Upravništvo »Domovine v Ljubljani - Knafljeva ulica 5 _ - . , v ^ ^ 4 Naročnina za tuzemstvo: Četrtletno • din. polletno J« »» j ^ r, ,, .. J_,TI W_f_ _2 — AA^M^Alr celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: retrtletaa Uredništvo »Domovine« - Knafljeva ulica Stev. 5/IL, . 1711313 VSoK CClllcK 12 din. polletno 24 din. celoletno 48 din. Amerika letno I delat. telefon 3122 do 3126 J Rafun poštne hranilnice, podružnice v LJubljani št 10.711, ^oStnina plačana » gotovina L«>t izreklo njih prestanek Obstoječe zadruge lahko torei do 23 septembra 1 1939 obdrže svoja dosedanja pravila in lahko posluiejo po teh pravilih Kako dolgo in v kakem obsegu velfato predpisi iz starih zakonov Drugi predpis pa pravi »Dokler se pravila v roku ne spravijo v skl^d s tem zakonom veljajo predpisi prejšnjih zakonov« Tu je zdaj nastalo sporno vprašanje, v kakšnem obsegu veljaio za zadruge, ki še niso prilagodile svojih pravil, predpisi prejšnjih zakonov Nekateri mislijo, da novi zadružni zakon za stare zadruge v nobeni točki ne velja in da se zadruge nanj sploh nimajo ozirati, dokler ne prilagodijo svojih pravil in ne postanejo nova pravila pravomočna z vpisom v zadružni register Drugi pa spet trdijo, da veljajo predpisi prejšnjih zakonov do izpremembe pravil toliko. kolikor se zadružna pravila nanje naslanjajo ali izrecno sklicujejo. Ce pravila sploh ničesar ae določajo ali se ne sklicujejo na določila prejšnjih zakonov, odnosno če prejšnji zakoni ničesar ne določajo tedaj veljajo tudi za zadruge, ki svojih pravil še niso spremenile predpisi novega zadružnega zakona, če ima ta novi zadružni zakon ustrezajoči predpis Takih primerov pa je več. Po tem tolmačenju veljajo seveda tudi taki predpisi, ki jih stari zadružni zakon sploh ne pozna, kakor na primer predpisi o z-lruženju, o glavni zadružni zvezi, o nadzorstvu zadružništva, o ugodnostih in podobnem. Seveda bi to, drugo tolmačenje precej zapletlo že tako zamotano pravno stanje, ker bi bilo pogosto težavno ugotoviti, kateri predpis prihaja v določenem primeru v poštev, ali predpis novega ali starega zakona V tem pogledu bo važna obrazložitev, ki jo bo po obliubi izdal kmetijski minister v treh mesecih Dokler ne izide ta razlaga, tudi ni priporočljivo prilagoditi pravila novemu zakonu. Omeniti je še drugo važno določbo, ki se tiče zlasti kreditnih zadrug. Paragraf 118. namreč določa, da smejo stare zadruge še 10 let po uveljavljenju novega zakona obdržati predpise svojih pravil, po katerih je višina deležev različna, nadalje predpise pravil, ki se tičejo sprejemanja hranilnih vlog. kakor tudi tiste predpise pravil, po katerih gre posameznemu zadružniku na skupščini več glasov (števila glasov seveda ne morejo zvišati). Zadruge, ki se bodo hotele po^lužHi te ugodnosti. bodo v prihodnih dveh letih prilagodile svoja pravila predpisom novega zakona v vseh točkah razen v onih. ki govorijo o višini deležev, sprejemanju hran;lnih vloa in večkratni glasovalni pravdi. Po preteku 10-'et-v-ga roka se bodo morale tudi te zadruge v •eloti p-ilagoditi predpisom novega zadružnega zakona ali pa se bodo mora e pretvoriti v -združbe drugačne oo1 ke. "endar o'j spre-mtmbi ne bodo uživale^ takšnih oprostitev kakor zadruge, ki bodo to storile v teku treh let Zadruge smejo poslovati samo s člani Novi zadružni zakon označuje gospodarsko zadrugo kot združbo nedoločenega števila članov (zadružnikov) s spremenljivim številom ooslovnih deležev, ki se je vsak član udeležuje neoosredno in ki ima namen, da pospešuje njihovo gospodarstvo s skupnim opravljanjem poslov po načelu vzajemne pomoči slanov. Ta oznaka poudarja gosjx>darski namen, ki ga mora zasledovati zadruga. Prvenstvene so torej gospodarske koristi, in to samo članov-zadružnikov. Načelno se sme vsaka zadruga baviti z vsakim neprepovedanim poslom ki lahko poveča dohodke ali zmanjša stroške ■'.nov. To načelo omogoča zadruge z najra2 ličnejšimi nalogami, toda vse bodo morale imeti glavni namen: pospeševati gospodarstvo svojih članov. Načelo, da se sme zadruga baviti z vsakim neprepovedanim poslom, pa je znatno omejeno s predpisom, da sme zadruga poslovati samo s svoiimi člani in da se dovoljuje poslovanje z nečlani le v izjemnih primerih, ki jih našteva. Ta določba bn marsikaterim starim zadrugam onemogočila na-dalini obstoj. Doslej so zadruge, ki so poslovale z nečlani, lahko obstajale, le da mso uživale davčnih in taksnih ugodnosti Novi zakon pa daje zadrugam, ki poslujejo z nečlani in ne morejo spraviti svoiih pravil v sklad z novim zakonom rok treh let. da prenehajo ali pa se izoremeniio v združbe drucačne oblike (to velja predvsem za razne tiskovne in založnike zadruge). Take zadm»o bodo delovale zaenkrat še naprej po starih predpisih, v roku treh let pa se morajo izpremeniti ali v delniške družbe ali v družbe z omejeno zavezo. Nekatere take zadruge pa bodo morda prenehale obstajati. Tu gre predvsem za take zadruge, ki vršijo zgolj posredovalno delo in je zadruga prav za prav le lastnik podjetja. Take zadruge so morale doslej nujno poslovati predvsem z nečlani, ker jih je k temu sililo samo poslovanje. Po novem zakonu take zadruge ne bodo smele več obstajati, če poslujejo z nečlani v poslih ki jih novi zakon ne dopušča. V kakšrjh primerih smejo zadruge poslovati tudi z nečlani Novi zakon kakor rečeno izrečno našteva, kdaj smejo v izjemnih primerih zadruge poslovati z nečlani. Po 6. odstavku paragrafa 1. srne zadruga- 1. v kreditnih poslih najemati kredite in sprejemati hranilne vloge od nezadružnikov; 2. prodajati nezadružnikem svoje izdelke in izdelke zadružnikov, predelane ali nepredelane; 3. nabavljati od nezadružni-kov v poslih zadružne nabave predmete, namenjene rabi zadružnikov (nabavljen h predmetov, razen monopolskih, pa ne sme prodajati nezadružnikom); 4. v poslih zadružnega izdelovanja in predelovanja sme zadruga od nezadružnikov nabavljati naprave in druge predmete, potrebne za izdelovanje in predelovanje (stroje, orodje, pogonski material in podobno); nadalje sme od nezadružnikov nabavljati sirovine zaradi izdelovanja predmer tov za člansko rabo. obrtniška zadruga pa sme nabavljati od nezadružnikov material in sirovine za predelovanje in izdelke prodajati nezadružnikom; 5. v zavarovalnih poslih sme zadruga opravljati pozavarovanje tudi pri nezadružnih zavarovalnih ustanovah in od njih sprejemati pozavarovanja do zneska svojih zavarovalnih glavnic; 6. v poslih skupne nabave in rabe sme prodajati ambalažo in pokvarjeno ali poškodovano blago kakor tudi odpadke in postranske izdelke, dobljene pri zadružni izdelavi ali predelavi, ki ne služijo rabi njenim zadružnikom (o taki opravljeni prodaji pokvarjenega ali poškodovanega blaga je zadruga dolžna takoj obvestiti revizijsko zvezo); 7 od nezadružnikov sme nabai'- , Ijati izdelke ob prirodnih ali periodnih ovirah, zaradi katerih zadruga ne bi mogla z izdelki svojih zadružnikov zadovoljiti potreb svojih stalnih rabnikov (dovolitve za to daje kmetijski minister po zaslišanju Glavne zadružne zveze); 8 v svojih pro-daialnicah sme poleg glavnega svojega izdelka ali izdelka svojih zadružnikov prodajati postranske rabne predmete, nabavljene od nezadružnikov. ki se br^z ni;h glavni izdelek ne more uspešno prodajati (dovolitve za to daje minister za kmetijstvo po zaslišanju Glavne zadružne zveze). Zakon daje torej dovoljenja za poslovanje z nezadružniki predvsem tam, kjer b' b lo sicer poslovanje zadruge otežkočeno ali onemogočeno. Kreditna zadruga, ki daje posoida, mora imeti hranilne vloge, ki pa jih ne dajejo tisti, ki denar potrebujejo in so člani zadruge: od vlagateljev pa ni mogoče zahtevati, da bi morali biti člani zadruge, kjer nalagajo svoje prihranke, in da bi morali še '""-e-vzemati članske dolžnosti Slično je pri obrtnih in nabavljalnih zadrugah Tu se ne more zahtevati, da bi moral biti vsakdo, ki zadrugi kaj proda ali od zadruge kaj kupi, član zadruge. Ta okvir je. zakonodajalec prekoračil s dem, da daje zadrugam možnost prodajati oo- kvarjeno ali poškodovano blago nečlanom, kar lahko omogoči zlorabe. Obseg poslovanja pri posameznih vrstah zadrug Kreditne (denarne) zadruge smejo v smislu gornjih predpisov dajati posojila samo svojim članom, hranilne vloge pa Lahko sprejemajo tudi od nečlanov: prav tako posojila. Nabavljalne in prodajne zadruge smejo nabavljati blago, namenjeno rabi članov, od kogarkoli, tudi od nezadružnikov, prodajati pa ga smejo izključno le članom. Mlekarske zadruge smejo sprejemati mleko samo od svojih članov, mleko in mlečne izdelke pa lahko prodajajo vsakomur. Stroje za obrat, orodje in pogonski material smejo nabavljati od kogarkoli. V izjemnih primerih (prirodne nezgode) smejo mleko sprejemati tudi od nečlanov. Živinorejske in pašniške zadruge izvršujejo svoje naloge izključno v okviru svojega članstva. Kmeti jsko-strojne zadruge smejo posojati stroje samo svojim članom, kupovati pa smejo stroje, pogonski material in orodje od nečlanov. Elcktrarniške zadruge smejo oddajati električni tok samo svojim članom, kupovati pa smejo tok od kogarkoli. Obrtniške zadruge smejo kupovati sirovi-ne in material za predelovanje od nezadružnikov, prodajati pa smejo nezadružnikom samo one izdelke, ki jih je zadruga izdelala ali predelala ali so jih izdelali ali predelali njeni člani. Stavbinske zadruge lahko material za gradnjo hiš kupijo od nečlanov, graditi pa smejo hiše samo za svoje člane in tudi stanovanja oddajati samo svojim članom. Zadruge, ki imajo letoviščarske ali izletniške stavbe, smejo te stavbe dati na razpolago samo zadružnikom. Zavarovalne zadruge zavarujejo samo svoje člane. Tudi vodovodne zadruge oddajajo vodo samo svojim članom. Vinarske in sadjarske zadruge smejo sadje in vino sprejemati samo od svojih članov, prodajati pa ga smejo komurkoli. Tiskovnim in založniškim zadrugam zakon bistveno omejuje poslovanje. Zadružne tiskarne smejo obstajati samo tedaj, če so uslužbenci (stavci, strojniki in ostalo osebje) vsi zadružniki in je to obrtniška zadruga. Možna pa je tudi taka zadružna tiskarna. »Prav nekaj važnega bi rad govoril z vami, Devetak!« pravi gozdar: »V neki tako rekoč lastni zadevi!« »Tako?... V kakšni neki?« vpraša zavzet Devetak. Ko pa se sobesednik nekam izmika, ga izpodbuja: »Nikarte kakor mačka okoli vrele kaše, gozdar!... Če vam morem kaj pomagati, bom storil to tudi brez dolgih nagovorov.« Grilc ga pogleda, malo pokašlja: »Tako preprosta reč pa vendar ni to, da bi se dala z eno samo besedico odpraviti,« pravi obotavljaje se. Pri tem pa ga je sama vljudnost, da bi se kar razlezel pred Deve-takom. Zdajci se pripravi gozdar na svoj notranji naskok. Po ovinkih govori o samem sebi, da je višji gozdar, dober prijatelj nesrečnega Potoškega lovca: »Vedno je bil pokojnik med naj odličnejšimi v službi. Zdaj pa je postal žrtev zlobnega morilca .. Da. da. brez dvoma žrtev morilca!« Z vso gotovostjo je za gozdarja dognano, da je zakrivil smrt Potoškega lovca morilec. Kar naravnost imenuje Gregorinoveea Franceta, tako določno da je vsak dvom izključen Če bi ne imel Devetak opravka z rezanjem sočne klobase pred seboj, bi bil lahko opazil v gozdarievih očeh prežeč pogled Tako ne zapazi tega in samo misli pri sebi- Kaj naj pomeni vse to in kam cika Grilc s temi besedami? .. Kakšno zvezo neki ima vsa ta zadeva z gozdarjem? . Kaj ni celo rekel, da prihaja v lastni zadevi? kjer uslužbenci niso zadružniki, tiskati pa sme samo za svoje zadružnike (naročniki knjig, časopisov, tiskovin in podobnega morejo biti samo člani). Založniška zadruga sme po novem zakonu izdajati samo reči, ki jih napišejo njeni člani, ali pa morajo biti vsi Ministrski svet je na seji 23. decembra sprejel med drugim uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Po izjavi kmetijskega ministra Sve-tozara Stankoviča se s to uredbo izvedejo popravki, ki so postali potrebni glede na izkušnje v praksi, kolikor te spremembe niso bile že izvršene z letošnjim finančnim zakonom, odnosno s tolmačenji ministrstva pravde. Ti popravki so izvedeni na podlagi predlogov, ki so jih stavili dolžniki, upniki in državna oblastva. Med drugim daje nova uredba možnost pritožbe na okrožna sodišča zoper odločbe obla-stev, ki izdajajo potrdila o svojstvu kmeta. Oblastva so pri izdajanju teh potrdil zelo različno postopala, včasih na škodo kmetov, vča- šolsko mladino V Mariboru je bil te dni posvet Protitu-berkulozne lige. Na njem se je izkazalo, da pomeni jetika v Sloveniji še posebno nevarnost za dandanašnjo mladino Posebno poučne so bile zlasti ugotovitve dr. Varla šefa državnega protituberkuloznega dispanzerja v Mariboru. Iz njegovega predavanja povzemamo: Protituberkulozna liga v Mariboru je omogočila letos dispanzerju nabavo tuberkulin-skeea preparata za ufotsvlianie okužitve po bacilu jetike pri šolski mladini. Izidi preiskave bude upravičeno skrb- tretjina šolske mladine je okužena! Preiskali so 2500 šolarjev v Mariboru in ugotovili, da jih je 34 odstotkov okuženih z bacilom jetike. V I radovliiškem srezu je samo 27 odstotkov ' Devetak to tudi kar naravnost reče. Grilc pa odgovori prav dostojanstveno in mirno: »Tudi to- pride počasi na vrsto! Drugo pa je z drugim povezano! To boste že še čuli.« Kmet zmaje nejeverno z glavo: »Kar misliti si ne morem, kakšen posel imate vi s to žalostno zadevo.« Gozdar pa previdno namigne: »Prav toliko kakor vi, Devetak, in — Mimika!« Ta namig na njega samega in hčer malce zmede Devetaka in ga spravi v negotovost: »Potem morate pa že postati bolj jasni!« tiplje počasi naprej. Grilc se malce nagne čez mizo: »Ste nemara že kaj pomislili, kakšni vzroki in kakšne koristi ali kakor se to pravi, kakšni motivi so povzročili ta zločin, Devetak?« Vpraša in še pristavi: »Jaz pa vem za pojasnilo!... In prav zato sedim zdajle tukaj pi-ed vami in se pomenkujem o tem. Devetak!« Ta pogleda nezaupljivo gozdarja: kako pač naj ddžene. kaj hoče Grilc od njega. Tako mu je. kakor da bi se pretegnila čezenj mrzla senca. Nekaj skrivnostno težkega, kar ne moreš videti ne prijeti, pa vendar veš, da je zares pred teboj. Pod pritiskom tega doj-ma išče Devetak izhoda iz te zadrege: »Kaj briga mene in Mimiko motiv?« vpraša. »Saj midva vendar nimava nobenega opravka z zločinom!. Vse drugo moramo pač prepustiti sodišču!« naročniki knjig, časopisov, tiskovin, ki jih izdaja zadruga, njeni člani. Naglasiti pa je treba, da po novem zakonu kršitev prepovedi poslovanja z nečlani nima za ]>osledico samo izgubo davčnih in taksnih ugodnosti temveč tudi razpust. sih pa tudi na škodo upnikov in države. Posebne olajšave nudi uredba optantom, ki so se priselili v našo državo Njim priznava svoj-stvo kmeta brez ozira na glavni poklic. Dolžnikom iz člena 5. (ki imajo preko 50 hektarov orne zemlje) se podaljša rok, do katerega morajo upnikom sporočiti, da se okoristijo z olajšavami iz tega člena, in sicer do 31. marca 1. 1938. Nadaljnje določbe se nanašajo na dolžnike zadrug za kmetijski kredit. Naposled je važna tudi določba, s katero se znova omogoča dolžnikom kmetom, da se sporazumejo z denarnimi zavodi, da plačajo dolg le-tem (rok za sklepanje takih sporazumov, ki jih je omogočil finančni zakon za tekoče proračunsko leto, je že potekel 1. junija tega leta). mladine, ki nosi v sebi kali nevarne bolezni, vendar je tudi ta odstotek še vedno visok. V mursko-soboškem srezu je 34 odstotkov okuženih šolarjev, v lendavskem pa celo 40 odstotkov. Če je kdo okužen z bacili jetike. še ne pomeni, da bo tudi obolel za jetiko. Vse je odvisno od odpornosti telesa, ki je pa seveda zelo majhna, ako človek ne živi v urejenih razmerah in če strada. Mladina, ki je bodočnost naroda, kar tako radi naglašamo, bi nas morala mnogo boli skrbeti in tako pomembne ugotovitve zdravnikov bi ne smele ostati neupoštevane. Zdravniki so tudi že večkrat ugotovili, da je dandanes šol-I ska mladina premalo hranjena in zato pre-' malo odoorna oroti oliučnim boleznim Ra- illJMBMMMIMnOMCTIHriMnMrillMIBMiliiilMlI^iiinir '' ' — Grilc vse to mirno posluša. Ne pusti pa več kmeta iz zadrge svojih besed, ki jih skoraj kar v perje polaga, da bi ne zadele pretrdo. Skoraj prizanesljivo mu reče- »Prav imate. Devetak! Če se s te plati gleda, nimate vi naravnost s tem nobenega posla... Če pa tudi Mimika ne —?« Kakor samemu sebi zastavi to vprašanje, se malce nasmehne in skomigne z rameni: »Tega sicer ne vem. toda menim: če bi tičal motiv v ljubosumnosti, morda tako, dano da . da bi bila tega kriva Mimika, potem obleži na njej umor za vse življenje n s tem, grenk" kakor je. tudi na vašem, De-vetakovem imenu.« Tako mirno in na videz sočutno je povedal vse to, vendar pa je v teh besedah to iko skrivnih kavljev, ki se zadirajo v Devetako-vo srce. Gozdarjeve besedo so kakor nevidne vrvi, ki jih mota okoli kmeta, da ga povsem zveže. Devetaka popade jeza, da bi planil najrajši s pestmi nad gozdarja, toda takoj spozna, da bi bilo to nespametno. Vendar še trepeče v njem razburjenje, zato išče njegov ponos obrambo: »Ne vlačite Mimikinega in mojega imena v to reč. vam še enkrat rečem. Grilc!. . To je nekaj, kar bomo mi sami med seboj uredili, če že pride do tega!... Čas je pa tudi najboljši svetovalec!« Težko se je braniti, to ve prav dobro Devetak. priznati pa mora tudi. da bo ostal madež zaradi te strahotne reči na njihovem imenu ... Prav to je tisto, kar ga tako žalosti in mu jemlje nekdanjo prostost. Grilc pa gleda, kakor da ni te zavrnitve kar nič slišal, prav odkritosrčno v kmeta, zelo ograža jetika "—'PLAZ USODE Izpremembe v uredbi o kmečki razdolžitvi cen tega se kaže potreba, da bi morali Šolsko mladino pošiljati v počitniške kolonije in zdravilišča. Toda zadnja leta, ko se sicer pošilja mladina v počitniške kolonije, obe-fiamo na veliki zvon, da smo poslali letovat •li taborit redke izbrance, med tem ko nih-fce ne govori o tistih množicah prav tako zdravljenja potrebnih otrok, ki hirajo po-cabljeni v nezdravih razmerah. Poučni so tudi podatki umrljivosti za jeti-ko v zadnjih 10 letih v Mariboru. Toda upoštevati moramo, da so vštete v teh številkah tudi žrtve jetike. umrle v mariborski bolnišnici Skupaj je umrlo 837 ljudi za je-tiko v zadnjih 10 letih Značaj jetike se kaže v nasledniih številkah: za jetiko je umrlo 305 delavcev 144 obrtnikov, 141 železničarjev 104 zasebniki. 96 uradnikov, 24 učiteljev in 23 diiahov !. Prejeli smo: Ze 18 leto poteka, ko se je L 1920 takratna vlada do senžermenski pogodbi obvezala izplačati predvojne avstroogrske obveznice (rente) Po členu 203 omenjene pogodbe je sporazumno z drugimi nasledstvenimi državami bivše monarhije prevzela obveznost izplačati obveznice v predvojni valuti, to je po stanju dinarja z dne 28 julija 1. 1914 Kljub številnim urgencam in interpelacijam na odločilnih mestih se do danes ni napravilo nič in zaradi tega trpijo prizadeti ogromno škodo Ne vprašamo, kje je krivda tega zavlačevanja, kakor tudi ne, kaj so naši ljudski zastopniki v vseh vladah storili za ureditev tega vprašanja. Do danes vemo samo to da je bil 1. 1929. takratni vladi stavljen tale predlog, ki pa tudi ni bil sprejet: Vlada naj bi prevzela te obveznice (100 kron predvojne valute = 40 dinarjev) in jih prepisala v nove obveznice, ki bi se izplačale po preteku 40 let. Obrestovale naj bi se po 4 odstotke od L 1920. dalje. Tako rešitev pa prizadeti odklanjamo, ker to ne ustreza členu 203 senžermenske mirovne pogodbe Po taki rešitvi bi bili mali lastniki obveznic deležni ogromne škode. Da bi se naposled uredila ta zadeva, naslavliamo na tako da mu samemu ta odkritosrčnost kar dobro dene: »Saj vas razumem, Devetak, in vem, da vam je hudo... In prav zato vam hočem vendar... kako naj vam to povem ... Torej: zato hočem pomagati vam in Mimiki. Zares in odkrito pomagati!« Devetak prisluhne Nekaj je v teh besedah kar mu ne ugaja, nekaj plazečega se, nekaj neodkritega in potuhnjenega. Nekaj, kar ga svari Vendar pa še prisluhne: »Pomagati? . Meni in Mimiki pomagati?... Vi. da hočete to, Grilc?... Pa kako naj to vse vzamem?« Florijan Grilc postaja še zaupljivejši: »Če je to umor, razumite me, prosim; navaden umor. potem je bil to pač obračun med Gregorinovim in Potoškim ter ostane IMimika izven vsega tega, pa čeprav je padla senca nanjo)... To vse prerase trava, saj to vsi vemo!« Ker Devetak ničesar na to ne reče, nadaljuje gozdar: »Ce pa je bila ta reč ljubosumnost zaradi Mimike, na kateri ni Mimika popolnoma nedolžna, saj ni mežika'a samo Gregorinovemu, temveč tudi Potoškemu, potem pade nanjo vsa sramota... in tudi na vaše, Devetakovo ime!« To pa je že preveč Devetaku, zato vzroji: »To je laž, Grilc!... Se enkrat rečem, to Je podla laž! Ce mi še enkrat to ponovite, si kar sami pripišite posledice!« Gozdar pa je povsem miren, saj je tukaj on napadalec. Nobene poteze v svojem načrtu ne sme opustiti, nikarte pa se ne razburiti. Zato položi v to svojo mirnost nekaj skoraj dobrohotnega: Umrljivost za jetiko je znašala v Mariboru 1. 1927. na 10.000 prebivalcev 23 8 odstotka, 1. 1936 pa 14.8 odstotka. V Sloveniji je znašala umrljivost za jetiko 1. 1927. 22.2 odstotka, 1. 1932 pa 14.8. V Mariboru je torej umrljivost za jetiko precej visoka. Vidimo pa tudi, da se že kažejo sadovi boja proti jetiki. ki ne zahteva več toliko žrtev kakor prejšnja desetletja. Vendar ne smemo pozabiti, da je umrljivost za jetiko v Sloveniji še vedno nad povprečjem najnaprednejših narodov Severne in Zahodne Evrope. Pri mnogih ukrepih, ki so potrebni v boju oroti jetiki, bi bilo predvsem potrebno, da dobi mariborska bolnica poseben oddelek za letične bolnike in čisto ločen odsek za neozdravljive. Zelo potrebno bi bilo tudi povečati protituberkulozni dispanzer, ki ima zdaj zelo tesne prostore. I pristojne činitelje naslednja vprašanja: ali so bili storjeni kakšni ukrepi, da se zadeva | v novem proračunskem letu uredi; ali smemo pričakovati, da bo ta rešitev tudi pri nas ustrezala obveznosti vlade iz 1. 1920 po členu 203 mirovne pogodbe? Politični pregled Pariški dnevnik »Temps« poroča iz Prage, da je francoski zunanji minister Delbos na svojem obisku v Pragi povabil predsednika Češkoslovaške dr. Beneša na uradni obisk v Francijo. Dr. Beneš je povabilo sprejel in bo prišel v Pariz enkrat pomladi. Španska vladna vojska je v poslednjih dneh dosegla nov velik uspeh, ki skoro nič ne zaostaja za junaško obrambo Madrida. Po ofenzivi, ki je trajala tedni dni, je republikanska vojska zavzela Teruel, Valenciji najbližjo frankovsko postojanko. Spričo vesti, da se je frankovska vojska prav »Sam Bog ve, saj razumem vaš srd, Devetak! . . Če bi ne imel jaz prav, prav gotovo bi rekel: na, le udari!... Toda na moji strani je pravica .'. In če oni ne more iz-I povedati, ker je za vedno obmolknil, drugi I pa noče, da bi ne izdal samega sebe, Mimika pa tudi ne, da bi se za vedno ne oblatila: resnica ostane še vedno resnica!... Prisegel bi lahko na to!« Tako prepričevalno se čuje vse to, da povsem zmeša Devetaka. Če je res tako, kakor pravi gozdar, potem je Mimikina in častDe-vetakcvine v njegovih rokah. »Odkod pa vendar veste vi vse to?« uide skoraj nehote iz Devetakovih ust. To že ni vprašanje, ki še dopušča dvom ali celo obrambo, temveč je že tiha prošnja, polna še nepriznane bojazni. V Grilčevih očeh se zdajci pokaže čuden sij: »Ker imam vašo hčer rad, Devetak, čez vse na svetu rad! Moje oči so bile v tej ljubezni tako astre, da jim ni prav ničesar ušlo!... In kar sem videl, pač vem.. « Grilčeve oči žarijo pri teh besedah, kakor bi se zares vžgal plamen v njih, ko še nadaljuje: »Vsem nam bi bilo pomagano in ustreženo, če mi daste Mimiko za ženo, Devetak!... Moje pošteno ime bi varovalo Mimiko, da bi je ne smel nihče po strani gledati!... Zdaj razumete, čemu sem tukaj le in zakaj vam hočem pomagati!« Doslej je gozdar mirno sedel za mizo, zdaj pa vstane, gre proti Devetaku in mu ponudi svojo roko. Ta se pa obotavlja, če jo naj sprejme ali odkloni. Njegove misli plešejo zadnje dni pripravljala na veliko ofenziv«* ki naj bi dovedla do končne zmage v Španiji, in zaradi okoliščine, da so te priprav« zaradi zimskih neprilik zastale, je vest o republikanski zmagi v Teruelu še toliko ve* čjega pomena. Pri borbah za Teruel je sodelovalo devet republikanskih divizij. Padec teruelskega pokopališča je frankovski voj-ski v Teruelu onemogočil umik proti severu. Ko so se naposled republikanci približali mestu še od juga po cesti iz Saguina je bila usoda Teruela, ki je bil s tem obkoljen od vseh strani, zapečatena. Vest o republikanski zmagi je izzvala po vsej republikanski Španiji veliko zadovoljstvo in je spet dvignila samozavest republikanske javnosti, ki je bila spričo zadnjih Francovih uspehov v severni Španiji zelo padla. Neodločno stališče, ki so ga Zedinjene države zavzele nasproti predlogom Velike Britanije in Francije za skupen nastop proti Japonski, utemeljujejo pristojni v ameriškem tajništvu za zunanje zadeve s tem, da Amerika ne razpolaga z zadostnim številom vojnih ladij, da bi mogla ščititi svoje dolge obale in se hkratu pridružiti zasnovanemu nastopu na Daljnem vzhodu. Ameriška vlada spoznava, da so koristi Zedinjenih držav na Daljnem vzhodu ogrožene, toda za zdaj ne more odločneje nastopiti proti Japoncem. Ameriški politiki spričo tega zahtevajo čim prejšnjo izpopolnitev ameriškega vojnega brodovja. Ameriško admiralstvo je pripravilo že vse potrebne načrte, po katerih bo ameriško vojno brodovje v dveh letih malone podvojeno. Spričo tega napovedujejo novo še bolj ojačeno tekmovanje v pomorskem boroževanju, ker b Velika Britanija nemudoma sledila Ameriki v gradnji vojnih ladij. Japonska bo v sedanji svoji vojni proti Kitajcem, ki bržkone še ne bo tako kmalu končana, potrošila vse svoje gospodarske in denarne moči, tako da se bržkone ne bo mogla udeležiti tega tekmovanja. Pred dnevi so se vršile v Rumuniji volitve v državni zbor, pri katerih vlada dr. Tataresca ni dobila 40 odstotkov oddanih glasov. Pred prazniki je notranje'ministrstvo objavilo volilne izide, ki kažejo, da je vladna liberalna stranka dobila samo 38 odstotkov oddanih glasov. Druga najmočnejša stranka je narodna kmečka stranka, ki je dosegla neprestano okoli vsega tega, kar je pravkar slišal. Naglih misli ne pozna Devetakova glava. Toda bistre so njegove misli prav zaradi te počasnosti. In najsi ima Grilc tisočkrat prav v tem, kar je povedal, kaj bi vendar ne bilo mogoče, da ni dobro videl in je morda v tej njegovi zgradbi domnev vefi-dar le še razpoka ali vsaj špranja? Kljub vsemu, kar je gozdar povedal, se zbudijo v, Devetaku dvomi. Pa naj sta tu še tako prizadeta Devetakovo ime in njegova čast, vendar hoče biti v vseh dvomih najprej saiia pri sebi na jasnem. To mora, preden reče ''] ookoini med ustanovitvi za?or-skpfi ^"kola in 1e več let klinb o^dalieno-rti aktiva ->ri niem sodeloval, im na gasilska četa '7 Lambe^ta V«t~re prvi r>«Hr,orn) član ie b'l rainki. Pevski zbor '7 št. Larv>b<»r-ta. V^toT-ocrij (flf>n io W1 rln zadnja. mu te zapel v slovo ganljive žalostinke pred hišo žalosti, v cerkvi in pri odprtem grobu. Na zadnjem potu ga je spremljala tudi šolska mladina s krajevnim šolskim odborom, kateremu je predsedoval. V imenu krajevnega šolskega odbora in gasilske čete se je poslovil od rajnkega šolski uparvitelj g. Jarnovič Franc, v imenu zagorskega Sokola pa g. Polde Mrnuh. Kot vzoren gospodar je bil rajnki večkrat izvoljen v odbor občine Št. Lam-berta. Med svetovno vojno je bil v trdnjavi Przemyslu. nato pa je prišel z vso posadko v rusko ujetništvo. Tam je prebil več let in ko se je vrnil, je prinesel kal bolezni seboj, kateri se je zdaj pridružila še pljučnica, ki mu je pretrgala nit življenja. St. Lambert z okolico ga bo močno pogrešal. Bodi mu lahka domača zemlja! Domače novosti * O jugoslovenstvu. V zagrebških »Jugoslovenskih novinah« je objavil bivši minister Juraj Demetrovič članek, v katerem ugotavlja, da je največja želja »Obzora« razbiti za vsako ceno složno sodelovanje St bo v, Hrvatov in Slovencev v okviru Jugoslovenske nacioname stranke. »Obzor« pri svojem malenkostnem spletkarjenju pozablja, da »jugoslovenska misel ne more biti v sporu s katerokoli srbsko, hrvatsko ali slovensko koristjo, ker vse skupaj sestavljajo našo -kupno in občo jugoslovensko korist. Biti Jugosl.iven pomenja biti najboljši Slovenec, najboljši Hrvat in najboljši Srb. Pravi Jugosloven goji in dopolnjuje z enako ljubeznijo in tjozor-nosno vse, kar je po svojem izvoru srbsko, hrvatsko ali slovensko, ker mu je vse enako drago. Jugoslovena enako veseli vsak napredek, enako boli vsako zlo in sleherna nesreča, pa naj je potem slovenska, srbska ali hrvatska. Jugoslovenstvo nikomur ne brani srbovati. slovenovati ali hrvatovati. Pač pa brani vsakemu članu našega enotnega naroda, da bi bil samo Slovenec, samo Hrvat in samo Srb. Jugoslovenska misel zahteva, da občuti sleherni član našega naroda, naj je potem Hrvat. Slovenec ali Srb, v mislih in dejanjih, da je pripadnik jugoslovenske celote. Ničesar izven celote, vse pa Lhko kot sestavni del celote. V okviru teh načel ni v sporu z jugoslovensko miselnostjo niti srbo-vanje. niti hrvatovanje niti slovenovanje.« * Kako si mačkovci predstavljajo kmečko državo. Tudi letos je v Zagrebu izšla »Bo-žičnica«, kmečko-prosvetni zbornik in koledar, ki ga izdaja Milica Devčičeva. hči Stje-pana Radiča. V knjigi razpravlja poslanec dr. Matanič, odvetnik v Karlovcu, o kmečki državi, kakršno naj bi ustvarilo hrvatsko kmečko gibanje. Najprej vprašuje dr. Matanič svoje čitatelje, ali obstoji že kje kmečka država, in jim samozavestno odgovarja: »Kmečke države, kakor si jo mi predstavljamo in kakor jo bomo mi uredili, še ni Nastopil je čas, da prenehajo biti mesta središča države, uradov in ustanov. Vsa oblastva, ki imajo posla s kmetom, se morajo preseliti iz mesta na vas med kmete. Zakaj ne bi bil na vsakih nekaj vasi vsaj po en sodnik. Prava središča kmečke države bodo samo vasi in ne mesta.« * Hrastniško steklarno nameravajo preseliti v Zemun. Vest, da se namerava že v zgodnji pomladi prihodnjega leta preseliti del steklarne iz Hrastnika v Zemun, je te dni razburila ves Hrastnik. Ta prenos bi bil hud udarec za ves kraj in okolico, saj hodijo danes v to steklarno na delo delavci ln delavke z Doia, Zidanega mosta, iz Trbovelj in Zagorja, posamezniki pa še celo is bolj oddaljenih krajev. S premestitvijo bi bili udarjeni tudi obrtniki, okoliški kmetje in sploh vsi pridobitveni sloji v kraju. Vzrok preselitveni nameri je previsoko obdavčenje. * Mariborska »Neodvisnost« namerava spet izhajati. Pred meseci je prenehal izhajati mariborski tednik »Neodvisnost«, ki se je bil brez uspeha skušal uveljaviti v najrazličnejših smereh, nazadnje v tako zvanem kmeč-ko-delavskem gibanju pod vodstvom dr. Ku-kovca. Kakor to samo, se tudi »Neodvisnost« kot njegovo glasilo ni mogla razviti. Zdaj poročajo iz Maribora, da se snuje ali se je morda že osnoval nov konzorcij, ki bo še enkrat poskusil izdajanje lista. * »Bog v Trbovljah«. Te dni je izšla že dolgo pričakovana kniiga Ludvika Mrzela »Bog v Trbovljah«. Obsega vrsto pravljic, iz katerih se nam kaže svojevrstno trboveljsko življenje. Lep in lahko umljiv jezik pomaga knjigi do večje veljave. Knjigo krasi 20 lesoreznih slik Maksima Sedeja. Po svoji zamisli originalna knjiga je zbudila veliko in zasluženo pozornost in 9e bo gotovo mnogo brala. Mehko vezana stane 60, trdo vezana pa 70 din. Naroča se na naslov: Založba »Trbovlje«, Gaieva ulica 9, Ljubljana. Tople priporočamo! Frank Froest: 2 .Neznanka s tančico Kriminalni roman. Fdy e je vstal in mu položil roko na ramo. »No, in?« »Ni bilo prav svetlo v sobi. Videl sem ga, da je ležal precej nerodno na otomani in obračal obraz stran od vrat. Mislil sem, da je zaspal in sem se mu zato približal. Dotaknil sem se ga. Tedaj sem začutil, da je moja roka mokra.« Njegov glas je začel naraščati ,v kričanje. »Kri je bila _ povsod kri _ nje-(nu pa je tičal v srcu nož!« Foyle se je sklonil čez mizo. »Kje je Ivan? Ali je Rus? Po imenu sodim, da mora biti. Saj je še v hiši?« »Nisem ga več videl, kar je odvedel damo » sobo,« je zajecljal Wills. Šef policije ni odgovoril. Bolt je mo-če odšel. Pet minut ga ni bilo nazaj in vse v sobi je ostalo tiho. Potem so se odprla vrata in Bolt ie pridrvel, kakor bi ga bilo gnalo sto peklenščkov. •Ivana ni! Izginil je!« je zaklical. TRETJE POGLAVJE f'oyle se je zamišljeno gladil po bradi. »Hm,« je rekel, »samo nikakšnih prenagljenih zaključkov, Bolt. Saj bo tudi kakšen adravnik tu, ali ne? Spravite tega moža k njemu, in ko se bo malo pomiril, lahko napravite zapisnik o njegovih izpovedih. Zadevo z Ivanom pa prepuščam vam. Priskrbite s: niegov opis in ga predajte dalje Fla-cku na Scottfand Yardu. Poslati ga je treba na vse policijske urade in na vse postaje. Dedec še ni mogel daleč priti. Ker je sumljiv, ga je treba takoj zapreti. Halo, nekdo zvoni! Najbrž bo kdo izmed naših. Sam pojdem tja. Ostanite pri svojem delu«. Vse je rekel tako mirno in hladno kakor kakšen trgovec, ki narekuje svojemu tajniku poslovno pismo. Pet minut pozneje, ko so dobili opis sluge Ivana, je že na stotine policijskih postaj in uradov dobilo obvestilo, kaj morajo početi in koga morajo poiskati. Tako urno je delovala služba policije v Angliji. Na tisoče mož se je nalik psom pognalo za izginulim slugo. Foyle je med tem spustil k sebi majhno skupino resnih mož. Prišel je policijski predsednik sir Hilary Thornton in z njim profesor Harding, ki je slovel kot strokovnjak za sodno medicino pri umorih. Za njima Grant, največji strokovnjak za odtise prstov, nekaj fotografov in najstarejši kriminalni uradnik Green s svojim pomočnikom Vaver-leyem. Sir Hilary je stopil s Foylom v kot veže in se začel z njim tiho pogovarjati; profesor Harding pa je šel kar v sobo, kjer se je odigral zločin. Tam je bil neki drug zdravnik ki je stal pred vrati z umorjenčevim tajnikom Lamontom. Zdravniki so doslej ugotovili samo to, da je Greli mrtev. Foyle nalašč ni prej stopil v sobo, dokler profesor Harding ni opravil svojega dela. »Ce vam je prav, bom vzel zadevo v roke, sir Hilary,« je dejal Foyle. »Ker je bil Greli znana osebnost, se mi zdi...» »Sam sem vas hotel prositi, da bi to storili« mu je segel sir Hilary v besedo. »Za vsako ceno moramo zadevo razkriti. Saj veste, da bi morala biti nocoj poroka. Stvar je zelo nenavadna. Poslušajmo pa najprej, kaj bo Harding povedal « »Uiti se da odtod prav lahko,« je pripomnil Foyle, ko sta oba moža stopala neslišne pio mehkih preprogah sredi stopnišča. »Stopnice drže naravnost v vežo in samo mimo dveh vrat je treba iti«. Tako sta stopala skozi na stežaj odprta vrata v razsvetljeno delovno sobo. V kaminu je pojemal ogenj, med visokimi knjižnimi policami pa je viselo nekaj lepih slik. V bližini okrna sta opazila pisalno mizo, kjer je bilo videti vse v najlepšem redu. Po sobi je bilo še nekaj stolov, v vzid-ku pa divan, nad katerim se je prav tedaj sklanjal doktor Harding. Ko sta stopila oba moža v sobo, je pogledal kvišku. »Nedvomno umor,« je rekel »Naibrž med deseto in enajsto uro. Zaboden je bil v srce — in z nekim nenavadnim orožjem. — Kar poglejte!« Stopil je stran in Fovle je takrat prviS zagledal mrliča. Robert Greli je nerodno ležal na divanu Obraz je imel obrnjen k steni in ena noga mu je visela na tla Škrlaten madež mu je barval bele prsi srajce in ena stran črne obleke ie bila s krvjo tako prepojena. da bi jo bil lahko ožel. Bodalo je tičalo še v rani, in to je takoj vzbudilo Far* * »Zvonček« v letu 1938. mora najti pot k naši mladini in k slovenski izseljenski de-ci po vsem svetu. Zato naročajte »Zvonček«, ker bo samo s pomočjo domačih naročnikov ln podpornikov-domoljubov mogel uspešno vršiti svoje plemenito narodno poslanstvo. Prva številka lista z izbrano božično vsebino je že izšla; dobite jo lahko takoj. Sporočite tamo svoj naslov upravi »Zvončka«, Krakovski nasip 22, ali pa Učiteljski tiskarni v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. * Za slovensko izseljensko zbornico. Pri banu je bilo nedavno sprejeto odposlanstvo Rafaelove družbe, ki mu je predložilo spomenico, v kateri se mu sporoča ustanovitev izseljenske zbornice. Izseljenska zbornica bo organizacija vseh izseljenskih društev tu doma, ki se bavijo z izseljenskim vprašanjem in vseh društev naših izseljencev izven državnih mej. * Položi majhen dar otroku na oltar je geslo »Zvončka«, mladinskega mesečnika, ki bo poiskal po vsem svetu raztresene domove slovenskih otrok, da ena bo misel družila ves rod, kakor sta nas učila Ciril in Metod. Starši in vzgojitelji, naročajte »Zvonček«! Rodoljubi, tretjina slovenjih otrok živi v tujini, zato darujte v »Zvončkov« sklad, da bi čim več naših izseljenčkov moglo redno prejemati »Zvonček« in z njim v topli domači besedi pozdrav iz daljne domovine! * Božična številka ilustriranega družinskega mesečnika »Žikc« je izšla. Poleg zanimivih priznanj, ki jih pošiljajo ljubitelji ržene žitne kave Zike, in poleg člankov, ki opozarjajo na izvrstno kakovost Žikmega specialnega zdroba za dojenčke in bolnike. Ima »Zika« še naslednjo vsebino: Joža Lov-renčič: Božična pot; Anton Ingolič: Spla-varji; Nace Cvirn- Sveta noč v gorah; Rafael Bačar: Medvedje v ameriških nacionalnih parkih; Janko Kač: Božje živalce; Viktor Pirnat: Tam v Bosni zlati... Sledita »Zdravniška posvetovalnica za bo^no doco« (primarij dr. Dragan in »Gospodinjski kotiček«, ki prinaša ob!lo nasvetov za našo gospodinje. Reviia »Zika« druži vse ljubitelie prvovrstnih Zikinih hranil; dobiva jo vsak interesent, ki se prijavi na naslov: Pražar-na Zika. Ljubljana — Vič. * Sloveči ljudski zdravnik ž»«nik Seba-stijan Kneipn je nekoč rekel: »Cikorija mora biti v vsaki hiši' Ona ima v sebi veliko zdravilnih sestavin ki oviraio tvorieni° želodčne sluzi, odvajajo žolč kar ga i" odveč. leovo pozornost. Hitro se je obrnil k vratom in zaklical; »Gospod Grant naj pride takoj!« Potem se je vrnil k divanu in potegnil umorjencu bodalo iz rane: »Takšnega orožja še nisem videl,« je zamrmral. »Čudna reč!« Bil je nož s tankim jeklenim rezilom in prav kratek Njegova posebnost je bila v tem, da držaj iz slonove kasti n« bil kakor navadno navpično, ampak pravokotno na rezilo Foyle ga ie na dlani ponesel k svetlobi in ga začel od vseh strani ogledovati. »Ničesar ne vidim!« Potem je zagledal Granta »O, vi ste! Dajte mi malo grafita!« , .Strokovnjak za odtise prstov je vzel. iz žepa zavitek in ga pomolil svojemu predstojniku. Ta je naglo stresel iz zavitka nekaj črnega prahu na ročaj. Ko ga je potem odpihnil. je presenečen vzkliknil Na rumenkasti površini ročaja je namreč zagledal čisto jasne odtise. »Imenitno«, je dejal profesor. Foyle je izročil bodalo Grantu in mu rekel: »Dajte odtise takoj fotografirati in povečati Potem bi jih bilo dobro še nocoi primerjati z odtiski znanih zločincev.« Pogledal je na uro. »Zdaj mi pa dovolite, da ostanem nekaj časa sam v sobi.« Soba se je izpraznila. Le Harding je še izpregovoril s Foy'om nekaj besed. »Jaz sem svoje opravil,« je rekel »Čas in vzrok smrti sta dognana Lahko noč!« »Bolje le da rečete dobro jutro.« se je nacmehnil Fovle »Hvsla vam za trud!« Čez nekai časa ie Fovle poklical Greenn in fotografe Posneli so vse dele sobe Potem so se morali fotografi vrniti na Scott- čistijo jetra, vranico in ledvice ter odpravljajo iz telesa snovi, ki so vzrok raznim boleznim«. Zato dodajo izkušene gospodinje vsaki kavi dobro mero pravega Francka. Pravi Franck daje kavi okus. aromo, polnost in lepo zlatorjavo barvo, poleg tega pa pospešuje tudi zdravje. Dodajte ga rajši malo več kakor pa premalo! * Mladeniči rekruti, ki imate pravico do osvoboditve, skrajšanega roka službe, čim prejšnjega vstopa v kader, odložitve službe v kadru, informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen, se ne da več pomagati! Pojasnila daje za malenkostno plačilo Per Franc, kapetan v pok., koncesionirana pisarna, Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za odgovor je priložiti ko'^k ali znamko za 6 din. * Po 21 letih sc jc vrnil iz ruskega ujetništva. Božični prazniki so prinesli družini Blažkovi v Klenovniku veliko veselje. Na sveti večer se je namreč vrnil iz ruskega ujetništva po 21 letih Štefan Blažko, o katerem so mislili, da je že davno mrtev. Mož šteje 55 let in je bil ujet leta 1916. V Rusiji je delal v rudnikih in na polju. Domov se je napotil pred dobrimi tremi meseci. Hkratu z njim je krenilo iz Rusije 250 hrvatskih ujetnikov. Blažko pravi, da je imel s seboj 100.000 zlatih červoncev, pa so mu jih na meji vzeli in ne ve, ali jih bo dobil nazaj. * Obstreljeni dijak je umrl. Po nesrečnem naključju je na dvorišču Jezdarske u ice 8 v Mariboru neki tovariš pri igri ustrelil s samokresom 131etnega učenca II. deške meščanske šole Erika Pegelaua. Kmalu po prevozu v splošno bolnišnico je ubožec umrl za poškodbami. * Smrtna nesreča v Rožni dolini. Pri trgovcu Hinku Bartlu v Rožni dolini se je pripetila huda nesreča. Njegov hlapec Anton Murgel se je odpravil v svojo sobico z malo pečico, v kateri je bilo žareče oglje. Mož se je vlegel v posteljo, po nekaj urah pa se je z ogljikovim monoksidom zastrupil. Ko so zvečer prišli na Vič ljubljanski reševalci in vdrli v njegovo sobo, je bil že mrtev Pokojnik je bil doma z Dolnjega vrha pri Prečni na Do^njskem. * Smrtna nesreča na cesti. Na cesti v Šte-panji vasi blizu Kregarjeve gostilne se je zgodila huda nesreča. Iz Ljub'iane se je vračal domov 391etni zidar Jakob Breskvar. ; stanujoč v Štepanii vasi. 7a njim je privzil po cesti najnrej hlape«- Škerjanec iz TVzo-vika. zadaj pa mu ie sledil z vozom hlar>°c land Yard in takoj razviti svoje posnetke. Foyle je sedel na stol ob divanu in začel preiskovati mrtvečeve žepe Green je stal poleg njega z beležnico v I roki in zapisoval vse, kai mu je Foyle na-| rekoval Samo dve stvari sta bili prav za prav omembe vredni. Pismo Ralfa Fairfiel-da, s katerim je bil Greli povabljen na večerjo v Jerminskem klubu, in z diamanti okovana sličica temnolasega, nenavadno lepega dekleta. »Ta obraz sem že nekje videl.« je zamrmral Foyle »Green, za vami je adresar! Poglejte kai piše v njem o Fairfieldu.« Toda adresar ni vedel dosti povedati Fairfield je imel 41 let in je bil po poklicu posestnik. Tudi njegov londonski naslov je bil omenjen. »Pojdite rajši kar k njemu, Green. Povejte mu. kaj se je primerilo in ga potem pri-vedite kar s seboj!« Ko je ost d vodja detektivov sam, je začel skrbno brskati po sobi Premetal je celo koš s starim papirjem Toda ves trud je bil zaman. Ničesar ni dobil. Vaverley, ki je prišel čez nekaj časa, je povedal vse, kar je zvedel od hišnika in drugih: Gre'l je bil zelo zanoslen človek. Živel je zaradi tega zelo neredno. Sluga Ivan. ki ga je bil privedel s seboj iz Rusije, je znal le maol francosko in skoraj nič angleško. Zato se tudi ni dosti družil z drugimi hišnimi uslužbenci. Foyle je sedel v naslanjaču in poslušal. Koliko možnosti je tu. opore pa nobene Ali je bilo vse delo norca, maščevalca, žene ali koga? Šepec, tudi iz Bizovika. Šepec je hotel malo pred Kregarjevo gostilno prehiteti Skerjan-ca, zato je zavil na levo in udaril po konju* V naslednjem trenutku pa je že začul krik, zaradi česar se je ustrašil in skušal konja pridržati. Bilo je pa že prepozno. Konj in voz sta bila že pregazila spredaj korakajo-čega Breskvarja, ki je obležal na mestu mrtev. Pokojni Breskvar je bil doma iz Bizovika in si je šele nedavno postavil v Štepa-nji vasi lasten dom. Ponesrečenec, ki je bil priden zidar, zapušča vdovo in enega otroka. * Na mrtvaškem odru se je zbudili. V Vr-hovinah blizu Otočca se je pripetil razburljiv dogodek. 70 letno kmetico Mirko Radičevo so dobili zjutraj mrtvo v postelji. Prišle so vaške ženske in rajnko položile na mrtvaški oder, nato pa po stari navadi posedle okoli odra. Nad glavo rajnke je gorela sveča in osvetljevala gjen obraz. Zdajci pa ie zavladal med ženskami preplah. Dozdevno mrtva kmetica je odprla oči in začela začudeno gledati okoli sebe, nato pa je uprla pogled v ženske, ki so med krikom in vikom zbežale skozi vrata na prosto. Šele oba sinova in n~kaj pametnejših vaščanov se je upalo v sobo, kjer so ubogo ženo vzeli z odra in jo spravili nazaj v posteljo. * Smrtna smučarska nesreča na b<-ž'č. 1''-letni Andrej Dcberlet iz Savelj -je smučal na Goriškovi ježi. Ker je bilo snega za smučanje premalo, je zadel med vožnjo v krtino Hud sunek ga je vrgel ob tla Pri tem se mu ie pj lca zataknila pod prsi. P j padcu se 'e fant hitro pebral, vendar pa je znova omahniL Ko so drugi smučarji to ooazili. so Hkoj zaslutili da se mu je zgodilo kaj huisega. in so prihiteli na pomoč. Ker je ponesrečenec blju-val kri. so hitro ooslali po zdravnika k: je takoj prišel, mogel pa je ugotoviti le smrt. * Po nffeči je obctrelil soseda. Pri Sv. Juriju ob Ščavnici je 261etni posestnikov sin Martin Doki opazoval soseda, ko j° t-> čistil star samokres, za katerega nista vedela, da je nabit. Nesreča je hotela, da sp orožje sprožilo in krogla je Doklu preluknja levo no«o ood kolenom Ranjenca so preoelja-H v Vir>1nirn BLAZN1KOVA »VELIKA PRATIKA« za leto 1938 je izšla in se razpošilja za ceno Din 5 — za vsak komad Naročila na tiskarno J Blasnika nasl.. Ljubljana, Breg št 10— 12, dobi se tudi v trgovinah To je najbolj nril-mhlipn' 'n naihoh raz«iri«>TV clo«>or>=tk*no žensko, ki bi ga bila tako pozno čakala'« »No Ali sumite kakšno žensko?« »Ali je imel gostpod Greli bližnje sorodni" ke?« je vprašal Foyle. »Po moji vednosti ne.« »Pa se res ne spominjate, kdaj vas le gospod Greli zapustil? Poskusite vendar dobro premisliti! Zelo važno je, ker nihče v klubu * Otrok se je opekel do smrti. Te dni je prišla štiriletna kurjačeva hčerka Marija Zoretova na Brnici pri Hrastniku preblizu zakurjene peči. Deklici se je vžgala obleka in v trenutku je bil otrok v plamenih. Domači so sicer pogasili gorečo obleko, vmaar pa je dobila deklica zelo hude opekline po vsem telesu. Prepeljali so jo v celjsko bolnišnico, kjer je umrla. * Avto z beograjskim trgovcem v potoku. Te dni se je zgodila pri Krškem huda nesreča. Vozila sta se z osebnim avtom iz Radeč proti Krškemu beograjski trgovec Lavi Ma-jer in njegov šofer Jovan Uhli. S seboj sta imela precejšnjo količino zlatnine in raznih drugih dragocenosti. Nasproti pa se je pripeljal težak tovorni avto, ki ga je vodil lastnik Mihael Slemenik iz Slovenjgradca. Poleg njega je sedel šofer Rajko Jamnik. Avtomobila sta se srečala sredi mosta in zadela drug v drugega. Trgovčev avto je podrl ograjo mosta in se prevrnil pet metrov globoko v potok, ki je bil tiste dni močno narasel. Tu je obležal na hrbtu. Neverjetna je prisotnost duha ki sta jo pokazala beograjski trgovec in njegov šofer, ki sta se znala rešiti iz zaprtega voza skozi deročo vodo potoka. Trgovec je dobil pri tem živčni šok in je moral poklicati na pomoč sevniškega zdravnika. Drugih telesnih poškodb k sreči; ni bilo * Viničarjeva smrt pod hlodi. Na Reiser-jevem posestvu v Pekrah so spravljali hlode, ki so jih bili prepeljali iz Pohorja. Pomagal je tudi tamkaj uslužbeni viničar 58-letni Franc Lesjak. Po nesrečnem naključju so zgrmeli nanj hlodi ki so bili naloženi na vozu in so ga pokopali pod seboj. Štrli so mu prsni koš, tako da je nesrečnež obležal v nezavesti s hudimi notranjimi poškodbami. Na kraj nesreče poklicani mariborski reševalci so Lesjaka prepeljali v mariborsko splošno bolnišnico, kjer pa ie kliub skrbni prizadevnosti zdravnikov nekaj ur zatem umrl. Blag mu spomin! * Osleparil je stranke in nevesto. Proti koncu leta 1933. je nenadno likvidirala tvrdka »Sečko Tekstil« v Mariboru, ki se je ba-vila z razprodajo tkaninskega blaga iz mariborskih tkaninskih tvornic. Lastnik podjetja, 291etm trgovec Matija Sečko. pa se je odpeljal na Dunaj, ne da bi poravnal svoje obveznosti. Tvrdka »Sečko Tekstil« je bila pred likvidacijo zahtevala od svojih odjemalcev, da morajo naročeno blago plačati v naprej Med drugimi ie 20 novpmbra 1 1933 ni videl vajinega odhoda in morete samo vi razjasniti to točko.« »Res ne vem. kdaj je šel«, je dejal Fair-field naposled s hripavim glasom. Foyle je vstal in ga premeril »Lažete!« je rekel odločno in mirno. Sir Ralf je stopil nazaj, kakor bi ga bil nekdo s pestjo udaril po glavi. Kri mu je zalila obraz in roke so se mu nehote skrčile v pesti Potem se je obrnil in naglo stopil k vratom. V tem trenutku pa je Foyle zaklical za nj-m: »Ali bi mi lahko povedali, kdo je tale oseba?« »Moj bog, mala Lola z Dunaja!« je vzkliknil Feirfield presenečeno, ko je zagledal z br-ljanti posuto sličico lepe ženske.. Potem se je zavedel da se je ujel v past in hladno ie dodal: »Toda o njej vam ne bom prav ničesar povedal« »Hvala, sir Ralf«. je odvrnil Foyle. »Toda nekai vam moram še povedati.« je nadaljeval Ralf. ki je še zmerom držal roko na kljuki »ko ie bil Greli snoči z menoj v klubu mi je pokazal biserno ovratnico, ki jo je bil kupil za svoio nevesto. Ce tc ne najdeta 'e bila motrnčp vzrok zVna.« »Tako?« je hladno rekel Fovle Četrto poglavje. Že davno se je zdanilo ko je Foyle s svojimi liudmi opravil delo v hiši na Grosve-norskem trgu Vsi prebivalci so bili vestno zaslišani in potem je dal preiskati še vso hišo. da bi odkril biserno ovratnico ali morda kakšna pomembna pisma Utrujen je potem odšel v svojo pisarno Tam je zvedel da so bili odtisi pr?tov na boda'u preveč zabrisani da bj jih bilo mogoče spoznati. O Ivanu ni trgovec Josip Katunarič iz Imotskega naročil pri tvrdki »Sečko Tekstil« blago in plačal kupnino v znesku 6.585 dinarjev v naprej. Ker pa kljub številnim pozivom naročenega in plačanega blaga ni dobil, je zadevo prijavil oblastvom, ki so proti pobeglemu lastniku uvedla kazenski postopek. Sečko se je kmalu po begu iz Jugoslavije seznanil na Dunaju z neko Marijo Ogrisovo, od katere je pod pretvezo, da se bo z njo oženil, izvabil 5.000 avstrijskih šilingov. Zaradi tega se je moral potem zagovarjati pred dunajskim sodiščem, ki ga je obsodilo na šest mesecev zapora. Ko je to kazen pred tedni odsedel, so ga avstrijska oblastva izgnala in ga izročila našim oblastvom. Te dni se je moral Matija Sečko zagovarjati pred malim kazenskim senatom v Mariboru. Zaradi prevare je bil obsojen na šest mesecev strogega zapora. * Cerkveni rop. V Koprivnici pri Podsre-di je bil izvršen drzen vlom v žunpo cerkev. Tatovi so odnesli zlate cerkvene posode in drugih dragocenih predmetov v skupni vrednosti za več ko 20.000 dinarjev Vlomilci so pobegnili najbrže proti Ljubljani ali pa proti Zagrebu, kjer bodo skušali spraviti svoj plen v denar. * Vlomilci z motornim kolesom. V okolici Vodic je bilo v soboto ponoči izvršenih nekaj vlomov, pri katerih kažejo vsa znamenja, da so imeli tatovi na razpolago motorno kolo in so na ta način lahko v kratkih minutah obredli več vasi. V Mostah pri Komendi so obiskali mesnico Mihe Konci'je in odnesli precejšnjo zalogo mesnine in nekaj denarja V Komendi so vdrli v pisarno Mlekarske zadruge, kjer so vzeli na piko blagajno, v kateri je bilo shranjenih 12.000 dinarjev Zmogli pa so samo leseni del blagajne, v kateri je bilo za nekaj stotakov drobiža. Odtod so pohiteli v Stranje, kjer so vlomili v cerkev in odprli vse nabiralnike, a so našli le skromen plen. * Vlomilski pohod v Avstrijo Pred malim kazenskim senatom v Mariboru je bila razprava zaradi tihotapskega pohoda v Avstrijo, ki ga je napravila 9. sentembra skupina fantov iz Gornje Bistrice. Trije tihotapci so se namreč omenjenega dne napotili v Radgono, da bi tamkaj od nekega tihotapca prevzeli blago ki bi ga potem spravili v Jugoslavijo. Ker pa tihotapca niso našli, so v'o-mili v trafiko Franca Mausneria ter odnesli cigarete in razne dru^e predmete v skupni vrednosti okoli 700 šilingov. S plenom so policija odkrila nobenega sledu Foyle je ukazal, naj siičico, ki jo ie pokazal Ralfu. fotografirajo, in ie povedal nekaj v meglo zavitih besed časnikarjem, ki so že nestrpno čakali. »Da v«e boste zvedeli«, jim je dejal prav prijazno »Dal bom napisati vsa dejstva, ki smo jih odkrili. Potem boste lahko vso zadevo po svoje okrasili. Objavite tudi osebni popis človeka, ki zanesljivo ni morilec, pa bi bil najboljša priča in ga zato nujno potrebujemo. Ne pozabite , ga omeniti!« Sel je iz sobe, da bi narekoval poročilo v pisalni stroi Ko se je čez nekaj časa vrnil, je imel v rokah malo sliko in je vprašal malomarno »Tole je bilo oddano na policiji, da odkrijemo lastnika. Ali morda kdo damo pozna?« Poročevalci so si sliko ogledovali, ne da bi bila preveč zbujala njihovo zanimanje. Saj so imeli vso glavo polno umora. »Malo me spominja na rusko knežno, ki je nedavno stanovala v Palace-hotelu«, je dejal Jerro^ od »Telegrapha«. »Le da je bila dosti starejša. Kako ji je bilo ime? Pe-trovska. če se ne motim«. Komaj je Fovle odpustil časnikarie, že ie sedel za pisalno mizo in vzel slušalo v roko. »Zvežite me s Palače hotelom!« je ukazal »Halo. ali je tam Palace-hot«-1? Ali je knež-na Petrovska še pri vas? Kako? Sn°či ob enajstih se je odpeljala? Ali je povedala kam? Ne? No. hvala' Zbogom!« Hitro je načečkal nekaj besed, pozvonil in naročil uradniku, ki je prišel: »Pošljite tole takoj v Petrograd!« Pozor na priložene položnice Današnji številki smo priložili koledarček in položnico za vsakega naročnika, da lahko takoj plača naročnino za leto 1938. Ker jo naročnina malenkostna, prosimo cenjene na-rpanike, da jo plačajo že prve dni meseca januarja, po možnosti za vse leto naprej Ta« ko ne bodo med letom imeli opravka z no* vimi položnicami in sitnosti z opomini in tudi pota na pošto jim bodo prihranjena, Naročnina ostane nespremenjena: za duma« čo državo: celoletna naročnina 36 din, polletna 18 din, četrtletna 9 din; za tuje države: celoletna 48 din, polletna 24 din, četrt-1 letna 12 din, za Ameriko pa celoletna 1 dolar. Kdor bi po pomoti ne prejel položn!ce ali če se mu pokvari, naj piše na upravništvo po drugo. Oni naročniki, ki so naročnino za leto 1938. plačali že v preteklem letu naj kot zvesti naši prijatelji izroče položnice znancem, ki še niso naročeni, in jih prido-bijo, da se na »Domovino«, ki je vsem. ki jo poznajo in bero, najbolj priljubljen list, naroče za novo leto. Kdor je preteklo leto zaostal z naročnino, naj s položnico ali poštno nakaznico hitro poravna tudi zaostanek, da ne bo presledka pri pošiljanju lista. Hpravništvo »D o m o v i n e« nato pobegnili, pu so bili na meji zasačeni od naših grainičarjev, ki so jim odvzeli ukradeno blago, vse tn vlomilce pa zaprli Obsojeni so bili: 37-letni 'Ivan Balarič na tri leta robije, Ignac Sčurujevič in njegov brat pa na osem mesecev strogega zapora. * V sanjah si je prerezal vrat. Nedavno ponoči si je 25-letni Imbro Bros v Jalšavcu blizu Varaždna v san ah razpaial trebuh n prerezal vrat. Sanjalo se mu je namreč da je zaklal svojega očeta. To ga je tako zapeklo, da je v sanjah vstal, vzel iz mize kuhinjski nož ter se hotel umoriti. Na njegove klice so prihiteli domači in ga našli vsega okrvavljenega. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je umrl. _ Potem so sledile spet tri ure neprestanega napornega de^a, kajti skoraj 600 urednikov se je moralo truditi in nikjer ni bilo mogoče najti kakšne sledi. Sef je bil sam z Greenom in je omahnil utrujen v naslonjač, ko so mu prinesli novo brzojavko. Počasi je razbral skrito pisavo in zvedel tole: »Silinski, šef policije v Petrogradu. Gospodu Foyleu, šefu kriminalne policije v Londonu. Knežna se je imenovala prej Lo'a Rachel in je bila menda iz Pariza. Prej igralka na Dunaju. Leta 1898. se je omožila s knezom Petrovskim. Leta 1900. je mož iznenada umrl. Knežna mnogo potuje. Podrobnosti neznane«. »Hm«, je dejal Foyle zamišljeno »In sir Ralf je spoznal .malo Lolo' z Dun»ja Tu ie vredno raziskovati Moramo jo najti Gre en. In temu siru Ralfu se prislinite za pete Saj lahko vzamete kakšnega uradnika s seboj. Niti za trenutek ga ne pustite izDred oči Ne podnevi, ne ponoči. Še enkrat bom pregledal spiske vseh kaznjencev in nadzorovan-cev iz zadniih desetih let Zdi se mi kakor bi moral tam nekai odkriti Sl"tnja. a tiste? vrste, ki me še nikoli ni varala« Green je bil rireoameten. da bi kai sora-> ševal Tiho ie odM Pol ure pozneje ie planil Fovle brez klobuka na epsto skočil V nrvi taksi in se z vso naglico odneHV na Ornc^enorski trg. Pri vratih ga je sprejel tajnik »Gosnod Lomnnt«. je dejal FovIp hlastno, -Še enkrat moram videti truplo Poidite z menoj!« (Dalje prihodnji?' * Živo srebro so kradli. Rudniška uprava T rudniku živega srebra v Idriji je ugotovila. da izginjajo večje količine živega srebra iz rudniškega skladišča. Uprava je postavila straže in opazovalce, a vse je bilo zaman. Ko pa so carinski uradniki idrijske postaje napravili nekaj hišnih preiskav, so našli na več krajih steklenice napolnjene z živim srebrom. Začelo se je zasliševanje, ki je bilo zaključeno z aretacijo Franca Pivka, starega 23 let, Valentina Novaka, starega 25 let in Franca Miklavčiča, starega • 39 let Vsi trije so priznali, da so nosili živo srebro iz rudniškega skladišča. * Žaloigra mladega tihotapca. Avstrijska ida se v Lepeni pri Železni Kapli skriva več obmejna oblastva so bila nedavno obveščena, tinotapcev. Zato je šla carinska patrulja k posestniku Miklavu v Lepeni. Dva carinika sta ostala v bližnjem gozdu na preži, dva pa sta odšla v hišo. Tihotapci so zaslutili nevormst in carinika sta naenkrat ooazila pred seboj tri begunce. Ker se niso hoteli ustaviti, sta za njimi streljala in eden je bil zadet v glavo. Bil je to mladi posestnik Mi-klav Prepeljali so ga takoj v Železno Kaplo. kjer pa mu niso mogli pomagati 'n ie kmalu izdihnil. * Pretepen, ker je neugodno pričal. Te dni so se pred mariborskim okrožnim sodiščem zagovarjali Franc Vinkler. njegov sin Štefan Vinker in Franc Božiček, vsi iz Podleža na Dravskem polju. Obtoženci so maja v nekem gozdu blizu Ptuja napadli z noži in koli Lovrenca Fidlerja in mu zadali več telesnih poškodb Napadli so ga istega dne, ko se je pri sreskem sodišču vršila proti njim sodna razprava, v kateri je Fidler" proti njim neugodno pričal. Obsojeni so bili Franc Vinkler na štiri mesece strogega zapora, njegov sin na tri mesece strogega zapora, Božiček pa na dva meseca strogega zapora pogojno za dve leti. f * Vreča zagorske pošte z 12.000 din izginila. Ko je prejšnji četrtek pripe jala k večernemu vlaku zagorska pošta poštne pošijke, so ugotovili, da je manjkala ena poštna vreča, v katen je bil znesek 12.000 din. Pismonoša se je zelo prestrašil, veindar je mislil, da je vreča ostala na poštnem uradu. Po vrnitvi na žalost ni našel v uradu vreče. O nezgodi je Šele drugo jutro poročal poštni upraviteljici. Ljubljanska poštna direkcija je med tem te-lefonično zahtevala pojasnila. Obveščeno orožništvo je pričelo preiskavo. Po zaslišanju pismonoše Gorenca in voznika Vidmarja se je zadeva pojasnila toliko, da je bila vreča na potu proti postaji izgubljena z voza. Na podlagi te domneve je orožništvo preiskalo ves okoliš. S popoldanskim vlakom se je pripeljal v Zagorje inšpektor pošte dr. Kurbus iz Ljubljane in zaslišal vse prizadete. G. in-Spektor si je ogledal tudi vozilo in vprašal, zakaj pošta nima predpisanega voza. Zaradi pogodbe samo za eno leto kakor tudi zavoljo vsakoletnega znižanja cene prevažanju, je nabava potrebnega voza nemogoča. Za +ri vožnje dnevno na postajo in n^zaj prejme poŠta le okrog 12 dinarjev. Javnost je bila že davno prepričana, da se mora enkrat pripetiti kai zlega. * Uboj med prepirom zaradi deklet. Kakšnih 16 lantov se je na Štefanovo zvečer zbralo v neki gostilni v Št. Lambertu. Fantje so se kmalu razvneli in med njimi je nastalo prerekanje zaradi domačih deklet. Posestnikov sin 171etmi Milan Grošelj iz Jarš se je zavzel za neko svojo 15 letno prijateljico. Iz prepira je nastal pretep. Družba se je preselila pred hišo, kjer se je pretep nadaljeval. Kmalu se je pred gostilno zaslišal krik: »Na pomoč! Zaboden sem!« Fantje so priskočili j k ranjencu in iz hiše so prinesli luč. Na tleh t so ugledali Milana Grošlja. ki je imel dolgo rano v trebuhu, iz katerega so mu silila čre-iva. Fanta so brž prenesli v hišo in mu pomagali za prvo silo. Hkratu je nekdo stopil po litijskega zdravnika. Sredi noči se je ■ Zdravnik napotil v Jarše in je dognal, da je j n-anjenčevo spanje zelo resno. Zato so ga z vozom odpeliali na postajo in od tam z vlakom v ljubljansko bolnišnico, kier je nesrečni fant izdihnil. * Solo je oplenil. V noči na 24. t. m je bil lo nikogar, ker je v šoli stanujoče učitelj-stvo šlo na počitnice. Vlomilec, kateremu so morale biti razmere v poslopju dobro znane, je v šolski drvarnici vzel sekiro, nato pa zlezel s pomočjo lestve skozi okno stranišča v notranjost. S sekiro je odprl stanovanje šolskega upravitelja g. Merčuna ter prebrskal vse predale in omare. Ker ni dobil nič denarja, je pobral obleke in perila v vrednosti okrog 5000 din, med tem ko je pisalni stroj iin kolo pustil pri miru. Vlomilca so takoj drugi dan začeli zasledovati orožniki. Na Štefanovo so našli blizu Kanderš pleteno košaro g. upravitelja z raztrgano vlomilčevo obleko. * Tatovi so odnesli blaga za 23 oblek. Ko je v ponedeljek zjutraj prišel krojaški mojster Srečko Satler v svojo delavnico v Tat-tenbachovi ulici v Mariboru, je opazil, da je imel čez praznike nepoklicane goste, ki so mu povzročili veliko škodo. Satler ima poleg krojaške delavnice tudi prodajalno za sukneno blago, ki ga je imel v zalogi za kakih 50.000 din Kosi najlepšega in najdražjega sukna pa so zmanjkali. Skupno so vlomilci odnesli blaga za 23 oblek v vrednosti 12.000 din. Mariborska policija je takoj začela preiskava * S krampom nad tabernakelj. V noči na 18. december so trije neznanci vlomili v farno cerkev v Stranjah pri Kamniku. Najprej so skušali vlomiti v cerkev pri glavnih vra- tih, ki pa so bila pretrdna. Zato so si izposodili v bližini dvoje krampov in se lotili zakristijskih vrat S krampi so dvignili vrata s tečajev, ki pa kljub temu še niso popustila, ker so bila zaprta z močnimi zapahi. Z odmikanjem in privzdigovanjem vrat se jim je posrečilo, da so si priborili vhod v zakristijo Druga zakristijska vrata, ki držijo v cerkev, so bila tudi zaklenjena. Vendar jim ta niso dala toliko dela in so jih odprli najbrž kar z dletom. Preiskava je ugotovila, da sta vlamljala dva neznana vlomilca, med tem ko je bil tretji na zvoniku na straži z namenom, da bi tovariša opozoril, če bi se bližala kaka nevarnost V cerkvi sta se vlomilca lotila s krampom tabernaklja in ga odprla Zdi se, da sta dobro poznala vrednost ciborija in monštrance, ker sta vzela le srebrno in pozlačeno lunico iz monštrance, monštranco samo pa sta pustila Ci-borij za nju tudi ni predstavljal posebne vrednosti, zato sta se znesla nad hostijami, ki sta jih okrog sto odnesla. Nato sta se lotila treh lesenih nabiralnikov za milodare, ki so bili postavljeni v cerkvi Vlomila sta v vse tri in pobrala tisto malo drobiža, kolikor ga je bilo notri. Stvarna škoda, ki sta jo napravila, je mnogo večja, kakor pa plen, ki sta ga odnesla Ko so zjutraj vlom opazili, so obvestili orožnike, ki so začeli s poizvedovanjem. vendar ni mnogo upamja, da bi našli zliknvce. Srečno novo leto želijo sorodnikom; prijateljem in znancem Aieksinac. Stanko Orač, Kokut Josip, Josip Zemljak, Martin in Rozika Križaj, Josip in Pepca Razpotnik, Avgust Podbreznik, f/iartm VitačmK, Zani in Rozika Adestajn, Marko Kuhar, Peter Potisak, Josip Vidic, Josip in Štefka Vaj s, Martin in Tilka Pistot-nik, Pepko Križaj. Andrijevica. Narednika orožnika Štrukelj Franc in Lešnik Franc z družinama. Beograd. Slovenski fantje pri obrtniški četi: Skamlič Vincenc (Sestrže pri Pragerskem), Franc Esih (Zreče), Frainjo Jaki (Središče ob Dravi). Pungerčar Alojzij (Mokronog), Zidar Jože (Sv. Rok pri Mokronogu), Valenko Alojz (Zgornji Breg), Via j Franc (Vadarci v Prekmurju), Božič Vinko (Kališe — Železniki), Brdnik Jurij (Slovenska Bistrica), Trbanc Josip (Škocijan na Dolenjskem), Hribar Jožko, Kosi Ludvik (Velika Nedelja) in Krajnc Janez (Pobrežje pri Ptuju). Bitolj. Slovenski fantje pri tooničarskem polku: kapiarji Topolnik Jožko (Bučečovci), Ajlec Viktor (Murščak), Lipovec Anton (Sv. Tomaž), Maglica Milan (Hoče), Kornhauser Viljem, Jančič Vincenc, Vrabl Ivan. Hudi Ivan, Ružička Stanislav, Ficko Franc, Hodnik Karel (Sovjak); redovi Slavič Janez (Vuč-ja vas), Kurnik Martin (Gornja Radgona), Drevenšek Ferdo, Purgaj Anton, Jurša Ivan, Prelog Franc (Logarovci). Bregi Koprivnički: Juvan Franc, Dvoršak Jožef, Garaj Juro, Zemljak Josip in Mimica, Jarbinšek Jože in žena, Božičnik Jože in Barica in sin Jože, Sotinšek Ivan in Marija Zupane Rudolf, Palje Marija, Žužek Ciril in Julijana, Jakšič Jože, Hribšek Franc in Milka, Povhe Alojzij in Mica, Gomze Ivan in žena, Ivačič Franc, Cencelj Barica, Blaž in Dora Klančišar, Anton in Jelička RuSič, Ivan in Marija Kvolj, Ivan in Minka Žužek, Franc in Roza Kosem. Franc in Pepca Frlm, Avgust in Micika Štrban, Franc in Cila Markovič, Miha in Marija Vozel. Kragujevac. Knaus Ivan (Srednja vas pri Gabru) in Končan Stanko (Domžale). Sremska Kamenica. Orožniki v orožniški šoli: Grom Janez, Košir Ivan, Borčnik Jožef, Pate Jožef, Cibej Franc, Slapar Anton, Ben-cik Jožef, Lavriha Alojz, Kos Franc, Bokalič Ivan, Tomšič Franjo, Majcen Ivan, Galun Vinko, Breznik Franc, Pavlin Franc, Mežnar-šič Franc, Jež Filip, Turk Jožef, Škantelj Anton, Piskar Valentin. Kos Pavle, Traten-šek Simon, Ozmec Karol, Leskovar Janez in Korenič Janez. Kragujevac. Jakob Cesar (Sevnica ob Savi), Jože Tomšič (Lopata pri Žužemberku), Franc Leskovec (Smrečje nad Vrhniko), Pe-ternelj Janez (Podkurje pod Kurnsko goro), Rogač Jože (Kruplivnik pri Lendavi). Sarajevo. Fantje v orožniški patrolni šoli: Franko Josip (Velike Brusnice), Dobnikar Anton (Spodnja Polskava). Dolenc Ivan (Pragersko), Bratuša Anton (Zavrč), Šilec Franjo (Slatina Radenci), Moškon Franc (Kozje) Glibe Karlo (Dol pri Hrastniku). Skoplje. Josip in Rozalija Peterčič. Zagreb. Brumen Janko. Kolar Tilčka, Marija Krajnc, Manko Frančiška. Pelcl Lojzi-ka. Petek Pepca in Marica, Rauter Rez^ka in Sečko Franc in Mimika, vsi iz Kapele pri Slatini Radencih. ★ Litomerice (Češkoslovaška). Jožef MarinČ (Bania Loka) in Mihael Čolnar starejši in mlajši (Podstene). * Salzvedel (Nemčija) Fantje in dekleta te Hrastja-Mote: Horvath Martin, Vrbnjak Alojz, Jerič Jožef, Križanič Viktor, Korošec Franc, Štuhec Marija, Berden Marija, Korošec Frančiška. Hamborn - Neumuhl. Jugoslovansko pevsko društvo »Triglav« s predsednikom Josipom Zupancem (Sv. Rupert nad Laškim). ★ More sur Loing (Francija). Josip Bebar, Zdravko in Anton Žagar, Franjo Sebalj z družino, Ivic in Pacerklan z družino. Maneieulles (Francija). Kužner Jožef, Glo-govšek Jožef in Mlakar Ivan (Artiče), Novak Mihael (Zverinjak), Smole Franc (Šmarje pri Jelšah), Budna Rudolf in Šantej Frane (Rajhenburg). Probus Ivan (Maribor), Ledl-nek Jožef (Slivnica), Skobe Friderik (Maribor), Mencinger Jakob in Jožef (Jesenice), Pucelj Rudolf (Trbovlje), Brezni kar Frane (Novo mesto), Virant Ivan (Št. Janž). Montigny (Francija). Slovenci zaposleni r gozdovih: Hreščak Tone, Bezeljak Maka, Jernej čič Andrej in Modic Tone (Unec pri Rakeku). Boistrancourt (Francija). Lovrenc in Marija Kožar, Julija Kožar, Hilda Zrim, Ana Andrejek, Marija Salaj. Vendelin Kožar in Vendelin Andrejek, Ludvik Gumilar (Adri-janci). Landas (Francija). Marija Škrlec, Gennes (Francija). Zver Franc in Horvat Štefan. ★ Kirkland Lake (Kanada) Ivan KozlevČar. Popotnim torta Požar v tvornici je zahteva! dve žrtvi . Prevalje, decembra, rrevalje je zadela huda požarna nesreča. Na levem bregu reke Meže ob cesti Prevalje-Guštanj je stala trinadstropna tvornica lepenke, last grofa Thurna iz Guštanja. Na dan pred božičem so delo prej končali. Kmalu po končanem delu pa je iz neznanega vzroka nastal ogenj spodaj v žagi. Poleg glavnega poslopja je bilo Se več skladišč, katera pa ogenj k sreči ni zajel. Prve znake požara so vaščani opazili kmalu popoldne, ker se je začelo iz tvornice kaditi. Nekaj minut nato je že začela tuliti tvorniška sirena. K požaru so kmalu prihiteli gasilci s Prevalj in nato iz Guštanja z vsem orodjem. Gasilci so požar po napornem gašenju omejili, uničenja tvornice pa niso mogli preprečiti. V veliki nevarnosti so bila skladišča Če b) se teh prijel ogenj bi bila škoda še večja. Zal je huda nesreča zahtevala dve žrtvi. Pri gašenju sta pomagala tudi gasilca 65-letni Luka Kert in 27 letni Valentin Veziak, oba s Prevalj Goreče tramovje je na stavbi pregorelo in vse skupaj je zgrmelo na Ker-ta in Veziaka Čeprav so ju takoi potegnili izood gorečih tramov in jima nudilj pomoč, ni nič pomagalo, ker sta bila oba smrtno poškodovana Sa večer so prišli pomagat tudi gasilci iz Mežice, ki so ostali do treh ponoči na pogorišču. Žalostno pri tej nesreči je tudi to, da bo več družin, ki so bile odvisne od d«da v tvornici. ob kruh. Škoda do požaru se še ne da natančno oceniti. Gotov je, da so stroji nerabni in da bo vnašala škoda kakšne tri miliiome dinarjev Če bodo v tvornici ?e obnovili obrat, se ne ve. Dve smrtni žrtvi podivjanca Zavrtače, decembra. V Zavrtačah nad Višnjo goro je na Štefanovo okrog polnoči prišlo do strahovitega pokola. Posestniku Ivanu Zupančiču, po domače Selanu so okoliški fantje priredili pod-oknico, ker je imel naslednjega dne god. Gospodar jih je prijazno povabil v hišo, položil hleb kruha z nožem na mizo in jim na-točil liter žgania in liter vina. Fantje so imeli harmoniko s seboj, pa so se nekajkrat zavrteli z domačimi dekleti. Pri tem je prišlo do majnnega prerekanja, ki pa nikakor ni dalo slutiti hujše nesreče. Tedaj je vstal 231etni posestnikov sin Jože Miklavčič z Vrhov izza mize in zaprosil eno izmed domačih deklet za ples. Na lepem pa je eden izmed bratov Jakošev, po domače Sadarjevih, iz Spodnje Drage zagrabil za nož, ki je ležal na hlebu na mizi in se vrgel proti Miklavčiču. Podivjanec je zamahnil nekajkrat kakor brez uma okoli sebe in vsa v krvi sta obležala Jože Miklavčič iin njegov 251etni prijatelj Janez Serek. oba z Vrhov. Miklavčič je bil ranjen v vrat, Serek je dobil sunek naravnost v srce Poleg njiju sta dobila precej hude poškodbe tudi brata Jože in Jakob Sušteršič z Vrhov. Selanovi so brž poklicali zdravnika dr. Fedrana iz Stične na pomoč, ki pa Miklavčiču in Serku ni mogel več pomagati Po kratkem trpljenju sta izkrvavela Nudil pa je prvo pomoč bratoma Sušteršičema, ki so ju potem prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Njune poškodbe so na srečo lažje. Se ponoči so prišli na kraj žalostnega dogodka domači orožniki in ugotovili dejanski Stan. Aretirali so brata Ivana in Franceta Jakoša iz Spodnje Drage in niunega bratranca s Hudega pri Stični. Eden izmed bratov Jakošev je šele na sveti večer prišel iz zapora, kjer je presedel tri mesece. Ko se je vrnil domov, se ie zaklinial. da bo poslej živel pametneje in da nikoli več ne bo za- prt Pa ni držal besede in je zdaj že spet za zapahi. Strašni zločin je razburil vse tukajšnje prebivalstvo, ki pričakuje, da bo ubijalec prejel temeljito kazen. Hoši na tujem Westfal$ko pismo Gladbeck, decembra. Naše Jugoslovensko narodno društvo »Domovinski zvon« in Žensko društvo »Kraljica Marija« delata skupno in imata preko 200 članov in članic. Kaže pa, da bosta obe društvi, ki sta nacionalni, še napredovali V oktobru sta imeli »Domovinski zvon« in Žensko društvo občni zbor. Prišlo je toliko ljudi, da je bila zborovalna dvorana premajhna, kar je očiten dokaz, da društvo uspešno deluje. Predsednik gospod Jazbec je vse zborovalce prisrčno pozdravil in izrazil veselje nad tolikim številom zborovalcev. Tajnik g. Udovc je prečital zapisinik o društvenem delu, blagajnik g. Jenko je podal poročilo o blagajni, nato pa je govoril spet g. Jazbec in poudarjal, da je društvo v kratkem času svojega obstoja zelo napredovalo. V dveh letih je priredilo sedem gledaliških nastopov, štiri plesne zabave in razvilo je krasno nacionalno zastavo. S tem da smo si nabavili narodni prapor, smo hoteli pokazati. kako ljuba nam je domovina. Veliki napredek našega društvenega gibanja je tudi v tem, da smo 6. julija sklenili skupno delovanje z ženskim društvom »Kraljico Marijo«, ki šteje preko 90 članic. Na zboru je bil izvoljen nastopni odbor: prvi predsednik Ivan Jazbec, drugi predsednik Martin Lončar, tajnik Franc Sikošek, namestnik Vincenc Zavodnik, tajnik za nemško korespondenco Adolf Udovc, namestnik Fran Jazbec, prvi blagajnik Anton Jenko, drugi Pavel Pečnik; zaupni možje Kari Brečko, Viktor Jenko in Fran Vodišek; prisednika Albin Jeretin in Marko Krajnc. Nato so bile volitve ženskega društva »Kraljice Marije«. Za predsednico je bila ponovno izvoljena ga. Ivana Lončarjeva. Tudi ostali odbor je neizpremenjen. V društvu smo ustanovili pevski odsek, ki je takoj začel vaje. Istotako imamo svojo društveno godbo, ki nam pride prav pri naših gledaliških predstavah. Ker so nastale govorice, da Ženskega društva »Kraljice Marije« ni več, izjavljamo, da še obstoji in krepko deluje, zlasti odkar je njegovo delovanje združeno z delovanjem moškega društva. Pred dnevi smo pokopali rojaka g. Bur-ga Ivana. Prišel je pred letom iz Belgije in je živel tukaj čisto osamljen. Ker je bil prvi predsednik našega društva g. Jazbec zadržan, mu je položil podpredsednik g. Lončar krasen venec na grob z besedami: »V imenu Jugoslovenskega narodnega društva »Domovinskega zvona« polagam našemu zvestemu roiaku venec. Naj mu bo tuja zemlja lahka!« Za rajnkega je bilo že vse urejeno, da bi se vrnil v Jugoslavijo, a ga je zdaj Bog poklical k sebi. lako živijo rojaki v Kanadi Kirkland Lake, decembra. Skoro deset let bo že minilo, odkar je Kanada zaprla svoje meje priseljevanju. Skoro večini naših priseljencev je že poteklo deset let. odkar so vzeli slovo od svojih domačih in od svoje rodne grude, z upanjem, da se bodo čez nekaj let spet vrnili domov s prihranki. Res je precej rojakov v tem času šlo v domovino, ali večina njih se je vrnila nazaj v tuiino, z grenkim spoznanjem, da naša mila domovina nima kruha za vse svoje sinove. Zdaj se je naših rojakov polotfla skrb. kako bi se za stalno naseli"! v tej naši novi domovini Kanadi. Znano j'e, da so bili v Kanado v glavnem pripuščeni poljski in gozdni delavci. Zato se ne bo nikomur čudno zdelo, da se rojaki, ki mislijo za stalno ostati tukaj, oprijemljejo po večini kmetijstva. Največja skupina naših kmetovalcev-farmarjev je v Južnem Ontariu v b ižini Be-amsvillea. V tej okolici so najmodernejše kmetije in najrodovitnejša zemlja, ki je zavoljo tega precej draga. Zato je treba štediti in še štediti, preden more človek računati a tem, da bi si kupil zemljo. Dobršen del naših ljudi dela v rudmkih^ največ v Kirklandu, kjer so zlati rudniki Potem sledijo Timmius, Noranda, Sudbury in Valdoor. V teh krajih je pretežna večina naših rudarjev. Živimo skoro pozabljeni od domovine in prepuščeni samim sebi. O na« se ne piše in ne čuje mnogo. Izseljenska oblastva se nas le redkokdaj spomnijo. Vso drugače je to pri drugih narodih. Ed ne vezi, ki nas še vežejo na naše rodne kraje, SO dopisovanje s sorodniki in časopisi, ki jih' dobivamo iz starega kraja, pa še nekaj: vsakega prvega in petnajstega v me<=ecu poslušamo radijski program iz Beograda. ! Ženski uestnlk Beseda o prijaznosti 1 Bodi vedno ljubezniva in prijazina, ker tO je v življenju zelo potrebno. Saj pravi pregovor, da lepa beseda zmerom lepo mesto najde. Res, da ti je težko vedno biti prijazna, posebno če te je kaj razjezilo ali če imaš težave, pa pride soseda in te nagovori, a ti si še vsa razdražena. A premagaj se in pokaži prijazno lice, naj ljudje ne berejo že s tvojega obraza, da nekaj ni v redu. Pa tudi drugače bodi ljubezniva in navajaj tudi svoje otroke, da bodo vedno prijazni in vljudni, če jih kdo kaj vpraša, da bodo dali tudi prijazen odgovor. Marsikak otrok, ki si že sam služi kruh. pa misli, ker ni več odvisen od staršev, da sme biti osoren ali celo sirov, ker ne potrebuje več toliko pomoči od doma. Kako neprijeten je dom, kjer se družina drži čmerno. a čmer-nih ljudi tudi drugi ljudje ne maralo Posebno me ženske se moramo potruditi da bomo lepo lastnost prijaznosti bolj gojile in s tem dajale tudi lep zgled drugim v hiši. S posli bodi prijazna (a nikakor ne preveč zaupljiva), pa bodo tudi jjosli do tebe oriiaz-1 ni. Če so posli neprijazni, jim zabiči da hočeš imeti prijazne ljudi okrog sebe. Prav zato pa moraš biti sama prijazna, če zahtevaš prijaznosti tudi od drugih. Za Kruhinjo Lešnikova torta. Mešaj, da se zgosti, štiri rumenjake in 20 dek sladkorja v prahu, potem primešaj sok in naribano lupinico pol' limone, 12 dek zmletih lešnikov, 25 dek kuhanega in pretlačenega krompirja (krompir naj bo že shlajem), pol zavitka pecilnega praška in nazadnje primešaj še sneg štirih beljakov. Posodo za torto dobro pomaži s sirovim maslom, posuj z moko. zlij noter testo, razravnaj in speci. Torto peci počasi približno eno uro Pečeno in še toplo poma-' ži s poljubno mezgo, čez pa polij s čokoladnim ledom. Pečen krompir. Bolj droben krompir do-; bro operi in zreži na polovice. Vsako polovico vtakni v sol in v stolčeno kumno. Pekačo dobro pomaži s sirovim maslom in zloži na pekačo krompir. Po vrhu krnmoir pomaži z razpuštSetnim sirovim maslom (najboljše, če vzameš kako kurje pero, če nimaš za to primernega čopiča) im postavi v pečico, kjer naj se peče približno 3C do 40 minut. Praktični nasveti Mastne madeže iz preprog odpraviš tako,-da zmešaš zmleto magnezijo z bencinom (pazi zaradi ognja). To kašo namažeš na debelo na madež in jo pustiš tako dolgo da se posuši. Nato preprogo dobro stepi Ce madež ni čisto izginil ponovi še enkrat Če se krema za čevlje posuši, primešaj kremi nekaj kapljic kisa. Kis tudi pospeši, da se čevlji lepše svetijo. KADAR SE TEHTA BOGATIN Mož: »Jera, drži mi denarnico, dokler se fie stehtam«. EDINI IZHOD 2ena: »Mož, ti si čedalje bolj siten. Kaj Ee bi odpotoval za nekaj tednov na počitnice?« Mož: »Saj bi, če bi ne bilo na kmetih tako flolgočasno«. Zena: »Bom pa še jaz šla s teboj«. Mož: »To bi bilo predrago«. Žena: »No, pa odpotujem sama ...« NESPORAZUM Sprevodnik (ki mu mlada mati plačuje Hroznino s stotakom): »Ali nimate manjšega?« Mati (z matennskim zanosom): »Ne, ta je moj najmanjši«. < V KAVARNI »Kaj si neumen? Kdo pa še danes daje natakarju deset dinarjev napitnine, če mu ta pomaga oblačiti suknjo!« »Tiho bodi I Zato sem mu dai toliko napitnine, ker me je oblekel v zelo lepo suknjo...« POZNA GA »Nikakor ne morem razumeti tega, Janez, Svojemu novemu sosedu si posodil sto dinarjev, a meni jih nočeš posoditi niti deset.« »Res je. toda tebe poznam .. VERJETNO Gospodična: »Ali je vaš rajnki soprog dolgo trpel?« Vdova: »Odkar sva se spoznala.« NEDELJSKI LOVEC A: »Z lova se vračate? Kje imate pa plen?« B: »V bolnišnici ..« NA SODIŠČU Sodnik: »Vi ste ukradli poleg denarja fie nekaj dragocenosti.« Tat: »Gospod sodnik, saj veste, da denar ni vse...« Med drugimi znanstveniki si je pridobil sloves s svojimi raziskovanji po morskem dnu tudi ameriški učenjak Charles Snow-den Piggot Posrečilo se mu je dokazati, da so v velikih morskih globinah velike množine radija. Za svoja znanstvena raziskovanja si je izbral severni del Atlantskega morja med Novo Fundlandijo in Irsko Morje je globoko tu do 5000 m in morsko dno je na debelo pokrito z usedlino gline. Neštete morske živalce, ki so seveda že davno okamenele, naj-raznovrstnejše kamenje, kremenov pesek in tudi okamenele rastline pod glino razodevajo, da je ta usedlina na tem kraju že mili- Nekaj groznega je doživela nedavno v Saint Georgeu v Zedinjenih državah Sar-lota Bosshardova. Dognalo se je namreč, da je bil njen prvi mož Spencer Malan. o katerem je mislila, da jo je zapustil, umorjen in da ga je umoril Bosshard, s katerim se je omožila pred dvema letoma. Spencer Malan je izginil pred tremi leti s farme, na kateri je gospodaril s svojo ženo in osemletnim sinčkom. Malan je prej v jezi večkrat trdil, da bo pobegnil z doma. Ko je potem neke noči izginil, je bila njegova žena seveda prepričana, da je zapustil družino. Zato je vložila tožbo za ločitev zakona in sodišče je zakon ločilo po moževi krivdi. Cez nekaj časa se je pa ločena žena omožila z Bosshardom. Kmalu so pa začeli ljudje govoriti, da Malan ni pobeginil, temveč da bi lahko Bosshard povedal, kaj se je zgodilo z njim. Sodišče se je za te govorice pozanimalo in naposled dalo Bossharda aretirati. Pri tem so ga kar naravnost obdolžili, da je Malana ubil. IZGUBLJENA STAVA A: »Stavim s teboj za 100 dia da ne boi uganil, kaj me je privedlo k tebi«. B: »To ne bo težavno uganiti. Prišel s> izposodit si 100 din«. A: »Izgubil si stavo. Prišel sem ti samo voščit dobro Jutro Zdaj mi pa daj teh 100 dinarjev«. jone in milijone let. Piggot trdi, da je v tej morski usedlini mnogo radija, in misli, da bi se dalo iz morskega dna na mnogo cenejši način pridobivati dragoceni radij, kakor pa so to doslej delali iz kamenin na zemeljskem površju. Z novim načinom pridobivanja pa bi tudi cena radija lahko precej par dla. Učenjak je dognal tudi to, da je radija mnogo več na tistih mestih, ki so bolj oddar ljena od suhe zemlje. Poleg te dragocene rudnine pa je v morskem blatu še vse polno drugih rudnin, med katerimi zavzemajo prvo mesto kovine, in sicer celo naidragocenejše. kakor zlato, srer bro. baker, železo in cink. Bosshard se ni dolgo branil, temveč je svoj zločin kmalu odkrito priznal. Povedal je, da je bil z Malanom, njegovo ženo in svakom na zabavi in pozno zvečer so se vračali domov. Pred farmo so se razšli. Bosshard jO hotel še pogledati v stajo, ali so prišle vse ovce s paše. Kmalu ga je dohitel na konju Malan. Očital mu je, da piha na srce njegovi ženi. Sprla sta se in v prepiru ga je Bosshard ustrelil. Se isto noč je šel k svaku umorjenega, ga poklical in mu povedal, da je med ruvanjem Malana ustrelil. Malanov svak George Scha-fer je hotel prvi trenutek obvestiti o tem sodišče, potem pa se je dal pregovoriti in pomagal mu je odstraniti mrliča. Vrgla sta ga v zapuščen rov. Bosshard, ki mu je šele 25 let, trdi, da se je oženil z vdovo, ki Je mnogo starejša od njega, zavoljo tega, ker se je čutil dolžnega poskrbeti za njo in njenega sinčka. Poleg Bossharda so aretirali tudi Schaferja in ga obtožili soudeležbe pri umoru. Nevede se je omožila z morilcem prvega moža Japonci so v Nankingu uprizorili divjaški pokol Posebni dopisnik londonskega dnevnika »Times«, ki je bil na krovu potopljene ameriške topničarke »Panay« in ki se je po tej potopitvi v strašnih nevarnostih pretolkel do Šanghaja, je poslal svojemu listu poročilo o tem, kako je japonsko vojaštvo razsajalo po Nankingu. ko je zasedlo to kitajsko prestolnico Ze med obstreljevanjem mesta, ki so ga Japonci izvršili od 10 decembra dalje, niso pazili prav nič na meje varnostnega pasu. ki so jih dobro poznali. Mnogo granat se je razpočilo v zasilnih taboriščih beguncev in vsaka je zahtevala strašne žrtve Tudi trideset Evropcev je bilo pri tem ubitih. V nedeljo 12 decembra je doseglo obstreljevanje besnost. ki je ni mogoče popisati. Ponoči je gorelo deset mestnih okrajev Tisoči kitajskih vojakov ki so izgubili zveze s svojimi četami in ki so se z obuDnim odoo-rom umikalj pred Japonci, so pred gorečo zgradbo prometnega ministrstva zgradili ogromno grmado iz svojih uniform, orožja in drugih voiaških potrebščin ter jo zažgali Nevarno ranjeni so se vlekli skozi ulice in prosili pom iči japonski oddelki pa so ubožce kratko malo postrelili Streljali so sploh na vsakogar, ki se je pojavil na cesti. Na isti način so iztrebili skoraj vse kitajsko policijsko moštvo Nankinga Milosti nI bilo Japonci so temeljito preiskovali hiše in so ustrelili vsakogar, ki so ga imeli na sumu, da je služil v kitajski vojski S posebnim besom so se Japonci spravili nad vse, kar se jim je dozdevalo, da je ameriška last. Ameriške zastave so takoj povsod raztrgalL Poslopij tujcev, niti nemških zaveznikov niso nič varovali Vsepovsod so lovili ljudi po cestah, ki so bile ponekod naravnost zabasa-ne s trupli Strahoten je bil pogled na cesto pri Hsiakvanskih vratih Tam so trupla ljudi in konj sestavljala grozotno barikado, preko katere so vozili japonski tanki in težki topovi brez vsake obzirnosti Poročevalec pravi nazadnie. da so številke o kitajskih izgubah v Nankingu. ki jih navajajo Japonci, točne, toda velik del *rtev niso bili vojaki, temveč nankinški civilisti Na dnu morja je polno dragocenih rud Po zaslugi gosi so odkrili zlato zlatarja Pavlova v Plevnu na Bolgarskem je nedavno kupila dve gosi na sejmu od nekega kmeta, ki je živali prinesel na trg iz okolice. Ko je žena gosi doma v kuhinji pripravljala, je opazila, da je bila v želodcih obeh živali nekaka rumena snov, ki se je držal želodca. V kuhinji pa je bil tudi njen mož, ki ga je zanimalo, kako žena pripravlja gosjo pečenko. Ženske so sicer hude, če jih možje gledajo kadar kuhajo, ampak v tem primeru je bilo vendarle prav, da je bil mož radoveden. Ko je žena opazila tisto rumeno plast, je pokazala vse možu, ki je kot zlatar takoj spoznal, da je rumena plast zlati prah, ki se je prijel želodca. Zdaj ni bilo težavno ugotoviti, da je zlati prah zašel v želodec z vodo, ki so jo živali pile. Težavnejše pa je bilo dognati, odkod so bile tiste gosi, katere je kmet prodajal na trgu v Plevnu. Mož se je zdaj lotil dela, kako bi dognal, iz katere vasi je bil tisti kmet. Nazadnje se mu je vendar le posrečilo, da je kmeta srečno našel. Kmet je bil iz neke vasi blizu Plevna. Zdaj je zlatar Pavlov šel v tisto vas in pre-iskal tam potok, ki teže mimo vasi. Kmalu se odkril, da je v potoku polno zlatega prahu. Začel je misliti na to, da bi se splažalo izpirati zlati prah. Za take namene pa je treba mnogo denarja. Tega pa zlatar ni imel. Zato je začel iskati deležnikov. Nazadnje so se za zadevo začeli zanimati Angleži, ki so dali denar. Ustanovila se je družba, ki je v njej seveda tudi zlatar Pavlov. Najprej so ob potoku pokupili na dolgo in široko vsa zemljišča, da bodo lahko p>otok izkoriščali. Potem so prišli od zunaj moderni stroji in pred nekaj tedni se je izpiranje začelo. Vse to se je zgodilo po zaslugi tistih gosi. ki sta prišli v zlatarjevo kuhinjo. Pri nas sneg, v Južni Ameriki kobilice V teh dneh, ko imamo pri nas sneg, doživljajo v južnoameriškem velemestu Bue-nos Airesu pravo egiptovsko nadlogo. Poročevalec nekega argentinskega lista piše: »Davi sem več ur z lopato kidal kobilice z našega vrtiča, hišne strehe, balkona in praga. Samo oglodani koščki so ostali od naših cvetlic, limonovih dreves in zelenjave. A kaj je ta neznatna škoda snričo tiste, ki jo kobilice vsako leto napravliaio po različnih kmetijskih deželah? Neoreko^liivo škodo napravijo na leto milijarde kobilic, ki dobesedno zatemnijo sornce in ki oril^tavajo v ve? kilometrov dolgih oblakih V nekaj urah pokonča ta mrčes cele pokrajine, tako da je vse do golega oflodano med tem ko morajo lastniki zemliišč križem rok gledati uničevanje in se ne moreio z ničemer ustavljati temu sovražniku. Malokdaj se pripeti, da bi se kobilic0 vrgle na kako velemesto, kier pač ne d^biio dosti živil. A nedavno ie bil 'Ruonos Air^s vendarle žrtev njih naroda, človek nai le zamisli, kako bilo, ko si ziutra' zarana stopil na vrt ali na cesto. Sam sebi nisi mogel verjeti, ko si zagledal na vrtu samo narobe obrnjena metlišča namesto drevesc in bilke namesto cvetlic. Okoli tebe pa je vse skakalo, lezlo in mrgolelo, da se nisi upal nikamor stopiti in si se šele čez nekaj minut zavedel, kaj se je zgodilo. Kobilice so 7 do 8 cm dolge in so neznansko trdožive. A ne dobiš jih le na vrtu in cesti, marveč jih je vse stanovanje polno. Kako so mogle priti v sobe, nam je vsem uganka. Še več dni zatem, ko so roji kobilic že odšli, jih je bilo najti med knjigami na policah v omari za obleko in celo v radijskem aparatu. Človek, ki bi mogel iznajti kako uspešno sredstvo zoper kobilice, bi čez noč postal večkratni milijonar. Seveda je več pripomočkov, da človek kolikor toliko prepodi kobilice To so metalci ognja, strupeni plini. razpršilniki kemikalij. Hudo je pa to. da nihče ne ve. kje so kobilice pustile svojo zalego in kje se bodo torei drugo leto nenadno prikazale. X VojvouKa VvmasorsKa picu radostnim dogodkom. V rodbini vojvode Windsorskega pričakujejo porod. Vojvodka Windsorska po ameriških zakonih ni izgubila prejšnjega državljanstva in je zdai izrazila željo da bi rodila otroka v svoji domovini. Iz Pariza sta vojvodka in vojvoda šla v Rim, kjer sta prebila božične praznike, zdaj pa bosta odpotovala v Ameriko X Kraljevsko čast bi rada nazaj. Na nekem afriškem otoku je med ogromnimi nasadi sladkornega trsa, kave m podobnega nekako pred 30 leti vladala kraljica Saliba Ma-šamba. Toda zahotelo se ji je ljubezni, za katero pa je morala žrtvovati svoje icraliev-sito dostojanstvo, svojo' oblast in kral-estvo. Omožila se je namreč z nekim francoskim orožnikom, lepim, postavnim mladeničem. Francoska oblastva. ki so imela nad otokom pokroviteljstvo, pa so jo zaradi take poroke izgnala in ji nakazala 10.000 frankov letne pokojnine. S svojim možem je šla na Zlato* obalo, se posvetila kmetovanju in svojim otrokom. Toda prevzelo io je domotožie po nekdanji slavi in razkošju, na je svojim otrokom hotela zagotoviti kraljevsko nasledstvo. Zato je pred kratkim pisala predsedniku francoske republike, da bi izdali znamke z njeno sliko in ji nakazali izkup;ček» Če pa ji ne ugodi, mu je zapretila s to?bo. X Žalosten konec knezn D«m:dov». Evropski listi so te dni poročali, da je umrl na Finskem Aleksander Lonuhin-D°nrdov ed°n izmed največjih bogatinov carske Rusije. Fin- ski listi priobčujejo podrobna poročila o zadnjih letih njegovega življenja m žalostnem koncu nekoč vsemogočnega ruskega kneza. Knez Aleksander Lopuhin-Demidov je umrl v bolnišnici v Vilpuri za poškodbami, ki jih je dobil, ko je vozil seno. pa ie padel z voza in si pretresel možgane. Po njegovih žilah se je pretakala carska kri Romanovcev in imel je tudi pravico nositi romanovski grb. Ta grb je bil nekoč na vseh njegovih avtomobilih v Petrogradu. Ko je bila nastala bo"j-ševiška revolucija, je knez z mnogimi drugimi bogatimi Rusi zapustil svojo domovino. Napotil se je z družino na Finsko in posrečilo se mu je vzeti s seboj 100 dirkalnih konj in mnogo zlata, srebra in rodbinskih draguljev. Na Finskem je kurjil veleposestvo Denar je pa kmalu porabil in zašel je v stisko. Zadnja leta je de'al kot dninar, čeprav mu je bilo že 60 let. Zadnje mesece svojega živlienja je bil voznik Njegova žena je iz druge znane ruske rodbine Nariškinove Iz tega rodu je bila tudi mati Petra Vel;kepa. X Aretacije generalov v Rusiji. Poljski listi poročajo v zvezi z odkritjem nove zarote proti Stalinu o nadaljnih aretacijah v Rusiji, posebno v Moskvi. Doslej so bili aretirani generali Muzik. Član vojnega sveta Bele Rusije, Velifanov, poveljnik bajkalskega vojne^ ga okrožja, in Ozolon, član vojnega sveta v Harkovu, čigar kandidatura pri poslednjih volitvah je b;la naglo preklicana. Mnogo aretacij so izvršili tudi v Leningradu kjer je policija zaprla skoro vse, ki niso volili. - X Hud potres v Mehiki. Pred božičem je bil v mestu Mehiki izredno močan potres. Premikanje zemlje je trajalo celih pet minut. Med prebivalstvom je nastal hud preplah. Vse je zbežalo na prosto in z grozo čakalo, kaj bo. Šele po več urah so se ljudje nekoliko pomirili, ker se potresni sunki niso več ponavljali. V mestu samem potres ni napravil večje škode Hujši pa je bil potres v notranjosti države in sploh v Srednji Ameriki. Po doslej prispelih vesteh je porušenih na stotine zgradb. Število človeških žrtev še ni znano. Najhuje so prizadete pokrajine Vera-eruz, Oaxaca in Gurrero. X Truplo v kristalni krsti. Neki bogati baron ima v Cannesu lepo vilo, ki si jo je kupil pred 15 let. Pred nekaj leti je baronu umrla žena in ker se ni hotel ločiti od nje, si je izprosil dovoljenje, da ji sme postaviti edinstveno grobnico. Dal je trup'o balzamirati in položiti v kristalno krsto. Na nekem kraju parka, odkoder je posebno lep razgled na. morje, pa je dal zgraditi grobnico V tej je rov, v katerega so krsto spustili z dvigalom. Majhen pritisk zadostuje, da dvigne naprava krsto iz rova. Grobnica je tuicem nedostopna. X Električna lokomotiva 201 kilometer na uro. Nedavno so na železniški progi Rim— Napoli preskušali novo električno lokomotivo. Pri poizkusih so bili navzočni tudi francoski strokovnjaki. Nova lokomotiva je na vsej progi dosegla hitrost 130 km na uro Med Rimom in postajo Sezze, kakih 65 km daljave, pa je lokomotiva dosegla celo hitrost 201 km na uro. To se pravi, da je ta lokomotiva progo, ki je tako dolga kakor proga od Ljubljane do Zidanega mosta, prevozila v manj kakor 20 minutah, med tem ko pri nas najhitrejši brzi vlak potrebuje za to progo dobrih 66 minut. X Med zakonci sme biti največ 18 let razlike. Vlada v ameriški državi Ohiu je izdala zakon, po katerem starostna razlika med zakonci ne sme znašati več kakor 18 let. V bodočnosti se tam torej ne bo moglo več dogajati, da bi se mlado dekle poročilo s starcem ali pa mladenič s staro žensko Vlada v Ohiu ve dobro, da je vzrok zakonov s prevelikimi starostnimi razlikami skoro vedno ta, da pričakuje mlajši drug skorajšnje smrti starejšega druga in njegove zapuščine .. X Kakšna bo človeška hrana v letu 200C. Čez dve leti bo svetovna razstava v Sari Franciscu v Ameriki in tam bodo med drugim z živalskimi poskusi nazorno pokazali, kako si znanost predstavlja človeške obede okrog leta 2000. Pokazali bodo, da je življenje mogoče vzdržati samo z umetno hrano. V razstavišču znanosti bo vrsta živali, ki dobivajo od svojega rojstva dalje samo hrano v obliki kemično sestavljenih tablet. Znanstveniki. ki vodijo te poskuse, trdijo, da so videti te živali dosti bolj zdrave in krepkej-še kakor živali, ki jih hranijo na običajen način. Danes bi se človeštvo s takšno hrano sicer še ne moglo preživljati, ker so stroški za njeno pridelavo previsoki, toda okrog leta 2000 se bo dala ta prehrLna praktično izvesti in bo tudi nujno potrebna. Če imamo ogljikovo kislino in vodo. ted.ij se da naša hrana v glavnem že sestavljati. Manjkajo samo še mineralne soli in nekatere druge snovi. Iz ogljikove kisline in vode je mogoče sestavljati sladkor in iz tega s pomočjo dušika beljakovine. Tudi tolšče se dado kemično pridobivati iz sladkoria mineralnih soli pa je v morski vodi in drugih z lahkoto dosegljivih virih več kakor pre -eč Brezplačen pouk v igran!**! MEINEL « HEROLP klavtrrtlie harmonike od Din 180. Zahteva i it« brezplačen katali ! MARIBOR ŠT. «tl Radio Uubliana od 2. do 9. januarja Nedelja, 2 januarja: 8.00: Vesel nedeljski pozdrav (godba Sokola I). — 9.00: Cas, poročila, spored — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve — 9 45: Versko predavanje (dr Gvido Rant) — 10.00: Koncert radijskega orkestra. — 1100: Otroška ura (vodila oo Slavica Vencajzova). — 11 30: Koncert (sodelovala bosta brata Goloba — harmoniki in bežigrajski pevski zbor) — 13: Čas vreme spored, obvestila — 13.20 Vse mogoče, kar kdo hoče (plošče po željah) — 16.00: Koncert pevskega krožka na Viču — 17.00: Kmetijska ura — 17 30- Ben am n Ipa-vec: Tičnik. odlomki iz operete (plošče) — 18.00: Za kratek čas (plošče) - 19 00 Cas, vreme poročila, spored, obvestila — 19 30: Nacionalna ura — 19.50 Slovenska ura a) Gregorčičev pihalni kvartat (pl^š"^) b' Božiči na Goriškem (rrof A Juvn ie) _ 20 30: Koncer* (sodelovali bodo Lunša Friderik — bas prof Lipov*ek — spremliava in radiiski orkester) - 22 00- Čas. vrpmf noročila. spored — 22 30: Našim iz=pliencem Ponedeljek, 3 januarja. 12 00. Ruski na-pevi (plošče): — 12 45- Vreme, poročila. — 13.00: Cas spored, obvestila — 13.20: Odlomki iz zvočnih filmov (plošče). — 18 00: Zdravstvena ura: Posebnost kužnih b 1 zni (dr Anton Brecelj) - 18 20: Koncert poljske lahke glasbe (plošče) - 18.40. Kultumi (spomeniki Gorenjske (dr Rajko Ložar) — 19.00' Čas. vreme, poročila spored, obvestila 19 30- Naciona na ura _ 19 50 Zanimivosti. —20 Koncert radijskega orkestra — 20 F»0: iMozart Les petits rien — odlomek b^Ma (plošre) _ 21 00: Ura Mozartove knmoroe glasbe (Francka Ormkova r>raeo šiian°c, Filip Bernard Aleksander v,,čkar ) *>•> no: Čas vreme, poročila, soored — 22 i" ~ nos plesne glasbe iz rectavracijp - Torek, 4. januarja: 1100: SoIsk«. trčkove poslednje sanje — zvočna igra v treh deianjih (spisal Pavel Golia, izvajali bodo brezposelni učite.jski abitunenu) 12: Koncertni pjesi (plošče) _ 12 45: Vreme, poročila 13.00 Čas, spored, obvestila — 13.20' Vesel opoldanski koncert radijskega orkestra — 14.15: Vreme, borza. — 18.00: Kvartet pihal (Vlachy — klarinet. Suštpršič — ^oa Ribič — rog. Loparnik — fagot). — 18.->i Krščanstvo m nacionalizem (dr. Fr. Veber). — 19 00: Čas, vreme, poročila, spored obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50 Zabavni zvočni tednik. — 20: Schm tt: Dunaiska rapsodija (plošče) — 20 20- Alojzij Remec: Čarovnica (Kirke) komedija v petih dejanjih (člani radijske igralske druž ne). — 2? 00- Čas, vreme, poročila, spored — 22.15. Valček za valčkom (radijski orkester) Sreda, 5 januarja. 12 00: Citre, balalajke in mandoline (plošče) — 12 45: Vreme, poročila - 13 00: Čas. spored, obvestila. — •13.20: Orgelski koncert (pl išče) — 14.15: Vreme, borza. — 18.00: Mladinska ura: Ljubimo donnčo knjigo (profesor Fran Vodnik). — 18.20. K tretjemu božičnemu večeru (plošče). — 18.40- Načrtno gospodarstvo današnje Nemčije (inž arh Rado Kregar) — 19: Čas. vreme, poročila, spored obvestila. — 19.30 Nacionalna ura. — 19 50: Zvonenie. _ 20.00: Prenos iz opernega g edališča v Ljubljani (v I. odmoru glasbeno predavanje — Ukmar. v II. odmoru čas, vreme, poročila, spored) Četrtek, 6. januarja: 9.00- Čas, vreme, po- | ročila, spored. _ 9.15: Veseli zvoki (plošče). ! <— 9 45- Misijonsko predavanje: Misijoni v j Indiji (Lederhas) — 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11.00: Otroška ura (Ma-nica Komanova). — 11.30: Koncert radijskega orkestra — 13 00: Čas. vreme, spored, obvestila 13 20: Robert Planquet'e Korn°-viljski zvonovi, skrajšana opereta v treh dejanjih (posnetki na ploščah, izvajajo člani jr raznih gledališč iz Pariza). — 16: Švicarski ljudski napevi (Malenškov trio). — 17.00- Kmetijsko predavanje. — 17.30: Koncert (sodelovali bodo Milivoi Kučič, član zagrebške opere, profesor Marjan Lipovšek — spremljava in radijski orkester). — 19. Čas, vreme, poročila. spored, obvestila. — 19 30: Nacionalna ura — 20.00: Božične pesmi (pel bo Ciril-Metodov zbor v Ljubljani pod vodstvom Puša) — 20.40- Ša japin poje (plašče). — 21.00: Siovenska lahka glasba (radijski orkester) — 22 00: Čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Kvartet mandolin (Antunovič, Privšek. Mizerit. Haršlag) Petek, 7 januarja: 1100: Šolska ura: Naša mladina za izseljensko mladino (deklama-cija petie, govor; vodila bo Julija Sušterši-čeva) —12 00- Odmevi iz Koroške (plošče). 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.20: Vesel opoldanski koncert radiiskega orkestra. — 14 15. Vreme borza. — 18.00 Zena v glasbi (Vida Rudolfova) _ 18 20- Slavne pevke (plošče) — 18 40- Francoščina (dr Stanko Leb^n) — 19 00: Čas, vreme poročila, spored obvestila — 19 30: Nacionalna ura. — 19 50 D°EM KOLESARJEM naznanjam, da sem odprl mehanično delavnico v Račah št. 70. Izdelovanje novih koles po naročilu, popravljanje starih, emajli-ranie, ponikljevanje kromanje itd Na zalogi imam nova kolesa nemškega proizvoda od 465 din ter razne dele oo najnižji ceni. Zahtevajte cenik za leto 1938 Ivan Magdaleno trrtnupr Trvvpf Rnin mehanik Rrčo ZARADI OGROMNE ZALOGE »Hubertus« plaščev, zimskih sukenj, oblek, perila itd. odprodajamo vsa oblačila s 15 do 20 odstotnim popustom P R E S K E R, Liubliana. Sv. Pptra cesta 14. Kupuj domače blago! HRANILNE KNJIŽICE Unii podeželske 3°'« obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov vrednostne papirje, stalno kupujem po najvišji ceni in takojšnjemu izplačilu. Izpovujem vse bančna in blagovne posle, nakup in prodajo premičnin in nepremičnin. blagu hiše. vile, parcele itd - AL. IV.ANINŠEK, trg ag za bančne posle, Ljubljana, Beethovnova ul '4 ' ^»lefon 35-10. LEPO SEM DEKll Slovenka. Dobim balo in doto 80.000 din. Poročila bi se z obrtnikom, posestnikom v Sloveniji. Kdo me želi. naj mi piše na naslov F. Ban. Zagreb, Frankopanska 7 ČE HOČEŠ DOBRA GOSPODINJA BITI, SI MORAŠ »ŽENO IN DOM« NAROČITI. Ženski časopis »Zena in dom« stane četrtletno 12. s prilogo vred pa 18 dinarjev Naročite ga pri upravi. Ljubljana 108-D. NAPRODAJ JE POSESTVO sestoječe iz poslopja, njiv, travnikov, gozdov. vinograda in velikega sadovnjaka, skupno 14 in pol orala Pojasnila F.li Mak Podboršt št 3 St Janž na Dolenjskem IESEN /IMA — OSTANKI mariborsKin teKsuimli tovarn, prislnooarvni, orez napak, in sieer- Paket serija R z vsebino 16 20 m dobro uporabnih ostankov flanelov in barhentov za žensko obleko, moško in žensko spodnje perilo Paket serija T z vsebino 4 m čisto volnenega blaga za žensko obleko v najmodernejših vzorcih Pri naročilu prosim navedite barvo VsaK paket Din 128. Reklamni paket serija K. vsebina 20 25 m bol-šesa flanela za moško, žensko in otročje perilo v najlepši sestavi, paket Din 136. Dalje specialni paket »Original Kosmos D« z vsebino 17-21 m l a barhentov za ženske obleke, bluze, ui prvovrstnih flant-i-iv za pidžame, žensko moško in otročje perilo za izjemno ceno Din 150. Paket serija s>Z« zvsebino 3 3 20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum ali plašč in sicer: 2 št 1 Din 130. — ; Z št 2 Din 160.— : Z št 3 Din 250. — ; zadnji la kamgarn Vsak paket poštnine prosto, pri dveh ali več paketih primeren popust Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam Pišite še danes obče znani, stari, solidni razpošiljalnici »Kosmos«. Maribor. Kralja Petra trg. — Nešteto priznanj zadovoljnosti odjemalcem na razpolago' HRANILNE KNJIŽICE prodaste zelo ugodno preko moje oblastveno dovoljene pisarne Takojšnja gotovina. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul 12. Teilefon 38-10 SVINJSKE KOŽE jajca, maslo vedno proda|te ter vse potrebščine stalno kupujte v Senčarjevih trgovinah. Mala Nedelja. Ljutomer in Strigova. SAMO Din 98.— 63719 Po ceni in dobra zapestna ura Stiook Proof. lepo kromirano ohišje s svetlečimi številkami in kazalci Din 9X — 63796 Ista i. anker kolesjem na kamne tekoča s sekundnim kazalcem . Din 185.— 63710 Ista s prima anker kolesjem na 15 kamnov s sekundnim kazalcem Din 260,— Zahtevajte cenik, zastonj in poštnine prost«. H. SUTTNER, Ljubljana h Lastna protokolirana tovarna nr v Švici.