i i i i r1 tuyr^jjjjMI t./N 5 April/Aprile 2006 delo združuje in daje pravice Delo je ena od samoumevnosti našega življenja. Znana listina Združenih narodov ga vršča med neodtujljive človekove pravice. Je gibalo, ki je pred skoraj stotisoč leti začelo blikovati človeka, ga naučilo uporabljati roke, ga obdarilo s sposobnostjo razmišljanja in ovorjenja ter ga popeljalo na dolgo pot napredka - od prvih preprostih spoznanj, da sta amen in palica lahko orodji, do vrtoglavih odkritij zadnjih desetletij. Ob delu so se razvili pojmi, s katerimi se ljudje ocenjujemo med seboj - poštenost, pridnost, zanikrnost... Že od pradavnih časov delo združuje ljudi (to je ena njegovih najlepših značilnosti) v najrazličnejših okoljih, ob njem se učimo spoznavati svet, sebe in druge, pomaga nam zoreti in notranje rasti. Dolga stoletja so minila, predno je delo postalo spoštovana vrednota in ni bilo - v očeh zlasti revnejših in neukih - le golo sredstvo za preživetje. Dolgo je trajalo, predno se je ljudem posvetilo, da spoštovanja vreden ni tisti, ki se - oblečen v svilo in brokat - sklicuje na pravice bogatejšega; spoštovanje pri-tiče tem, ki v potu svojega obraza pomagajo ВЗГ nadaljevanje na 3. strani let n i k/a n no XV I RAČUNOVODSKI SERVIS PORT d.o.o, Portorož Računovodsko - finančne storitve Liminjanska 96, Lucija Tel. 05/6779-480 e-mail: port.kenda@siol. net Tel. 05/674 20 72 Za Vas pripravljamo tudi dnevno sveža kosila! Vljudno vabljeni. IZ VSEBINE: Naš obraz: sindikalist Boris Mazalin (СШж!1м PROMET Z NEPREMIČNINAMI Obala 16 Krajevna skupnost Portorož Tel.: 05/674 10 30 GSM: 041/35 22 00 www.obala-realestate.com »ELEKTRONIK CENTER« Trgovinajnservis Obrtna cona Lucija -t LiminjanskaMerrLucija |Tel|05]67 1 i Avwwle I e loroi11 kcente^s i / trgov i nauT' deesid e^iTt'. c om t TV-4\ U DIO У VID E (МшЈи NAL NIKlj^ AVTO ШТПКА -"SAT 'ANTENE Z MONTAŽO fc^^gBЕјШнт IN MALLGOSPODIИјШАРШТЈЈ^ Љшо г BREZPLAČNO D0STAV0jNÄWÄS>D0M !!! №3^0NEDELjEK - PETEK od 9.00 -1130715*30^19^0 ure^ SOBOTA od 9.00 -113.00 ure . Ra ^MOŽNOST PLAČJLA'DO 24 OBROKOV PREKO TRAJNIKA Z VSAKO BANČNO MAESTRO KARTICO brez plačilne liste in zavarovanj do 300.000,00 SIT!!! ^ i® » Več kot čistilnica vse za sivan|e nogavice ^mjte in MIRA šiviljska popravila kemična čistilnica Liminjonsko 78 - Športna dvorana Lucija, tel.: 05/677-97-90 1 URNIK: 8:00-12:30, 16:00-19:00, sob: 9:00-1 2:30l 114. maja bodo v kemični čistilnici Mare prazovali 12 let delovanja." portorožan it. 4 1 ( predsednika konfederacije '90 niso nikoli zanimale elite na oblasti Bolj od bojevnika za delavske pravice spominja Portorožan Boris Mazalin na resnobnega, asketskega intelektualca, ki raje posluša kot govori, še najmanj pa o sebi. Tako nam potrdi, da je bil dijak nekdanje piranske gimnazije, pa da je z nalogo Politika in potrebe, temo ki je z današnjim pohodom potrošništva zagotovo pridobila na aktualnosti, diplomiral iz politologije. Na začetku svoje delovne poti je bil zaposlen pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva v Kopru, kjer se je kot strokovni sodelavec ukvarjal z zdravstvenim zavarovanjem kmetov, potem je bil, ko je bil ta še v Piranu, vzgojitelj internata srednje pomorske šole, kot novinar-urednik časopisa nekdanje Turistične organizacije Portorož (TOP) in časopisa Timav istoimenskega SOZD-a (kratica nekdanje skupnosti organizacij združenega dela obalno-kraške regije, danes bi jim rekli podjetja) pa je zaradi svoje neupogljivosti imel pogoste težave. »Nikoli si nisem želel biti del režima«, pravi Mazalin, ki ni bil nikoli član Zveze komunistov, »vedno sem hotel biti samostojen..., kolikor se to da. Tudi danes se težko v družbi prebiješ, če nisi član katere od strank. Ambicije pa so vedno povezane s tem, da se nekomu ukloniš.« Konec devetdesetih je sodeloval pri postavljanju na noge samostojnih, neodvisnih sindikalnih organizacij pod imenom Konfederacija 90 - uradno je bila ustanovljena na slovenski kulturni praznik leta 1991 v Kranju - na čelu katere je zdaj že tretjič zaporedoma. Morda so ga na delavsko stran vlekle njegove delavske korenine ali, kot pravi sam, »vedno so me zanimale neprivile-girane skupine, nikoli tiste, ki imajo oblast«. Predvsem pa si je želel svoje teoretsko znanje uporabiti v praksi. Najpomembnejša vrednota za delavce je solidarnost »Kdo je dandanes delavec, kako bi opredelil delavski razred, če še sploh obstaja takšna družbena skupina?« mu kot tistemu, ki se z delavci in njihovimi problemi vsak dan ukvarja poklicno, zastavimo navidezno preprosto vprašanje. »Vsak, ki ima z delodajalcem sklenjeno pogodbo in ni menedžer«, ter o tem, kdo je delavec, nadaljuje, »ljudje si ne izbiramo svojega položaja in statusa po svoji volji in hotenju. Človek se rodi in odrašča v družbi, kije že določena, strukturirana. Za posameznika je izziv, da si poskuša svoj položaj izboljšati.« Ko primerja položaj delavstva v prejšnjem, socialističnem sistemu z današnjim, pravi, da so zdaj razmerja drugačna: »V socializmu so potekala v trikotniku delavci, država, partija. Urejali so jih družbeni dogovori, ki so temeljili na družbeni lastnini, s katero naj bi upravljali delavci, v resnici pa je z njo upravljala država oziroma partija, toda delavci so dobili dovolj velik delež, da so tedanji oblasti priznavali legitimnost. Z uveljavljanjem uravnilovke pri plačilnem sistemu je bilo sicer predvsem intelektualno delo zapostavljeno, vendar je bil s tem zagotovljen socialni mir, kar pa ni vzpodbujalo razvoja. Z ukinitvijo družbene lastnine in spremembo družbenega sistema se je vzpostavilo novo trikotniško razmerje: delavci, privatni kapital, država. Prejšnjo ideologijo je zamenjala nova, ki zagovarja svobodni trg in potrošništvo. Neoliberalna ideologija je zelo dobro razgalila pravo razmerje, v katerem se nahaja delavec, zdaj vržen na trg. Slovenski mladi ekonomisti, ki zagovarjajo domnevo, da bo trg opravil pozitivno selekcijo in zapostavljajo socialno državo, so usposobljeni predvsem za dajanje odgovorov na vprašanje, kako povečati kapital. Pred socialno varnost postavljajo interese kapitala, nelast-nikom v tolažbo pa obljubljajo blagostanje za vse, pri čemer pozabljajo, kako nepredvidljiv je lahko kapital, ki navadno odide, ko si ga najbolj želimo, še posebej, če je družbena klima neugodna.« Enotna davčna stopnja, ki je lanskega 26. novembra uspela v Ljubljano na protest pritegniti tolikšno množico ljudi, se v pogajanjih med vlado in sindikati zdaj ne pojavlja več, zato je Mazalin prepričan, da so jo iz davčnih reform umaknili. Slovenski sindikati so dokazali, da so znali ohraniti visoko stopnjo organiziranosti, kot so jo tudi ob razpadanju bivšega režima, ko je zatajilo tako sodstvo kot delovne inšpekcije. Takrat so sindikati z vzdrževanjem brezplačne pravne pomoči, ki je reševala na tisoče primerov, odigrali zaščitno vlogo delavcev. Delavci so namreč nove razmere dočakali najbolj nepripravljeni; kdorkoli že je bil na oblasti, pa je ob številnih stečajih in kraji družbenega premoženja zavestno mižal. Nova zakonodaja je omogočala razlastninjenje delavstva, ki je postajalo vse bolj ogroženo. Ker se v delavca oziroma njegovo znanje ni vlagalo ničesar, se je njegov položaj na trgu poslabševal. Na drugi strani pa se je vzpostavil poseben položaj menedžerskega sloja, ki sam sebe nadzira in odloča o delitvi profita, kar je anomalija postsocialističnih držav. Različne družbene elite, na primer ekonomska, pravniška, zdravniška in podobno, so si, zaradi svoje izobrazbe in družbenega statusa, uspele izboriti ugodnejši družbeni položaj. »Tem skupinam, denimo, danes nihče ne očita, kot delavcem, da zavirajo družbeni razvoj«, pravi predsednik Konfederacije 90. Pri nas, v Slovenski Istri, so delavci v turizmu tranzicijsko obdobje - »tudi po zaslugi sindikatov«, je prepričan Mazalin - preživeli brez večjih pretresov: sklenjene so kolektivne pogodbe, sindikat je v turistično-gostinskih podjetjih tako rekoč stalno prisoten. Šele zdaj, ob velikih lastninskih spremembah, ko je pomembno samo, kdo bo kaj kupil, se delavcem lahko obeta slabšanje položaja. Za delavstvo in torej tudi za sindikate je Mazalin prepričan, da je zelo pomembna vrednota solidarnost, zato ni čudno, da jo neoliberalci tako napadajo. Družbena delitev dela vodi k še večji specializaciji, zato bo v prihodnje za delavce pomembno pridobivanje vedno novega znanja. Z znanjem, pa tudi z zdravjem in telesno kondicijo, česar se delavec že zaveda, bo lahko ohranil svoj konkurenčni položaj na trgu in dosegel tudi boljše plačilo. Sindikati ne morejo vplivati na tehnološki razvoj, lahko pa pomembno prispevajo k izboljšanju pravnega položaja delavstva, ki ni dan sam od sebe za večno. Za delavske pravice, za boljši položaj, večji delež pri redistribuciji se je treba vedno znova boriti: za regres, letni dopust, potne stroške, regres za malico, porodniški dopust..., vsak hip se lahko katera od pridobitev izgubi ali okrne. Zato je naloga sindikatov, enega pomembnih delov civilne družbe kot protiuteži državi, prizadevanje za socialno državo in celo ^ U <л' za državo blaginje. »Za državo blaginje je značilen razvoj, ki temelji na vseh družbenih skupinah, med katerimi obstaja dogovor Samo profit ne prinese blaginje, pomembna je tudi ustvarjalnost«, opiše Mazalin ideal, kakršnega v kolektivni zavesti predstavljajo skandinavske dežele. »Pa imamo v Sloveniji še socialno državo?« ga povprašamo. Imamo, saj je takšna tako rekoč vsaka, ki je članica Združenih narodov. Na vprašanje, ali je še smiselno slaviti delavski praznik, Boris Mazalin odgovori: »Prvi maj je obeležje, ki vedno znova opominja delavce, predvsem mlajše, da njihov položaj na trgu ni le individualen, ampak tudi kolektiven. Če bodo delavci nastopali kot posamezniki, bodo glede na kapital zmeraj šibkejši. Zato je pomembno delovati organizirano, da se lahko zagotovi boljše kolektivne pogodbe, za delavce ugodnejše zakone ipd.« Slovenski sindikati pa se danes lahko pohvalijo, da v svojih vrstah štejejo kar štirideset odstotkov delavstva. Livija Sikur Zorman Delavci ne morejo izgubiti ničesar, razen svojih verig, lahko pa pridobijo ves svet. Karl Marx v v. nadaljevanje s 1 strani spreminjati svet in graditi prihodnost. Boj malega človeka-delavca za boljše življenje je bil večkrat v zgodovini orodje v rokah izkrivljenih ideologij, katerih agitatorji so znali stisko revnih spretno izkoristiti za vzpon na oblast in za doseganje lastnih neprepričljivih ciljev. Tisti, ki jim je zares bilo dosti do prenehanja neštetih krivic in do spoštljivega odnosa do dela, pa so ubirali prijaznejše poti ter počasi a vztrajno polagali temelje novim, bolj humanim zakonodajam. Pri tem jim niso bili v pomoč le napredni miselni tokovi, marveč tudi delavci sami, ki so postali vse bolj ozaveščeni in začeli spremljati novosti na vseh področjih družbenih sprememb. Žal ne moremo trditi, da se v sodobni, razviti Evropi zaposlenim ne dogajajo krivice; toda še nikoli niso imeli toliko zakonskih možnosti kot jih imajo danes, da se tem krivicam uprejo ali celo že vnaprej izognejo. Žal pa je vse bolj jasno, da v naši deželi ljudje (kljub relativno dobri informiranosti o vsem mogočem in celo nepotrebnem) ne poznajo - svojih lastnih pravic... Pri nas smo v svojem razvoju očitno preskočili neko fazo odnosa do dela. Morda je bilo premalo stavk in demonstracij, tistih, ko delavski bes in užaljenost preplavita ulice velikih mest in morda tudi razbijeta limuzino predsednika družbe. Medtem ko v zahodnih državah sindikati bdijo nad delovnimi urniki delodajalcev, medtem ko terjajo natančna pojasnila za vsak nameravan odpust z delovnega mesta, je pri nas vse več zaposlenih, ki v strahu za "ljubi kruhek" prenašajo samovoljo novopečenih kapitalistov. V čigavem interesu je, da ljudem nihče ne pojasni, da v resnici ni mogoče odpuščati delavcev kar tja v tri dni, jih siliti k neplačanim naduram, jim kratiti dopust in še kaj? Kaj, za božjo voljo, počnejo naši sindikati? Mar niso opazili, da so minili časi, ko so skrbeli samo za ozimnico in veselice ob državnih praznikih? Se niso ničesar naučili od zahodnih kolegov, ki imajo dvestoletne izkušnje in dobre rezultate na področju zaščite delavcev? So se potuhnili, ker jih skrbi lastno blagostanje? So pozabili, da je moč s pestjo udariti po mizi - desetkrat, stokrat, če je to potrebno, kadar gre za pravično stvar...? Zakaj se ne zaposlijo tam, kjer bi bila od njih vsaj kakšna korist? Povejte mi - bo zares potrebna revolucija - tokrat tista prava, delavska...? Sonja Požar Medtem, ko si tranzicijski bogatini prisvajajo okolje, so Pirančani čedalje bolj stari, revnejši, nezaposleni in - pri sebi doma tujci. VPLIV PROSTORSKEGA PLANIRANJA NA RLAGOSTANJE IN NA SOCIALNI USTROJ ORČANOV Skrajni čas je, da se programi piranske občine, kateri sta civilna družba in zdrava pamet onemogočili sprejem megalomanskih programov pozidave, dokončno distancirajo od interesov kapitala in sledijo zadovoljevanju potreb občanov. Naj, preden potegnemo katerega od zaključkov, uvodoma predstavimo nekaj statističnih podatkov, ki postavljajo na laž domnevo o prevladujoči blaginji tukajšnjega okolja, in - nasprotno - dokazujejo, da se v zadnjem obdobju nevarno spreminja družbeni ustroj prebivalstva naše občine. Iz letošnje socio-ekonomske analize območja južne Primorske, katero je zaradi nadaljnjega načrtovanja naročila koprska Regionalna razvojna agencija, namreč izhaja, da je rast prebivalstva Obalno-kraške regije nedvomno posledica, ne naravnega prirastka, temveč priseljevanja. Selitveni prirastek prebivalstva, bodisi iz tujine bodisi iz drugih slovenskih regij, je torej pozitiven, medtem ko je naravni prirastek (razlika med^ številom živorojenih in umrlih) negativen. Še posebej zaskrbljujoči so podatki za piransko občino, kjer je v obdobju 2004 - 2005 naravni prirastek padel za 2,8 odstotkov, čeprav je celotni prirast pozitiven (prebivalstva je več za 0,8 odstotka). Pri 17.486 prebivalcih je naša občina torej pridobila za 3,6 odstotke novih priseljencev, v številkah 664 prebivalcev, po večini iz notranjosti Slovenije. Analiza nadalje kaže neugodno starostno strukturo, ki se bo v prihodnje še slabšala, saj indeks, s katerim »merimo« staranje prebivalstva, v piranski občini presega slovensko povprečje za krepkih 34 odstotkov. Bruto vpisni količnik, ki primerja vse vpisane v šolo (od osnovne šole do podiplomskega študija) s prebivalstvom v starosti od 6 do 26 let (potencialno prebivalstvo), je v Obalno-kraški regiji pod slovenskim povprečjem (72,6 proti slovenskemu, ki znaša 74,9), kar je zagotovo posledica starostne strukture prebivalstva. Apartmaji kot najlažji in najboljši zaslužek! Pretežno storitvena (in turistična) naravnanost gospodarstva obsega v občinskem merilu kar 80 odstotkov vseh dejavnosti, ki zaposlujejo aktivno prebivalstvo. Poleg tega pa v piranski občini primanjkuje tudi delovnih mest - glede na povpraševanje za kar 3,7 odstotke. Tudi bruto plače na zaposlenega so v občini zdrsnile za eno odstotno točko pod slovensko povprečje, na drugi strani pa se je v zadnjih petih letih povečala nezaposlenost in sicer za 3,5 odstotke predvsem pri mladih z višjo ali visoko izobrazbo. Bodisi izrazito visok delež kapitala, ki ga imajo piranska podjetja v obliki nepremičnin (zemljišča, novogradnje) bodisi nove naložbe, ki so se v obdobju 2003-2004 kar potrojile, kažejo, da se podjetja odločajo pretežno za nove investicije v (turistično) stanovanjske zmogljivosti, ki jih nato prodajajo na prostem trgu, kar pa nikakor ne predstavlja odpiranje novih delovnih mest. Mesto Piran je tudi nosilec nezavidljivega primata, saj je po dohodku na gospodinjstvo najrevnejše v regiji. Glede na to, da so se skoraj vse kleti (pa tudi marsikateri poslovni prostor) spremenile v bivalne enote začasnih prebivalcev, to je viken- 1 л dašev, se temu niti ni čuditi! Lokalna podjetja vlagajo potemtakem v najlažji zaslužek, v apartmaje, ki jih ekonomsko močnejši priseljenci iz notranjosti veselo kupujejo. Posledice so: da domače prebivalstvo stag-nira, oziroma se s priseljevanjem pretežno starejših novih priseljencev pospešeno stara, da zaposleni v storitvenih dejavnostih (kar je tudi turizem) prejemajo čedalje nižjo mezdo, da primanjkuje delovnih mest in da skoraj nihče ne vlaga v inovativne dejavnosti, zaradi česar med nezaposlenimi najdemo nadpovprečno veliko število mladih izobraženih iskalcev zaposlitve. Da bi se izognili plačevanju razmeroma visokega nadomestila stavbnega zemljišča, zagotovo med dražjimi v naši državi, pa se večina priseljenih v naši občini prijavi šele, ko se upokoji. Medtem pa, da bi izkoristili katerega od bonusov domačinov, v stanovanjskih enotah naše občine prijavljajo svoje otroke, vnuke ali nonote, od katerih je dohodninski prispevek v občinsko blagajno (ki predstavlja eno četrtino skupne malhe) ničen. Med domačini zato čedalje glasneje odmeva vzklik »Smo štufi« (lokalna različica slavnega "Dost'mam!"), saj jim začenjajo presedajo hrupni vikend turisti, vsepovsod prisotni začasni prebivalci, ki se v naših krajih obnašajo kot novodobni kolonizatorji, pred katerimi bi se bilo nemara še najbolje doma »zabarikadirati«, saj za sabo ne puščajo, razen opustošenja okolja, kaj dosti koristnega. Namesto sonaravnega turizma, od katerega bi v ozračju medsebojnega spoštovanja in prijaznosti črpali ugodnosti tako domačini kot obiskovalci, se vsiljujejo gradbeno naravnani prostorski akti, s katerimi se pod pretvezo turističnega razvoja predvidevajo gradnje vedno novih apart-hotelov, apart-hiš in apart-apartmajev, v skladu z željami požrešnih nepremičninarjev in kvazi-hotelirjev, ki jih nato veselo in dobičkonosno prepro-dajajo bodočim priseljencem. To dokazuje tudi obnašanje naših velikih hotelskih hiš. Namesto, da bi se vključile v regijski projekt za razvoj sonaravnega turizma, ki predvideva povezovanje njihovih storitev z gostinsko in kulturno ponudbo okolja, so v preteklem desetletju najprej prodajale njihove nastanitvene zmogljivosti, sedaj pa nas prepričujejo, da je gradnja novih čebelnjakov prepotrebna. Njihova ravnodušnost in samopašnost do domačinov se kaže v zapostavljanju odnosa do družbenega življenja okolja, katerega del so tudi njihovi zaposleni in njihove družine, za katerega je škoda celo turistične takse. Gorje obiskom starega mestnega jedra ali Šavrinskih lepot, je njihovo geslo. Turist naj zapravlja v hotelski hiši, in če si kdo le zaželi pristnih okusov primorskega okolja, naj gre v hotelsko oštarijo, kjer je industrijskih pršutov, gojenih brancinov in nizozemskih »pomido-rov« na pretek! Vse bolj kot tujci v lastni hiši Pika na i so faraonski projekti, kakršen je megalomanska garažna hiša pred Piranom, ki jo vsiljuje sedanja občinska garnitura, v kateri je poleg parkirnih mest predvidenih še približno 200 novih apartmajev za tržno prodajo (obeta se nam torej nova soseska strahov). Prozorna pretveza za apartmaje je, da je samo tako mogoče financirati gradnjo garaže. Pa je res tako? Če se domačini (z njimi pa tudi trgovine, institucije itd.), ki jim primanjkuje delovnih priložnosti, še naprej izseljujejo iz Pirana, komu bo v resnici namenjena garažna hiša? Za ta poslovni prostor, ki je na piranskem Zelenjavnem trgu nekoč služil prodaji kruha in peciva ter mlečnih izdelkov, bi marsikdo mislil, da ima naravnost idealno lokacijo. Pa bi bil v zmoti, kajti prostor, zdaj neugledno "zabarikadiran", kot še prenekateri v Piranu, že dolgo prazen sameva, (foto: Isz) Naj za ponazoritev navedem ugotovitve iz analize dejavnikov, ki vplivajo na sonaravni razvoj, katero je naročila občina Benetke v sosednji Italiji: "Če upoštevamo prisotne dejavnike, kot so visoki življenjski stroški, težave pri pridobivanju stanovanja za mlade, čedalje manjšo kvaliteto/količino storitev, ki jih mesto ponuja domačinom, nadvlada turistične monokolture, ki povzroča čedalje večje težave pri iskanju zaposlitve, ki ni vezana na navedeno panogo, je jasno, zakaj se v mestnem jedru število »dejanskih Benečanov« vztrajno zmanjšuje, medtem ko je število »začasnih prebivalcev« (vikend turistov, lastnikov stanovanj...) v stalnem porastu.' To povzroča očitno "denaturalizacijo" beneške skupnosti, katero pesti izguba vseh tistih tradicionalnih družbeno-ekonomskih značilnosti, ki predstavljajo njeno neodtujljivo dediščino. Benetke torej, edinstveno mesto na svetu, z mestnim tkivom, ki omogoča silne družbene (in družabne) odnose, skozi katero se lahko sprehodimo brez prometa in onesnaževanja, idealno mesto za otroke vseh starosti, tvegajo, da se bodo spremenile v muzej na prostem, v velik »spomeniški park", vreden ogleda in slikanja, vendar brez tistih korenih ki so botrovale k njihovemu nastanku." Če nadomestimo besedo »Benetke« s Piranom, je slika natanko enaka. Po množičnem odhodu domačinov v povojnem času pesti danes drugo in tretjo generacijo takrat priseljenega prebivalstva (torej njihovih sinov in vnukov, ki so danes postali polnopravni domačini), skupaj z maloštevilnimi staroselci, pomanjkanje pravih delovnih priložnosti in padec življenjskega standarda, povrhu pa se čedalje bolj počutijo tujci, vse manj doma v svoji hiši. Zaskrbljujoč porast uživanja mamil in alkohola, huliganstva, prostitucije, ksenofo-bije, sovražnega govora in življenja od danes do jutri, saj ne bom nikoli s poštenim delom zaslužil toliko, da bi si lahko ustvaril družino, so žal postala običajna obnašanja, katerim botruje tudi pomanjkljiva vzgoja do krajevnih značilnosti, oziroma do zgodovinskih in kulturnih korenin - kulturne in naravne dediščine, ki naj povežejo mlade domačine z okoljem, v katerem živijo, in jih kot posameznike usposobi za prilagoditev priseljencev piranskemu duhu. Razvoj sonaravnega turizma, v sozvočju z domačini in s krajem, zajezitev gradnje apartmajev za prosto prodajo, vzpostavitev telekomunikacijske infrastrukture, ki bo omogočila razvoj drugačnih dejavnosti od turistične monokolture, ponovno ovrednotenje krajevne dediščine in običajev, vključno s tistimi italijansko govorečega prebivalstva, tudi z javnim opredeljevanjem in ocenjevanjem tistih dejavnosti, ki so dejansko pristne in domače, podpora inovacijam in univerzi, gradnja neprofitnih stanovanj za mlade, krepitev storitev za starejše, vključno z gradnjo doma za ostarele, upravljanje z prometnimi tokovi obiskovalcev in primernejši odnos organiziranega turizma do domačinov so tiste strateške naloge, katerih se mora piranska občina lotiti v bližnji prihodnosti. Piran naj se torej iz območja, ki se ne zna upreti osvajanju tranzicijskega kapitala, spremeni v kraj, kjer se bodo najprej počutili dobro domačini, ki bodo tukaj resnično doma, in v katerem bodo turistični tokovi sicer pomembno prispevali k blagostanju, vendar naj ne bodo edina, žal bedna in s tem neznosna življenjska priložnost. Sandro Kravanja joško joras: »hrvaška je okupator!« V sredo, 19. marca je prišlo do novega incidenta pri Jošku Jorasu v slovenskem zaselku Mlini onkraj reke Dragonje. »Drama« se je ačela, ko je koprsko sodišče poslalo na to območje sodnega izvedenca zaradi civilne tožbe Jorasa proti lastniku bližnjega zabavišča lulino. Ta že od leta 1994 brez ustreznih dovoljenj razširja parkirišče, ki danes sega skorajda do Jorasove hiše. Hrvaški policisti so sodnemu izvedencu, s pojasnilom, da se nahaja na hrvaškem ozemlju, preprečili delo. K Jorasu, ki je želel po tako imenovani »evropski poti«, kjer mu ni treba prečkati hrvaške kontrolne točke, do slovenskih novinarjev, pa so pristopili hrvaški policisti in ga hoteli prijeti. Aretacija je bila naravnost spektakularna. Med prerivanjem in bežanjem, je Jorasu spodrsnilo in v pravih akrobacijah je spolzel v )ragonjo. Vsega premočenega so končno aretirali in ga za dobro uro adržali v prostorih kontrolne točke Plovanija. Njegovega odvetnika lanijela Starmana pa so zadrževali na Jorasovem posestvu. Po več betonskih pogovorih z Ljubljano in Zagrebom so oba izpustili. Za komentar smo zaprosili Jorasa. »Ne glede na brezobzirno ravnanje Hrvatov, moram še enkrat poudariti, da je bistvo problema drugje, slovenska politika pa si pred njim že ves čas zatiska oči. Dejstvo je, da je Hrvaška že desetletja okupator slovenskega ozemlja. Naši zaselki onkraj Dragonje so le zadnje območje, ki so ga Hrvati okupirali. Že v letih 1941- 45 so okupirali območje Mokric. Pobijanja in druge nečednosti pa so izvajali tudi v krajih Štrigova-Razkrižje, vPregari, Škodelinih...« A, kot pravi, Hrvatom ne zameri, obsoja slovenske politike, ki problem jemljejo na lahko, kot da se jih ne tiče in jim je celo odveč. Nič boljša se mu ne zdi niti večina medijev, ki že vsa leta o problemu poroča površinsko, brez da bi se dotaknila bistva. * Hrvaški organi so na »evropski« poti k Jorasovi hiši, Sečovlje 1, postavili štiri velika betonska cvetlična korita. S tem so Jorasovi družini onemogočili dostop z vozili. Joras je na piransko policijo, na ministrstva za notranje in zunanje zadeve, predsednika vlade ter varuha človekovih pravic že poslal dopis, v katerem zahteva zaščito temeljnih človekovih pravic. Odprta gradbišča - V Portorožu je v tem času »odprtih« kar nekaj jradbišč. Obnavljajo pločnike in poslopja, pa tudi portoroško ploščad na naši sliki). MATON PVC IN ALU OKNA - UGODNE CENE IN HITRA DOBAVA RAZSTAVNI SALON - OBALA 127 LUCIJA BREZPLAČNI TELEFON: 080 9880 www.maton.si M0S%0N Parecag 31, tel.: 05 672 20 10 VELIKA IZBIRA OKRASNIH RASTLIN: za parke, vrtove, cvetlična korita..... SADIKE: pelargonij, verben, daliet, enoletnic..... шшшшшвишшвшшшшншшши^шшшшшшшшшшшшшшшшиш ШШШШ/ШШШШШШ/ШШШШ ШШШШ Občina piraN Comune di piranO Spoštovane občanke, cenjeni občani! Ob dnevu upora proti okupatorju in mednarodnem prazniku dela vam iz srca čestitam in vam želim, da bi delo ostalo ena izmed temeljnih vrednot našega skupnega sobivanja. Iskreno spoštovanje dela občini Piran danes zagotavlja visoko raven socialne občutljivosti, medsebojne solidarnosti in gospodarske uspešnosti. Ohranimo pomen delavca tudi na poti novega razvoja. Županja Občine Piran Vojka Štular, prof. Care cittadine, stimati cittadini! In occasione della giornata dell'insurrezione contro 1'occupatore e della festa internazionale del lavoro vorrei farvi i miei piü vivi auguri col desiderio che il lavoro rimanga uno dei valori principali della nostra coesistenza. II rispetto sincero del lavoro garantisce al Comune di Pirano un alto livello della sensibilitä sociale, della solidarietä reciproca e del successo economico. Conserviamo pertanto il significato del lavoratore anche sulla via del nuovo sviluppo. II Sindaco del Comune di Pirano Prof. Vojka Štular LifeClass HOTELS & RESORTS PORTOROŽ / PORTOROSE Grand Hotel Palace***** Hoteli Slovenija, Riviera, Apollo. Mirna in Neptun' NOVO - POMLAD 2006 Popolnoma prenovljene Terme & Wellness Palace in nov Ayurveda center Thalasso center kopeli in obloge s slanico, morsko vodo, solinskim blatom in algami Aquablitz, revolucionarna terapija proti celulitu Lepotni center vrhunska negovalna kozmetika za nego obraza in telesa programi za lepoto in vitkost masaže Medicinski In fizioterapevtski center diagnostika in preventiva anticelulitni in shujševalni programi manjši lepotni posegi na koži masaže, akupunktura, mezoterapija, denzitometrija Termalno-rekreacijskl center fitness center z najmodernejšo opremo kompleks bazenov s termomineralno vodo joga. tai chi, pilates, kinesis Nov Ayurveda center določitev doš zdravilni ayurvedski tretmaji za vzpostavljanje ravnotežja telesa in duha Nov Pilates holistlčnl center LifeClass prvi profesionalni pilates center na Primorskem izkoristite otvoritveni popust v višini 20% vse do konca avgusta 2006 Sauna Park, Wai Thal Istrabenz Turizem d.d. • Obala 33 • 6320 Portorož • Terme & Wellness Palace tel.: 05 / 696 50 11, Wai Thai tel Bralkam in bralcem Portorožana čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju in prazniku dela. portal bo vrnjen Portal, ki je dragocen biserček portoroške zgodovine, bo vključen v zunanjo ureditev obnovljene stavbe.(foto: až) V marčevski številki Portorožana smo objavili vest o začetku gradnje stavbe Turistice in fotografijo portala, ki je vodil skozi park do nekdanje vile. Zdaj je portal na pol porušen. Upravo Turistice smo vprašali, kakšna usoda čaka stari portal. Tomi Brezovec, prodekan za gospodarske zadeve, nam je povedal: »Portal je trenutno odstranjen zaradi gradbenih del. Po obnovi bo seveda vključen v zunanjo ureditev nove stavbe. Ne nazadnje gre za enega redkih ohranjenih portalov bivših nastanitvenih objektov (poleg bivše vile San Lorenzo pri Metropolu npr.). "Riedlova hiša" je bila eden prvih nastanitvenih objektov v Portorožu (še pred hotelom Palace). Najprej se je imenovala Hotel Wienerheim, nato pa Hotel Casa Verde (kot protiutež objektu Casa Rossa - Rdeča hiša, ki še vedno stoji). Hotel je imel lastno kopališče in čudovit park. Gostinska ponudba je bila izrazito dunajska (Wienerküche). Seveda bom poskrbel, da bodo kopije starih posnetkov nekdanjega hotela oziroma vile viseli v novi šoli, saj jih imam kar nekaj v svoji zasebni zbirki" Nada Kozina vabljeni na šentjanski sejem Krajevna skupnost Portorož in Društvo za trajnostni razvoj Istre vabita na Šentjanski sejem, ki bo v soboto, 29. aprila med 9. in 20. uro v Domu družbenih organizacij na Belokriški 56 v Portorožu in okoli njega. Gre za prireditev, na kateri bodo sodelovala pretežno društva in posamezniki - domačini iz Šentjan, Belega križa, Portoroža, Strunjana in drugih bližnjih krajev. Namen sejemske prireditve je razširiti turistično ponudbo tudi na portoroško zaledje, hkrati pa krepiti socialni kapital v naselju. Program predavanj je namenjen osveščanju obiskovalcev s področja ekologije, naravne in kulturne dediščine (botanike, kulturne krajine, kulinarike). Sejem je tudi priložnost, da se v domačem kraju predstavijo dejavna društva, ki skrbijo za ohranjanje in razvoj naravne in kulturne dediščine. Izdelki društev in posameznikov so lahko zanimiva in izvirna darila, kar si bodo obiskovalci na stojnicah ogledali in kupili. Program zajema še predstavitev ponudbe istrskega podeželja, prodajo sadik, kulinaričnih izdelkov in naravne kozmetike, pokušino tradicionalnih jedi in pijač, strokovna predavanja, mini živalski vrt, kulturni in športni program. Podrobne informacije: 031/679-901 (Nada Kozina). Berlin po Berlinu - V četrtek, 20. aprila je portoroški Avditorij v sodelovanju z Društvom študentov (DoŠT) pripravil »Mini turistično borzo BERLIN PO BERLINU«. Predstavilo se je okrog 20 turističnih dejavnikov, pripravili pa so tudi bogat spremni program - vrstile so se delavnice, okrogle mize, tekmovanje barmanov itd. Obisk je bil izjemen. urejanje okolja pomlad 2006 Krajevna skupnost Portorož poziva vse krajane, naj urejajo svojo okolico ne glede na to, ali je njihova last ali javna površina. Spodbujajo naj svoje sosede k čistoči, morda jim lahko celo pomagajo, svetujejo, posodijo orodje ali ponudijo sadike. Tudi mimoidoče naj opozarjajo na čistočo. »«v KLIMATSKE NAPRAVE Panasonic ideas for life TRAMONTAL TOSHIBA EDWARD BRA J KO s.p. ♦ mitsubishi мж electric Semova ulica 23 Ll'CIJA 6320 PORTOROŽ Tel.: 05-6 778 0 78 CENTRALNO OGREVANJE GS M: 041-628 658 E-mail: tramontal a Mol.net vie|mann PRODAJA, more than heat MONTAŽA in www.tramontal.si SERVIS April 2006 portorožan it. 4 Festival športa 2006 - festival presežkov portorož v znamenju športa Portoroško društvo ŠKID Jaz sem najboljši meseca maja pripravlja številne športne prireditve pod skupnim naslovom Festival športa 2006, ki bodo v naše kraje privabile trume tekmovalcev in obiskovalcev. Športno-rekreativna prireditev bo trajala tri vikende in je sestavljena iz različnih športnih panog. Začelo se bo v soboto, 13. maja s sestankom mednarodne zveze South east Orinteering Federation's. Zares bo šlo naslednji dan na piranskem Tartinijevem trgu, kjer bo zdaj že tradicionalni tek med zvonjenjem, pa judoistična tekma ter orientacijski tek za državno prvenstvo in evropski pokal. Sobota, 20. maja bo posvečena rolanju, dan pa se bo sklenil s Portoroškim tekom v soju bakel (izklopljena bo javna razsvetljava). V nedeljo bodo na mivki portoroške plaže turnirji v rokometu, nogometu in odbojki. Festival se bo sklenil v soboto, 27. maja s samimi spektakularnimi športnimi prireditvami, šprint-triatlonom (750 m plavanje, 20 km kolo, 5 km tek), »Mojim prvim triatlonom«, Men's Healthovim štafetnim triatlonom (ekipa: plavalec, kolesar, tekač), triatlonom evropskih casinojev, vrh pa bo dosežen z olimpijskim triatlonom za državno prvenstvo in evropski pokal (1,5 km plavanje, 40 km kolo, 10 km tek). Organizatorji pripravljajo atraktivne spremne prireditve. Predstavili se bo padalci, animatorji, plezalci, pripravljajo glasbene koncerte in žure, sejme ter številne posebne akcije, povezane s športom. »Letošnji festival je posvečen presežkom. Želimo pripeljati rekordno število nastopajočih (2200 udeležencev), želimo postaviti rekord v množičnem rolanju, organizirati najštevilčnejši in najkvalitetnejši triatlon v Sloveniji, želimo napolniti portoroško plažo in Lucijo. Ker gre za mega prireditev bo dobrodošla vsaka pomoč. Za nemoteno izvedbo festivala bomo potrebovali okrog 160 prostovoljcev, ki bi na razne načine priskočili na pomoč. Vse, ki želijo pomagati, prosimo, da se prijavijo na naslov: najboljsi@gmail.com ali po telefonu: 041/ 724-262,« je povedal Mojmir Kovač, glavni organizator prireditve. zapore cest V času festivala bo prihajalo do zapore cest. V soboto, 20. maja, v času rolanja in nočnega portoroškega teka, bo med 13,50 in 15,30 zaprta cesta v Luciji med križiščem med Pod vozno in Obalo ter križiščem pri TPC. Med 15,50 in 19,00 bo v Portorožu zaprta cesta med avtobusno postajo in križiščem pri TPC Lucija. Isti odsek bo zaprt med 20,20 in 21,20. Med 14,00 in 18,00 bo zaprta cesta na lucijski avtobusni postaji. Med 19,00 in 19,30 bo oviran promet pri hotelu Marko. V soboto, 27. maja, v času triatlona, bo med 13,50 in 15,30 zaprta cesta med vrhom bernardinskega klanca in križiščem med Obalo in Podvozno v Luciji. Med 16,50 in 19,30 pa še med vrhom bernardinskega klanca in križiščem pri TPC Lucija. portorož brez mesnice Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da bodo še pred prazniki zaprli edino mesnico v Portorožu, v središču kraja. Kakšne načrte imajo lastniki, Mercator, nam ni znano, nesporno pa je, da je v Portorožu trgovske in druge sorodne ponudbe iz dneva v dan manj. namesto zelenice pusti sivi prav0k0tnik Imate v spominu, da se je na delu portoroškega pločnika - od restavracije Oljka, mimo trgovine provansalskih dišav in še nizom drugih prodajalnic - še pred nekaj meseci raztezala zelenica? Priznati je treba, da ni bila nikoli najbolje urejena, da so jo pogosto teptale brezobzirne noge, toda malokdo bi ji privoščil takšen neslavni konec, kakršen jo je doletel - preprosto so jo zalili z asfaltom. Namesto da bi se upravljalci z javnega podjetja Okolje potrudili, da bi bila lepše urejena, jo morebiti primerno zavarovali pred teptanjem, so si raje izbrali pot »najmanjšega odpora« in jo uničili, »izbrisali«. Če se je upravljalec odločil za takšno nerazumno potezo, ki mu zagotovo ni v čast, bi bilo pričakovati, da bo za pločnik uporabil manj ceneni material od asfalta, na primer takega, kakršnega so uporabili pri preurejanju dvorišča pred hotelom Slovenija ali dohoda pred Grand hotelom Palace (kocke rjavkastega odtenka). Portoroški pločniki so namreč nekaj več, predstavljajo sprehajališče, »korzo« letovišča, zato bi si, kot vse imenitne promenade, zaslužili kaj boljšega od poleti zelo zamazane, pogosto pokrpane asfaltne obloge. (L.S.Z.) maja tradicionalna »internautica 2006« V portoroški marini bo med 9. in 14. majem že 11. mednarodna navtična razstava Internautica 2006. Kot so organizatorji povedali na novinarski konferenci 20. aprila, prijave kažejo, da bo tudi letos udeležba izvrstna, domači in tuji razstavljavci bodo pripeljali na ogled okrog 150 novih plovil (najdaljša bodo presegala 26 metrov), vrsto manjših plovil in navtične opreme. Vse bo razstavljeno na morskih in pokritih površinah. Ob sejmu se bodo vrstile razne prireditve, od jadralskih regat, razstav in posvetov do dviga modre zastave. Organizatorji pa pripravljajo tudi izbor NAJ' plovil, ki jih bodo izbrali obiskovalci in posebna žirija. INTERNAUTICA INTERNATIONAL BOAT SHOW kam izginja naša kulturna dediščina? Portorož je živel od lepote - naravne in ustvarjene. Sledovi lepote so še vidni na starih portoroških vilah. Morda dožive nekoč preporod, če bo sploh kaj ostalo osnove. Stare vile, v kateri so živeli tisti, ki so jih ustvarili, so po vojni prezidali tako, da so iz enega razkošnega stanovanja dobili več manjših »socialističnih kletk«, kot se je izrazil književnik Fulvio Tomizza. Visoke stropove so znižali, da je bilo bivanje bolj varčno. Stare vile so imele lepa notranja stopnišča iz belega kamna z kovanimi ograjami, okrašeno pročelje, urejeno okolico s peščenimi potkami in kamnitim tlakom, okrasnim in negovanim rastlinjem in vodnjaki, vrtna ograja je ščitila ta negovani mikrokozmos, v katerega je stopil skozi vrtni portal le zaželjeni gost. Vse te urejenosti novi povojni stanovalci niso znali očuvati, niso občutili te lepote, niso čutili spoštovanja do graditeljev. S seboj so prinesli revolucionarni duh z bore malo spoštovanja. Danes stavbe ne dajejo več vtisa vil, ampak stanovanjskega bloka: stavbe so prizidane in nadzidane, imajo več vhodov, do njih vodijo enostavne betonske stopnice, fasadno okrasje odpada, zelenice so opuščene, vrtne ograje ni več. V zarastle kotičke se zatekajo potepuhi, avtomobili gazijo travo, stanovalci so omejili svoj življenjski prostor z vhodnimi vrati svojega stanovanja. Veliko starih vil se spreminja v ruševine. Veliko jih je za vedno izginilo v zakonitih okvirjih nadomestne gradnje. Pohištvo, kamnite stopnice, kovane ograje in portali so našli nova domovanja pri nekoliko bolj ozaveščenih prebivalcih. Odnesel jih je kdo od tistih, ki je sodeloval pri obnovi stavbe ali jih je pravemu ponudniku odstopil stanovalec. Zakonito ali nezakonito, to sedaj m važno. Balkanski barbarizem je odigral svoje. Stanovalci se običajno med seboj ne razumejo kaj prida, vsaj ne toliko, da bi skupaj skrbeli za stavbo in njeno okolico. Lokalna skupnost ne ukrepa. So v tujini občine, ki znajo poskrbeti za urejenost okolice. Imajo dobre občinske odloke, predvsem pa ozaveščene prebivalce. Lastnika hiše najprej opozorijo na nemarnost in ga pozovejo, naj ukrepa. Če se lastnik ne odzove, pošlje občina delavce in izstavi lastniku račun za opravljeno delo. Denar zna tudi izterjati. V Portorožu rastejo nove stavbe, investitorji jih nazivajo vile, čeprav to niso. Vila je le tista stavba, v kateri domuje ena družina in ima parkovno urejeno okolico. (Slovenski etimološki slovar: vila je razkošna hiša). Nove stavbe so večstanovanjske, neestet-ske, obdane s parkirišči in večji del leta neobljudene. Niso znamenja bogastva, ne v materialnem ne v duhovnem smislu. So le nedomišljena naložba kapitala, pridobljenega v času gospodarskih in političnih pretresov, ki so enim naplavili denar, druge pa odplaknili. V imenu materialnega napredka oblastniki, njihovi priskledniki in strokovnjaki nadaljujejo čas barbarstva. Vsi skupaj pa se panično trudijo preslepiti javnost. Sebe so prepričali, vseh pa jim ne bo uspelo! Valter Pikel »črna« škarpa v fizinah Poklical nas je Ivan Sekavčnik iz Fizin in opozoril na črno gradnjo, ki jo je zgradil njegov sosed, znani podjetnik. Podjetnik je na občinski zemlji, ki jo ima v zakupu ob svoji hiši, škarpo zgradil že na zemljišču, ki ga ima najemu Gorenjska predilnica in tkalnica Škofja Loka. Gradnja zdaj vozilom onemogoča nemoten dostop do počitniškega doma. Ker je velika verjenost, da bi uporabniki doma za dostop uporabljali Sekavčnikovo zemljišče, ki meji z njimi, je Sekavčnik gradnjo prijavil inšpektorjem in občinskim službam. Ti so si škarpo že ogledali, v kratkem pa naj bi naredili tudi ustrezne zaključke. Sekavčnik je zagrozil, da bo, v kolikor gradnje ne bodo odstranili, na svojem zemljišču s fizično oviro onemogočil dostop vozilom do počitniškega doma, kar bo ob kroničnih težavah s parkiranjem na tem koncu Portoroža uporabnikom povzročalo hude nevšečnosti. (pripravil: až) SREDI ZASANJANIH ROŽ SE V SONCU KOPLJE MOJ PORTOROŽ... Portorož je bil uradno razglašen za klimatsko obmorsko zdravilišče 25. julija 1897 z državnim zakonom Ministrstva za notranje zadeve. Podatki o trajanju sončnega obsevanja, ki vpliva na prejeto sončno energijo, kažejo, da je Portorož najbolj obsijan kraj v Sloveniji. Trajanje sončnega obsevanja je v obdobju 1961-90 povprečno znašalo v Portorožu 2346 ur letno, v Ljubljani 1713. V zadnjih letih je še bolj ugodno - 2386 ur letno in ta vrednost za okoli 50 % presega mednarodne kriterije za kraje z zdraviliško klimo. Za kopanje in sončenje je pomembno, da temperatura vode redno in za daljši čas v letu doseže za kopanje prijetno temperaturo - to je več kot 18 oC. Po tem kriteriju ima voda v Portorožu ustrezno temperaturo od 12. maja do 7. oktobra, to je 148 dni ali 5 mesecev. Željo po kopanju in sončenju zbujajo višje dnevne temperature zraka nad 25oC. To so topli dnevi. Takih je v Portorožu povprečno v maju 1,5 dni, junija 10,4 dni, julija 22,1 dni, avgusta 18,9 dni, septembra 6,3 dni in oktobra 0,1 dan. Po tem kriterju traja kopalna sezona od 18. junija do 6. septembra, kar znese 80 dni. Vir: Igor Jurinčič, Zmogljivost Koprskega primorja za turizem, doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo Čudovit pogled na stolnico. Ena najlepših obmorskih pešpoti v naši občini med Piranom in Fijeso je med velikonočnimi prazniki privabila množico sprehajalcev. Potem ko je občina pred nekaj leti v tlakovanje poti vložila precej milijonov, bi morda zdaj vendarle kazalo razmisliti še o ureditvi javne razsvetljave, (foto: Isz) oboki čakajo Piranski župnik Zorko Baje nam je povedal, da se trenutno ne izvajajo nebena gradbena dela na obokih za piransko stolnico. Na obnovo čaka še sedem obokov, vendar se država, kljub nenehnim pozivom (o zadevi so razpravljali celo v italijanskem parlamentu), nikakor ne zgane. Svoj delež »greha« mora prevzeti tudi piranska občina, ki je obljubila, da bo sanirala dva oboka. Odlašanje bi še razumeli, če ne bi skupna naložba znašala vsega 180 milijonov tolarjev. Večji del območja za stolnico tako iz varnostnih razlogov še naprej ostaja zaprt za javnost. (až) Na piranski Bolniški ulici smo naleteli na temnega kužka, ki je s praga svojega doma odlično nadziral svojo okolico (foto: Isz) zgodovinska imena ulic v piranu V petek, 21. aprila je bila pri starinarnici v Ul. IX. korpusa v Piranu svečanost z odkritjem tabel z dodanimi zgodovinskimi imeni ulic in trgov. Pobudo za projekt je dala Komisija za vprašanja italijanske narodnosti, občina pa ga je pripravila v sodelovanju z arhivom in drugimi dejavniki. Osnova za nekdanja imena ulic in trgov je dokument z naslovom »Pregled ulic v Piranu od leta 1889 do 1991« ter posamezni predlogi nekdanje občinske komisije za spremembo imen krajev in ulic. Vrednost naložbe je 350.000 tolarjev. Seznam z dodanimi imeni ulic je naslednji: Adamičeva ulica - zgodovinsko ime Erta del Duomo, Ulica IX. korpusa - Carrara grande, Prvomajski trg - Piazza Portadomo, Trg bratstva - Piazzetta San Rocco (dodali so tudi zgodovinsko ime Rokov trg, saj ga tako imenujejo domačini), Župančičeva ulica - Via Caldana, Tomšičeva ulica - Via Mogoron, Gregorčičeva ulica - Via della Punta, Cankarjevo nabrežje - Riva del Ponte, Kidričevo nabrežje - Via del Molo, Prešernovo nabrežje - Campo della Salute. Opozoriti velja, da ne gre za preimenovanja, marveč zgolj za dodatna imena ulic! spet čevljar v piranu? Občinski svetnik Sandro Kravanja je na občinski svet naslovil pobudo, da bi v poslovnem prostoru v Bonifacijevi ulici, kjer je nekoč čevljarsko obrt opravljal pokojni Emil Starman, omogočili nadaljevanje te ali sorodne dejavnosti za simbolno najemnino. Občinski urad za gospodarsko dejavnost in turizem mu je odgovoril, da so z zainteresiranim izvajalcem, upokojenim čevljarjem Antonom Vehovarjem, že v dogovorih. Vehovar trenutno ureja dokumentacijo za prijavo dejavnosti kot popoldanske obrti. Takoj ko bo dokumentacija urejena, bo občina, lastnik poslovnega lokala, objavila javni natečaj za izvajanje čevljarske dejavnosti. 9(ozm.e.tdca ^ала rffovak p. I.t-p.i tcst.i 1, M2n Pur«»m/ Nega in ultrazvočna terapija obraza Nega telesci Ultrazvok in vakum terapija telesa Elektro stimulacija obraza in telesa Depilacija Manikura Pedikura Refleksna masaža Tui-na masaža Sotarij Infrardeča savna RSk^ лч Мш Brane Strojan, branjevec z dušo. brane strojan, kmet iz doline dragonje: »prijazna beseda je suho zlato!« Kar nekaj ljudi nam je predlagalo, da v našem časopisu predstavimo branjevca s piranske tržnice Braneta Strojana. Podkrepitev predloga je bila vsakokrat nedvoumna: gre za človeka, ki so ga ljudje zaradi njegove prijaznosti in neposrednosti ter kajpada kakovostne ponudbe preprosto vzeli za svojega. Tudi naše srečanje je bilo na moč zanimivo. Brane je z veseljem pripovedoval o svojem vsakdanjiku, ki je sicer izjemno naporen, a ga ne bi zamenjal z ničemer. Na njegovem obrazu ni bilo najmanjšega znamenja utrujenosti - vsa družina je namreč v zadnjih treh dneh ročno posadila 600 kg krompirja. 45-letni Brane Strojan je doma iz vasi Nevlje pri Kamniku. Izšolal se je za RTV mehanika. Med leti 1979-89 je bil zaposlen na TV Slovenija kot asistent tona. »To je bilo zelo ustvarjalno in pestro obdobje, pokrivali smo vsa področja, od športa do kulture in politike. Glede na poklic in zaposlitev si nikoli nisem mislil, da bom postal kmet, toda zgodilo se je. Leta 1987, leto po rojstvu hčere Lane, sva z ženo Lilo, ki je agronominja, dobila zemljo v dolini Dragonje. Gre za večkratno mejno območje, saj zemlja leži tako v Sloveniji kot na Hrvaškem ter v piranski in koprski občini. Na hitro sva zgradila manjšo hiško, pol leseno, pol zidano, ter namestila električni generator. Začela sva s sadovnjakom, nadaljevala pa z njivskimi pridelki. Najin namen je bil pridelovati bio sadje in zelenjavo, vendar je žal skoraj vse propadlo. Na vrtu je bio pridelek možno pridobivati, na tako veliki površini pa je tak način pridelave občutno predrag. Zdaj delava z minimalnim škropljenjem in naravnimi gnojili. S pridelkom, kije daleč od industrijske pridelave, sva zelo zadovoljna. Tudi ljudje so.« Prva leta je na piransko tržnico prihajala žena. Ko pa je leta 1991 morala nenadoma v bolnišnico, je bil prisiljen na »plač« kar Brane. Družina se je namreč povečala, rodil se jima je sin Jonatan. Hitro se je znebil začetne zadrege. »Tega koraka nisem nikoli obžaloval, saj imam rad ljudi. Z ljudmi je treba biti prijazen, jih ceniti. Niso to zgolj stranke kot stranke. Vsakdo ima rad prijazno besedo. Nič ne stane, a je vseeno tega tako zelo malo.« Zanj je smisel življenja delati in nekaj narediti. Pravi, da potrebujemo le toliko, da živimo, da smo zadovoljni in zdravi. Z zanimanjem opazuje ljudi in sploh življenje okrog sebe. Na tržnici se dogaja marsikaj, to je nekakšna duša mesta. V zimskem obdobju prihaja v Piran ob koncih tedna, v toplejšem času pa vsakodnevno. Bistvo tržnice se mu zdi, da vsakokrat ponuja sezonsko hrano. Svojo stojnico ima dobro obloženo v vseh letnih časih, seveda z lastnim pridelkom, le kislo repo in zelje mu že leta zagotavlja nek Ljubljančan. »Delam z ljubeznijo tako na njivi kot na tržnici. Ljudje ne potrebujemo zlatih gradov. Moj moto 'Prijazna beseda, malo heca, dobro blago in dobra vaga' se je doslej dobro obnesel - vsi smo zadovoljni. ..« \e sklenil najin pogovor simpatični Brane. Pripravil: Andrej Žnidarčič prvomajske misli • Današnji delavci ne trpijo le zaradi strahu za delovno mesto, temveč tudi zaradi poniževanja, ki mu botrujejo številni delovni postopki in dinamika dela. Ker so podjetja večinoma organizirana kot piramide s širokim temeljem delavcev in ozkim vrhom managerjev, začne zaposlenim najhujše skrbi, ki se tako kot vsaka tesnoba napajajo z negotovostjo, prej ali slej praviloma povzročati vprašanje, kdo bo nagrajen - in na koga bodo pozabili. (Alain de Botton) • V organizacijski piramidi se najviše morda ne povzpnejo tisti, ki so se pri delu najbolj izkazali, temveč tisti, ki najbolje obvladajo vrsto temačnih političnih spretnosti, za katere nas civilizirano življenje ne usposobi. (Alain de Botton) • Svet večkrat nagradi videz zasluge kot zaslugo samo. (La Rochefoucault) • Vsak delodajalec poskuša najeti delavce za manj denarja, kot ga lahko dobi s prodajo njihovih izdelkov, tako imenovano presežno vrednost pa pospravi v žep. (Karl Marx) • Karl Marx o buržoaziji: »Morda ste res zgledni državljani, morda ste člani društva proti mučenju živali, vseeno pa ste kreature brez srca v prsih.« • Angleškemu buržuju je popolnoma vseeno, ali delavec strada ali ne, če le služi denar. Vse življenjske razmere se presojajo s tega vidika in kar ne prinaša zaslužka, je nesmiselno, nepraktično, idealistično čvekanje. (Friedrich Engels) dedki in vnuki Življenje je krog, ni črta, ki se nekje začne in drugje prekine. Spreminja se le pojavnost. V naravi vse kroži, tudi duh kroži. Materija ne izgine, spreminja le obliko, tudi energija se spreminja in prehaja iz ene v drugo obliko. Na osnovi tega spoznanja so nekje na zahodu premišljeno postavili otroški vrtec in dom za starejše osebe v isto stavbo. Zadovoljni so tako otroci kot ostareli ljudje pa tudi zaposleno osebje. Ostareli so veseli družbe, skrbijo in vzgajajo otroke, to daje njihovim življenjem nov smisel. Otroci so deležni nežnosti in pozornosti, učijo se življenja. Osebje se lahko posveti strokovnemu delu. Jasmina Kozina prijava suma nezakonite porabe sredstev Koprska izpostava Kmetijsko-gospodarske zbornice je nadzorne-musvetu občine Piran prijavila sum nezakonite oziroma neupravičene porabe denarnih sredstev iz proračuna RS oziroma piranske občine ter sum škodljivega poslovanja županje. Sumijo, da naj bi županja več let nezakonito in neustavno podpirala načrtovanje golf igrišča v Sečovljah ter iskanje možnosti, kako bi, kljub ustavni odločbi, ki je vse razveljavila, poskušali igrišče vseeno zgraditi. Sumijo tudi, da je županja kot odgovorna oseba tako neupravičeno porabila med 10 in 20 milijoni proračunskega denarja. Poleg tega naj bi zavedla tudi nekatera podjetja, ki so vlagala v projektno načrtovanje s čemer naj bi jim povzročila veliko gmotno škodo. iz lucije obnova lucijske šole pri koncu Od zemljišča je začel odstopati še tretji del podpornega zidu. (foto: až) ■V podporni zid v kosmacevi bodo sanirali Piranski občinski svet je po hitrem postopku sprejel sklep o dodelitvi sredstev iz proračunske rezerve za sanacijo podpornega zidu na koncu Kosmačeve ulice v Luciji. Strokovni ogled zidu je dejansko pokazal, da se je zid nevarno nagnil in bi v primeru zrušitve lahko povzročil pravo katastrofo. Gre za podporne zidove, ki so zgrajeni na parcelah zasebnega lastnika, SGP Koper in javnega dobrega. Problematika podpornega zidu se rešuje že nekaj let. Inšpektorat RS za okolje in prostor - Območna enota Koper je leta 2003 lastnikom zemljišča v zasebni lasti naložil odstranitev nevarnega podpornega zidu, ti pa so se na odločbo pritožili. Do danes se postopek ni zaključil. Ker ni nihče intervencijsko ukrepal, je občina naročila podprtje tega dela zidu. V začetku letošnjega leta pa so se nevarno nagnili tudi podporni zidovi na sosednji zemljiščih. Na podlagi opozoril krajanov so inšpekcijske službe opravile ogled in ugotovile alarmantno stanje. Podjetju SGP Koper, lastniku parcele, so naložili takojšnje zasilno podprtje zidu, kar je podjetje že storilo. Ocenjujo, da bi celotna sanacija podpornega zidu stala 14 milijonov tolarjev. Občina bo zagotovila dobro tretjino teh sredstev (5,6 milijona), preostanek pa so dolžni zagotoviti SGP Koper in zasebni lastniki. V kolikor slednji ne bodo poravnali svojega deleža, bo denar založila občina, pozneje pa ga od njih izterjala. K hitri odločitvi za sanacijo nevarnega podpornega zidu je brez dvoma prispeval tudi Portorožan. Prav na podlagi naših člankov so se odzvale pristojne službe in organi in hitro ukrepali. Andrej Žnidarčič Frizerski salon •A\A$Y> Šolska 18, LUCIJA 6320 PORTOROŽ Tel.: 6770-260, GSM: 041/671-363 Okolica šoleje prijetnejša za oko in varnejša za otroke (foto: až) V prihodnjih dneh se bo sklenila obnova osnovne šole Lucija, ki se je pričela lanskega avgusta. Poleg številnih novosti v notranjosti, so lično uredili tudi okolico šole. Zdaj je na vrsti opremljanje prostorov, junija pa naj bi preuredili še zdajšnjo jedilnico. Podravnatelj Erevin Turk nam je povedal, da bodo v povsem prenovljeno šolo šolarji in učitelji stopili z novim šolskim letom. ptujčan huje ranjen V sredo, 19. aprila nekaj po 20. uri se je na cesti Lucija - Seča v bližini restavracije na klancu zgodila hujša prometna nezgoda. Na kraj so odhiteli reševalci obalne prehospitalne enote in policisti. Kot je bilo ugotovljeno, je 37-letni Ptujčan med vožnjo kolesa z motorjem iz neznanega vzroka padel po vozišču in se huje poškodoval po glavi. Pravi vzrok bo pokazal strokovni pregled, saj policisti domnevajo, da je možakar vozil pod vplivom alkohola. Voznika so iz izolske bolnišnice prepeljali na zdravljenje v klinični center. KEMIČNO ČIŠČENJE flSlUJICA»^! —"^JS' -— * EXPRESS OČISTIMO ■ ZLIKAMO - POŠLJEMO PREŠITE ODEJE. ШЈЕ. SEMŠi КШО, TEP1H1 IM 1ЛМЕШ ZAVESE LUCMA, OBALA 130, tel.: 05/677 83 63 URNIK: pon - pet: 8.30 -13,16 ■ 18, sob: 8.30 -12 spre barakarsko naselje ob robu strunjanskega krajinskega parka Med nedavnim sprehajanjem po idilični strunjanski dolini nas je pot zanesla tudi mimo avtokempa, s katerim upravlja domače avtomoto društvo. Namesto šotorov in hišic na štirih kolesih, kakor je za tabor sodobnih turističnih nomadov navada, nas je presenetilo naselje brunaric. Da, prav ste prebrali, v sredozemski pokrajini, tik ob morju je v zadnjem času vzniknilo naselje alpskega tipa. Tako rekoč vsi lastniki počitniških prikolic so si za svoja poletna obmorska bivališča omislili leseno »ohišje« z ograjenim dvoriščem, kakor bi se nahajala nekje v bohinjskem hribovju. To nikakor ni več običajni avtokemp, šotorišče letoviščarjev, ljubiteljev neposrednega stika z naravo, temveč pravcato stalno barakarsko naselje, kakršno naj nikakor ne bi sodilo v bližino krajinskega parka. (LSZ) Ш S ceste, ki pelje mimo strunjanskega avtokempa, nam je pogled obstal na takšnile vrsti brunaric, v katerih tičijo počitniške prikolice. Ko nas je radovednost pripeljala v sam avtokemp, smo bili presenečeni nad tolikšno množico lesenih barak. Sicer pa je bilo v naselju tistega pomladnega počitniškega dne izredno delavno: slišalo se je žaganje, razbijanje s kladivom, kar je pričalo, da nastajajo novi leseni objekti, ali pa da lastniki lepšajo obstoječe... PRODAMO jfc 041 383-764 ilfirn V avtokempu je vzpostavljen, kot kaže oglas na naši sliki, tudi nepremičninski trg. Če bi prodajali zgolj rabljeno počitniško prikolico, bi bila njena cena zagotovo nižja, kot če jo prodajajo skupaj z njeno lokacijo ob morju. Na takšen obsežen nov izkop smo naleteli na spodnjem predelu tik ob slikoviti stari cesti Strunjan - Piran. Informativna tabla ob svežem gradbišču pravi, da bo na tem mestu zrasel stanovanjski objekt; se nam torej obeta še en apartmajski čebelnjak, kakršni v naši občini rastejo kot gobe po dežju, od katerega bodo imeli koristi predvsem zasebni investitorji? Območje strunjanske Salinere so še pred nekaj leti upravičeno propagirali kot zeleno oazo. Z gradnjo objekta kasarniškega izgleda pa se je bati, da bo oaza, namesto zelena, postala betonska... a 'se- o s'c rrorj. m e Karitas Portorož Informacijska pisarna Skupnost Srečanje Cvetna pot 4, 6320 Portorož Pomoč odvisnikom in njihovim staršem tel.: 67- 46- 700, vsak dan od 8. dol6. ure »ELEKTRONIK CENTER a H Trgovina in servis PONEDELJEK - PETEK od 9.00 - 12.30 / 15.30 -19.30 ure SOBOTA oano Цјгзк1)зп|(. z tarvami. HD FCADY. H0f.1l DIGITAL« SPf€JD.«:X, MULTIWWOOW PO\€2LJIVOST аиж. SD Vrttec (VPEG4)' XGA. SUKAVSUW LOCUVOST: 1365X768 VTOD ZA SOPCVFORMATU JPEG 759.990 q 4 7i IQ FUD Vif i !|W LUV! 649.990 2.712,36 EUR 1.139.990 4.757,09 EUn 949.990 3.964,24 EUR SAMSUNG LE32M51B FCRMAT: 16:9 LOČLJIVOST: 1366X768 SVET1LNC6T: 5CO c