strokovno nego vin. Podjetje »Vino-Brežice« pa se redno udeležuje najrazličnejših vinskih sejmov v inozemstvu, in to od takrat, ko je doseglo registracijo z» trgovanje s potrošniki v tuj,ni.Lansko leto je podjetje v Innsbrucku nastopi- Brhko dekle — vinše slajše — k z okusno urejenim in bogato založenim paviljonom, in to celo kot zastopnik vseh jugoslovanskih vinarskih podjetij. Udeležba na razstavah in vinskih sejmih nalaga podjetju še večjo odgovornost In skrb, boriti se za boljšo kvaliteto, da si tako ohrani sloves, ki si ga je s svojim delom že priborilo. na vinski pokušnji v Brežicah. OSTALE NALOGE IN NAČRTI Uprava podjetja in delavski samoupravni organi so mnenja, da bi bilo pravilno, če bi v na-nih okoliščinah podjetje »Vino-Brežice« dejansko postalo ne- Clani organa delavskega samoupravljanja podjetja »Vino-Brežice« Pravzaprav teče sedaj že dvanajsto leto delovanja te gospodarske ustanove in je vsa ta doba važna ne samo za kolektiv in delo podjetja »Vino-Brežice«, temveč prav tako za razvoj gospodarstva v naši republiki. Za podjetje »Vino-Brežice« Ji v tem razdobju posebno značilna njegova organska rast: od čisto majhnega, nepomembnega cbrata s komaj tremi zaposlenimi ljudmi, se je le-ta v povojnih letih razvil v podjetje, ki razpolaga danes z vsemi potrebnimi osnovnimi agrotehničnimi sredstvi za izvajanje svoje dejavnosti, ki mn je v doma čl kakor tudi zunanji trgovini it ustvarila določen sloves. »Vino-Brežice« ne poznajo danes samo doma kot pomembno vinarsko podjetje, ampak tudi v večini evropskih držav, kjer uživa zaslužen sloves In ugled ne samo zaradi svojih Vinorodno področje Posavja aieer zaostaja za vinogradniškimi kraji Štajerske: Ljutomer, Ptuj, Radgona, Maribor itd., ker so tl kraji lahko korakali vzporedno z napredkom agrotehnike. Vzrok tej zaostalosti v Posavju so zgodovinski momenti: tu so živeli sami trdni slovenski vinogradniki in Jižn takratna nazadnjaško ln izkoriščevalska avstrijska vladavina n) pomagala k napredku, niti jim ui privoščila potrebnih šol. Nič bolje ni bilo v bivši Jugoslaviji: velika vinogradniška posestva v zgornjih področjih Sta Jerske so bila v oblasti kulakov, ki Jim je vlada nudila vao prmoč na škodo pridnih posavskih vinogradnikov. Omenili pa moramo, da je posavsko področje največji vi-nogradnl predel v Sloveniji, saj zavzema približno 10 tisoč hektarov vinogradov. Pred vojno so se mnogi napredni vinogradniki skušali otresti zaostalosti. Leta 1933 so ustanovili kostanjeviiko vinarsko zadrugo, dve leti pozneje bizeljsko vinogradniško in sadjarsko zadrugo, a leto kasneje ie vinogradniško zadrugo v Brežin) pri Brežicah In v Metil ki. Vse te zadruge pa so se razvijale v neugodnih razmerah saj niso imele druge podpore kot svoje člane. Vendar pa so te prve zadruge proizvajalcev -vinogradnikov pripomogle k napredku vinogradništva na tem področju in pomenile rešitev iz takratnega težkega položaja. Trtna uš, ki se je pojavila le tp 1881 pri nas? je najprej v Kapelah In potem še v drugih krajih ^pustošila v razmeroma ^raškem času prav vse vinogrs- del to gospodarsko ustanovo v teku let na takšno višino, da more zares služiti razvoju našega vinogradništva in vinarstva, hkrati pa tudi našemu cc lotnemu gospodarstvu. Ob desetletnici obstoja pod jetja »Vino-Brežice« je prav, da poudarimo uspehe, ki jih je doseglo, prav pa je tudi, da izrečemo iskreno zahvalo vsem tistim, ki so pomagali pri graditvi in rasti tega za naše Posavje tako pomembnega podjetja. Kolektiv »Vino-Brežice« je v minulih letih dokazal, da Je sposoben izvršiti naloge, ki mu jih naša družba nalaga. Ves čas je vztrajno delal in ge trudil, zato uspehi niso izostali. K tem uspehom mu čestitamo ter kličemo njemu ln vsem posavskim vinogradnikom: Po začrtani poti naprej k nadaljnjim zmagam in napredku! de. Opustošenje vinogradov po tej kugi je bilo prava katastrofa za prebivalstvo v Posavju, slasti še, ker je trtna uš uničili vinograde in izpodrezala potrebne dohodke za preživljanje ljndl iz vinogradniških področij za vrsto let, treba pa Je bi- lo misliti na obnovitev vinogradov, za katero pa ni bilo denarja. Podčrtati namreč moramo, da Je bilo vinogradništvo bolj ali manj skoraj edina kmetijska veja, k{ jo je prebivalstvo gojilo. To Je veljalo posebno za področje Biseljsko, Pišece, Tinsko, nadalje Metliko z Drailči in delno Črnomelj s Semičem. Takratna oblast ni imela dosti razumevanja za težave slovenskega kmeta, vendar so na posredovanje deželnega vino gradniškega komisarja Ivana Balona začeli z obnavljanjem vinogradov. Ker pa so prizadet ljudje pri tem delu razumljivo hiteli, se je zgodilo, da so sadil) pač vae, kar so dobili. Tako so predvsem na Inozemskih tržiščih. Na tem področju so 'bili doseženi kaj lepi uspehi. Ze leta 1947 so bila posavska vina prvič poslana v Švico, Češkoslovaško in še drugam. Tudi vinarska razstava in vinarski kongres sta izrekla posavskim vinogradnikom zasluženo priznanje in pohvalo. RAZVOJ PODJETJA »VINO-BREŽICE« OD USTANOVITVE DO DANES V februarju leta 1947 je, kakor smo že omenili, pričelo delati to podjetje. Pričetek je bil kaj skromen. Grajske kleti v Brežicah niso ustrezale določenemu namenu In treba jih je bilo preurediti. Prav tako ni bilo inventarja. Bilo je le nekaj starih transportnih in ležalnih sodov v skupni zmogljivosti komaj treh vagonov. Podjetje je sicer dobilo manjši obratni kredit, ni pa bilo na razpolago investicijskih sredstev. Prvo prepotrebno embalažo je podjetje dobilo takrat pri podjetju »Vlno-Ljubljana«. Začetek je bil zelo težak, vendar se Je podjetje začelo krepiti Ir. širiti svoje delovno področje. Najprej Je ustanovilo svoje odkupne postaje: Bizeljsko, Orešje, Stara vas, Sušica, Krško, Sevnica, Sutna, pozneje pa je odprlo še prodajne kleti v Ivančni gorici pri Stični, v Ljubljani in Velenju. Organiziralo Je lastno sodarsko delavnico, ki se Je pozneje razširila v splošno mizarsko in sodarsko delavnico, kjer Je zaposlovala 10 delavcev. V vinskem labora torija delajo trije vinarski strokovnjaki. v polnilnici povprečno 12 ljudi, v transportu in mehanični delavnici pa 20. Danes za posluje podjetje nekaj nad 70 delavcev in uslužbencev. Z, razvojem se je dvignil tudi pro met, ki narašča iz leta v leto Lani je imela ta vinarska ustanova približno 1 milijardo dinarjev bruto prometa, kar je v primerjavi s številom zaposlc nih na enega člana kolektiva veliko. PRIZNANJE POSAVSKEMU VINOGRADNIŠTVU Tudi nazmlajšl Brežlčani lz Gradu b| radi na pokušnjo vin .. . 1© LET IZVOZNEGA PODJETJA * O m v# LEP JUBILEJ GASILSKEGA DRUŠTVA NA VIDMU Preteklo nedeljo so na Vidmu Pri Krškem praznovali 70-letnico obstoja prostovoljnega gasilskega društva. Ob tej priliki Je društvo Pirejelo od sekretarja Gasilske Zveze Slovenije tov. Rozmana zlato značko, od občinske zveze pa diplomo. Na slavnostni seji je Predsednik orisal zgodovinski razvoj društva, nato pa so dobili najstarejši zaslužni" sodelavci. In to tov. Marija Podjed, Anton Nun-čič, Rajmund Dank in Frane Jva-8ič, spominske plakete. Za izredno požrtvovalno in nesebično delo v društvu je prejelo priznanje 8 članov. Popoldne so gasilci Izvedli velike gasilske vaje, pri katerih so sodelovali gasilci tovarne Celuloza, nadalje iz Elektrarne Brestanica, PGD Krško, Sevnica, Brestanica, Zaprešič in Pohamca. Na teh vajah so prikazali tehniko gašenja in reševanje ponesrečencev. PLAVALNO SREČANJE V VIDMU-KRŠKO Preteklo soboto zvečer je bil ob ©lektrični razsvetljavi na bazenu v Vidmu-Krškem prijateljski plavalni dvoboj med domačim PK Celulozo in PK Železničarjem iz Karlovca. Zmagali so domačini z rezultatom 83:53. Vidnejši rezultati so bili naslednji: Mladinska štafeta 4x200 m prosto v postavi Kaplan, Dimnik, Sulc, Humar je s časom 10:00,7 Postavila nov mladinski slovenski rekord. 100 m hrbtno: 1. Janko Kaplan 1:18.8. — 200 m prsno: 1. Toni Sulc 3:7,8. — 400 m prosto: 1 Marijan Naroglav 5:27,4: 2. Tonči Dimnik 5:27,5 — 50 m metuljček, pionirke: 1- Vesna Breskvar 0:39,1 Vsi navedeni plavalci so člani PK Celuloze. Od gostov je bil najboljši Saibolič, ki je prvi na 100 m metuljček s časom 1:13,4. Na koncu so odigrali še water-£*>lo tekmo,- ki se je končala neodločeno s 5:5 (5:1) za domačine. -š iz Litije m o ko nce V DOMU ONEMOGLIH V ČRNEM POTOKU Upravnik občinskega Doma onemoglih v Črnem potoku pri Litiji tov. Slavko Zagorc nam je sporočil: »Pošljite nam redno Zasavski tednik za naše varovance!« V domu za onemogle imajo namreč na razpolago več časopisov. V tem zavetišču je zdaj 72 starejših tovarišev in tovarišic. Med najstarejšimi je 92-letna Marija Lenarčič iz Litije, pred leti pa je bila to tov. Marija Kraševeč z Vrhnike, ki je praznovala v Črnem potoku stoletnico. Nato se je preselila v dom za onemogle v svojem rojstnem kraju na Vrhniki. Danes je stara 107 let. Dom za ohemogle je nameščen v bivšem fevdalnem gradu v Črnem potoku, uro hoda iz Litije. Vodi ga poseben upravni odbor, ki mu načeluje tov. Nace Gradišek, predsednik množičnih organizacij iz Šmartna. Zaradi prizadevnosti upravnega odbora in strežnega osebja (vseh je le 7) stane mesečna oskrbnina v domu le 6.240 din. V tem je všteta štirikratna dnevna hrana, dnevno pa 5 cigaret, obleka in obutev. Vsakdo, ki je v domu, je sila zadovoljen, da je med prijaznimi ljudmi. V tem zavetišču je tudi neki povratnik iz Amerike, Kadar Jaz, Pepče, napravim kaiko akcijo, se nanjo temeljito pripravim. Onkrat sem se odpravil po zagorskih okoliških vaseh, do zob oborožen s pisalnimi pripomočki. Zvedel sem namreč, da precej zagorskih rudarjev, ki se vozijo na delo z avtobusi, kadar bolehajo, doma pridno delajo. Da ne bo pomote: za tisti dan sem se prelevil v kontrolorja socialnega zavarovanja in ni mi bilo žal. Prvega sem srečal, kako je ves prepoten izkopaval krompir. Hitro sem ga poiskal v mojem spisku bolnih in videl, da uživa bolniški dopust že osem dni — Ja, Je dejal - jaz sem za socializem, saj vidiš, da še takrat, ko sem bolan, ne morem mirovati. Ko bi bili vsi taki. bi imeli pri nas že komunistično družbo. Vneto sem mu pritrjeval, seveda, in nisem sl mogel kaj, da ga ne bi pobaral, kje se je učil te dialektike? — Ja, Je rekel, — za to ni treba nobene teorije. Praksa, praksa, ta me je naučila. Ne morete si misliti, kakšen obraz je napravil, ko sem mu povedal, da sem novi kontrolor socialnega zavarovanja. Pri priči je pobledel, se sedel na kup skopanega krompirja in imel še toliko moči, da je segel tja, kjer je imel steklenico hruškovca. Obljubil mi je pol grunta, da bi molčal, in si hitel razvezovati hlače in kazati neko prakso na nogi. — Res sem bolan, — je hitel zatrjevati, zdravnik že ve, in jaz tudi! In tako Je bilo vsepovsod. Eden Je oral. drugi obiral sadje, tre ji prežal bunklo , .. Ce bi bil molčal, bi postal v dobri uri veleposestnik, kar vseprek mi ponujali njive, ozimnice, tisočake. Ostal sem neizprosen. Zato predlagam zagorskim rudarjem, naj jim nekoliko bolj stopijo na prste, kajti sami marajo delati za take »pridne bolnike«. Jajca imam silno rad. Bodisi pečene, kuhane, najraje pa lem jajčne Jedi, Zadnjič sem jih kupii v zagorski tržnici. Dvajset. 2ena me Je pohvalila in ml obljubila vsakovrstne lajčne jedi. Ko sem prišel pnvi dan h kosilu, pa me Je babnica tako nadrla, da sem se preplašeno potuhnil. Tri Jajca so bila klopotcasta in namesto omlet sem jedel samo krompirjevo juho. pa še požirati sem Jih moral, da smo moški sploh zanič. Naslednji dan sem doma predlagal, naj bodo za Večerjo kar jajca. Ojoj, ko bi bil raje tiho. Že od daleč sem začutil v nosu tak smrad, da me je kar metalo po cesti. Ko pa sem stopil Skozi kuhinjski prag, sem se skoro onesvestil, žena pa brž, ko me je zagledala, zavihtela kuharico. Komaj, komaj, sem odskočil. Pet Jajc je bilo zanič, iz enega pa se je zvalil mrtev piščanec. Zato vam predlagam, dragi zakonski možje, da nikarte kupovati Jajca. Prepustite to dolžnost raje ženam, boste videli, nikdar ne boste zvedeli, če so bila kakšna lajca pokvarjena. Žene znajo molčati. V Sevnici me je enkrat silno zabolel zob. Stopil sem k zobozdravniku, da bi me rešil bolečin, potrpežljivo sem čakal. čakal in slednjič je rekla tista frajla v beli halji, naj gredo naročeni naprej Glej, glej, sem modroval, tole pa ni slabo. Ljudje saj vedo, da bodo za gotovo prišli na vrsto. Čakal sem, čakal, ko pa bi moral priti na vrsto, sem slišal, da mi ne morejo izpuliti zoba. ker nisem naročen, pa čeprav sem prišel naravnost z dela. Zobozdravnik je moral namreč na neki sestanek in zares ni utegnil še mene rešiti bolečin. Zal je ostala frajla neizprosna in sploh ni hotela povedati zdravniku moje upravičene želje, če že ne potrebe. Žalosten sem se odpravil ven in naravnost k bližnjemu kovaču. Njemu sem povedal, kaj želim in mož Je vzel največje klešče In ml, kot bi trenil, izdrl bolmi zob Pa še honorarja ni hotel, češ da imaim itak bolniško... Pa lepo pozdravljeni, vsi skupaj! Vaš Pepče KINEMATOGRAFI Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 11. septembra sovjetski film »Žerjavi lete«; od 12. do 15. sept. nemška barvni film »Lažni kapetan«; od 16. do 18. češki film »Prosim zaostriti«. — Predstave vsak dan ob 18. in 20. uri, ob sobotah in nedeljah pa 16., 18. in 20. uri. Kino »Svoboda — Trbovlje II«; jugoslovanski zabavni film »Pop Čira in pop Spira«; predstave so od 12. do 15. septembra °b delavnikih ob 17. in 19. uri, v nedeljo pa ob 15., 17. in 19. uri. Kino Sevnica: 13. in 14. septembra ameriški film »Piknik«; 20. in 21. septembra nemški film »Ni prostora za divje živali«. DELAVSKI DOM TRBOVLJE razpisuje za leto 1958-59 redni gledališki ki pravi, da bi za svojo skromno pokojnino 50 dolarjev ne dobil v Ameriki niti stanovanja ne kurjave, v Črnem potoku pa ima prijazen, domač in cenen dom. MARKACIJSKA DELA NA ZASAVSKI PLANINSKI POTI SO KONČANA Planinsko društvo v Litiji, je vključeno v Zasavsko planin-, sko pot, ki drži iz Kumrovca in gfe nato po Bizeljskem in območju Brežic, Krškega in preko vseh ostalih zasavskih hribov: Bohrrja, Lisce, Velikega Kozja in hribov v rudniških revirjih. Na Zasavski gori preide pot na ozemlje . litijske podružnice PD, vse do Janč, kjer se zaobrne proti Polšniku, kjer se vključi v traso planinske poti, ki jo vzdržuje PD Trbovlje—Kum. Ta zasavska planinska transverzala se konča na vrhu Kuma. Planinsko pot organizira poseben meddruštveni odbor, ki mu predseduje tov. Rado Kovačič iz Trbovelj, uredniške posle za novi tiskam planinski vodič pa ima v rokah tov. Vitko Jurko z Dola pri Hrastniku. — V odboru sodelujejo predstavnik; vseh zasavskih in posavskih planinskih društev. Na posameznih krajih trase, in to v planinskih kočah, bodo za člane, ki se udeležujejo pohoda na tej trasi, na razpolago posebne štampiljke v dokaz obiska in prehojene poti. Odbor izdeluje tudj pregleden zemljevid z vrisano traso. Tura po območju litijskega PD je dolga 15 ur. — Meddruštveni odbor je imel doslej že več sej, tako v Trbovljah kot v drugih krajih, predvsem v raznih planinskih domovih našega Zasavja. Ena %od prehodnih sej bo v novem planinskem domu na Jančah, ki je last PD Litija. Hmelj v Zasavju Letošnjo pomlad so Ločani pri Zidanem mostu radovedno ogledovali potek dela kmetijske poslovne zveze, ki je na zadružnem posestvu v krjaju začela s saditvijo hmelja. Za domačine je bila to velika novost in se niso mogli spo-prijazniti z mislijo, da bi tudi pri njih uspeval hmelj. Hmeij je letos obilno dozorel v Loki in pridelovalci so bili zadovoljni. Toda kmetijski tehniki se niso zmotili. S pridnim obdelovanjem in rednim škropljenjem so dosegli svoj cilj — pokazali so se prvi sadovi njihovega dela- Okoli sredine prejšnjega meseca je po Loki kar mrgolelo delavcev. Petinšestdeset ljudi je s košarami za pasom hitelo na njive obiskat hmelj. Bili so sami domačini, med njimi precej mladine, in kjer so mladi, tam je tudi veselje in razposajenost. Ločani niso še nikoli obirali hmelja. Zato jim je delovodja obrazložil obiranje in jim ga tudi pokazal. V začetku je šlo to delo počasi, a s časom vedno hitreje, saj so v enem tednu obrali ves hmelj, ki je bil posajen na desetih hektarih zemlje. Razen tega pa jim je še nagajalo vreme. In kako so kmetijski strokovnjaki zadovoljni z letino? Pravijo, da je za prvo leto hmelj dobro uspel in da so zadovoljni s svojim delom, obiralci pa prav .tako. Veseli so, da so si tako prislužili nekaj denarja- Le eno željo so imeli, da bi drugo leto tehnik Janez pazil, da ne bi hmelj preveč letel čez posodo za merjenje. S-o Zagorska kronika šolski pouk se Je pričel. — Medtem ko se je na zagorski osemletki že pričel letošnji šolski pouk, morajo dijaki topliške osemletke še nekoliko počakati, ker delavci komunalnega podjetja hitijo urejevati kanalizacijo in nekatere druge objekte. Predvideno je, da se bo pouk tudi na tej šoli pričel 15. IX. Ind. rudarska šola v Zagorju ima letos kar 239 učencev. — V letošnji prvi razred Industrij-sko-rudarske šole v Zagorju se je vpisalo 100 vajencev, medtem ko je v ostalih dveh oddelkih — kovinarski in elektro šoli — skupno nad 110 vajencev. Vodstvo šole predvideva, da bo že do konca zime dograjeno novo šolsko poslopje, medtem ko bodo internatski prostori povsem dograjeni prihodnje leto. Zagorska rudarska godba v Mozirju. — Uspele proslave 15-letnice Slandrove brigade, ki je bila v Mozirju, se je udeležila, tudi rudarska godba na pihala »Svobode« Zagorje in večje število nekdanjih borcev iz zagorske občine. Izlaške zadružnice so zborovale. — Prejšnji teden so se sešle izlaške zadružnice in se pomenile o letošnjem izobraževalnem delu. V tem času imajo v izlaški šoli tečaje za vkuha-vanje sadja, predvideno pa je, da bodo imele v zimskem času več drugih tečajev in seminarjev. Tovornjak v Medijo. — Prejšnji petek se je pri Tomačevem mostu nekoliko sto metrov nad Lokam pripetila nesreča. Proti Izlakam je vo-zil naložen tovornjak s cementom, nekoliko metrov od Tomačevega mostu pa ga je hotel prehiteti vprežni voz. Pri tem se mu je na eni strani vdrlo in avtomobil je zgrmel v potok. Na srečo se vozniku-ni zgodila hujša nesreča, medtem ko je materialna škoda precejšnja. f ^ a -1 Najstarejši lovec iz Zagorja tov. Tone Leskovšek-starejši. Njegov drugi dom je prostran gozd, ki ga obiskuje, kadarkoli ima proste urice. Dostikrat ga tako prevzame lovska strast, da jo mahne že navsezgodaj v gozd in se vrača šele kasno v mraku. Želimo mu, da bi še dolga leta zahajal v naše gozdove ... ABONMA *a stalne obiskovalce gledaliških prireditev v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. V abonmaju bo 6 gledaliških dfil Iz okvirnega repertoarja celjskega gledališča, ki ga bomo objavili v prihodnji številki Zasavskega tednika. ^•ačilni pogoji za SEST predstav: I. prostor 660 din II. prostor 540 din III. prostor 360 din Stojišče 180 din Gornje cene veljajo za predstavo ob 20. uri, medtem ko uva-Jamo za šole ln ostale mladince enoten mladinski ABONMA s Pričetkom predstav ob 16. url. Plačilni pogoji za SEST predstav v MLADINSKEM ABON-"KAju, enotna cena 240 din. Abonenti imajo v abonmaju odi 15 do 25% popusta na redne P^be. Abonma je plačljiv takoj ob vpisu oz. v dveh obrokih, od katerih se prvi plača ob vpisu, drugi pa do 1. 1. 1959. Iz' okvirnega repertoarja celjskega gledališča bo odbranih bajboljših .predstav. . Prijave za abonma sprejema v’ času od 15. septembra do :• oktobra 1958 blagajna Delavskega doma, dnevno od 10. do M. *b od 18. do 20. ure. Starim abonentom se bodo hranili dosedanji **