     
P 47 (2019/2020) 514
Pero iz pavjega repa
A L
Odboj svetlobe na tankih plasteh pogosto opa-
zujemo na milnih mehurčkih in lužah, na katerih
plava tenka plast motornega olja. Pisane barve na-
stanejo zaradi interferenčne oslabitve odbite sve-
tlobe pri določenih valovnih dolžinah v izbranih
smereh (glej sliko 1). Vpadna bela svetloba se zato
obarva. Rožnata barva, turkizno-zelena, rjava, škr-
latna, magenta, cijan, zlata, indigo modra, olivna,
to je le nekaj imen za te nespektralne barve. Sve-
tloba teh barv ima širok spekter, je torej mešanica
spektralnih barv, ki so, kot vemo, rdeča, oranžna,
rumena, svetlo zelena, zelena, modro-zelena, mo-
dra in violična ter seveda vsi odtenki med njimi.
SLIKA 1.
Odboj na tankih plasteh obarva belo vpadno svetlobo. Na sliki
zelena svetloba pri odboju pri danem kotu ϑ destruktivno in-
terferira. Odbita svetloba vsebuje le modro in rdečo, kar doja-
memo kot škrlatno barvo, eno od opaženih barv pavjega peresa
Lepe barve imajo tudi nekatere živali, ki se obar-
vajo prav zaradi interference svetlobe na tankih pla-
steh. Med temi prevladujejo žuželke in ptice, med
pticami pa izstopa pav s svojim perjem. Barva peres
pavjega repa se pred našimi očmi preliva od violične
preko modre do zelene, zlate in rožnate. Pred ča-
som sem dobil dolgo pero iz pavjega repa z očesom
(glej sliko 2). Ta očesa so geometrijsko pravilno po-
sejana po razkošni odprti vlečki, ko pav izvaja svoj
paritveni ples. Na sliki 3 smo posneli to oko od blizu.
Začudi nas izjemna natančnost vzorca na peresu.
SLIKA 2.
Pavje pero z očesom
Pa privzemimo, da gre pri obarvanosti delov pe-
resa, ki so, glede na smer opazovanja, izrazito škrla-
tne, modre ali zelene barve, za interferenco na tankih
plasteh. Posneli smo barvo tega dela očesa pri osve-
tlitvi z belo svetlobo pod različnimi odbojnimi koti.
Slika 4 kaže te barve pri padajočem vpadnem kotu,
prvo torej pri kotu blizu 90◦ stopinj, zadnjo pa pri
     
P 47 (2019/2020) 5 15
skoraj navpičnem vpadu. Barve se prelivajo iz škrla-
tne preko modre, zelene do rumeno-zelene. Za pri-
merjavo smo izračunali barve pri različnih vpadnih
kotih, ki jih pričakujemo pri vpadu bele svetlobe na
tanko plast z izbrano debelino (slika 4 spodaj). So-
sledje barv se kar dobro ujema z barvami peresa.
Na računalniškem zaslonu so te barve verjetno do-
sti bolj prepričljive kot na tiskani sliki. Pri povsem
navpičnem vpadu se rožnato obarva tudi zunanji rob
očesa, kot to vidimo na sliki 5.
SLIKA 3.
Oko na pavjem peresu od blizu
SLIKA 4.
Oko, osvetljeno z belo svetlobo pod razlǐcnimi koti. Spodaj je
prikazan izračunan potek barve v odvisnosti od vpadnega kota.
Na levi je vpadni kot blizu 90◦, na desni pa 0◦.
SLIKA 5.
Pod navpǐcno osetlitvijo postane obroba očesa rožnata.
Čudimo se in se sprašujemo, kako je lahko narava
ustvarila tako ptico. Seveda ne bomo opustili prepri-
čanja v evolucijo, a nas dvomljivci vseeno spravijo v
zadrego, kot nas spravi v zadrego razlaga o netopir-
jevi orientaciji z zvokom, o natančnem kameleono-
vem lovu z jezikom in o še mnogih, res neverjetnih
živalskih sposobnostih.
Pri pavu gre za spolni dimorfizem, torej pojav,
kjer se osebki močno razlikujejo po spolu. Pavi so
bistveno bolj okrašeni kot pavice, ki so podobne ku-
ram. Na izrazit dimorfizem naletimo tudi pri rajskih
pticah. Nekaj spolnega dimorfizma najdemo pri sko-
raj vseh živalski vrstah, tudi pri ljudeh.
Ni pa povsem jasno, kako se je izjemna, filigran-
ska lepota pavje vlečke razvila. Najpreprostejša raz-
laga povezuje razvoj z izbiro samice, ki med vsemi
samci izbere »najlepšega«, to pa je samec z najbolj
izpopolnjeno vlečko, najizrazitejšo krono na glavi.
Samčeva lepota je torej močno povezana s selekcijo,
se torej s časom ne le ohranja, pač pa tudi izpo-
polnjuje. Pri tem nas nekoliko čudi samičina sko-
raj človeška sposobnost zaznati izjemne podrobno-
sti na samčevi zunanjosti. Včasih smo pri teh vpra-
šanjih preveč zaverovani sami vase. Ne pomislimo,
da lahko samica vidi tudi ultraviolično in infrardečo
svetlobo, za katero smo ljudje povsem slepi. Prav
lahko je izrazito pozorna na samčevo zunanjost, saj
ta nakazuje njegovo trdno zdravje in moč preživetja.
Literatura
1 A. Likar, Kako na zaslonu prikazati barve milnič-
nih mehurčkov?, Presek 45 (2017/2018), 11–13.
×××