matajur UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO novi OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM il IH Il GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR tednik Slovencev videmske pokrajine V OREŠKEM KAMUNU ZA VELIKO NUOČ... ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine Abitazioni dove ci fu un lager fascista? Visco, la memoria da salvaguardare Scrive Alessandra Kerse-van nel libro Lager italiani: “L’ ultimo fra i grandi campi militari su territorio italiano fu quello di Visco, costruito nell’ inverno del 1943... Il massimo delle presenze a Visco si ebbe nell’ estate del 1943, con circa 3.200 persone, ma il campo era concepito per almeno 10.000, a testimonianza che nelle intenzioni dei comandi dell’ esercito la deportazione di sloveni e croati doveva continuare in massa. Nei programmi di Ro-atta, il campo di Visco, come quello di Arbe, avrebbe dovuto rimanere a disposizione della II Armata come campo di raccolta e transito, in attesa del trasferimento negli altri campi...”. Visco, centro di circa 700 abitanti e vicino a Palmanova, custodisce un pezzo di tragica memoria riguardante le deportazioni attuate dall’ esercito fascista di sloveni, croati e montenegrini nei lager siti sul territorio italiano. A noi più noto è forse il campo di Gonars con il suo monumento ai morti ed ai sopravissuti che lì stan- ziarono e patirono durante la guerra. A Visco sono ancora visibili le tracce del campo che però rischiano di scomparire. Gli amministratori locali infatti progettano di vendere la zona ed adibirla alla costruzione di abitazioni, parcheggi, insediamenti industriali ed alno. La memoria non può frenare lo sviluppo. Ci pare improprio però cancellarla con l’edilizia. Non ci sembra un atto di sensibilità umana far sparire luoghi dove soffrirono soldati, ma anche donne e bambini, sloveni, croati e montenegrini che sono pur sempre nostri vicini di casa. Per il lager di Visco si sono già mobilitati cittadini, organizzazioni e personalità della cultura ed anche politici e amministratori. Non solo, sarebbe opportuno salvaguardare la memoria del campo e delle persone che là furono rinchiuse con la realizzazione di un luogo che inviti la gente a fermarsi e dedicare al passato una parte del proprio presente. (ma) I TAXE PERCUE 33100 Udine | TASSA RISCOSSA Italy št. 21 (1302) Čedad, četrtek, 29. maja 2008 naš časopii tudi na-spletni strani S www.novimatajur.it V nediejo se je zaključila peta izvedba mednarodnega natečaja “Kal v poeziji”, ki ga organizira občina Podbonie-sac an je lietos imiela kot temo “...Meje...”. Podelitev nagrad je bla tud parložnost za se dobit vsi kupe, vasnjani, or-ganizatori an pesniki, v liepi vasici, kije doživiela, ku druge vasi naših dolin, problem emigracije. Je pa šele živa an cje gledat kuražno napri. Žirija natečaja je imiela puno die-la predvsem z mladimi pesniki, saj se je na tej izvedbi udeležilo puno šuol an mladih. An ku je poviedu predsednik žirije Alberto Princis “otroci se parbližajo poeziji z veseljem an upanjem, an odrasli bi se muorli od njih naučit.” Dobitnica lietošnjega natečaja med odraslimi je Olga Cossaro taz Flumignana, na drugo miesto je paršla Mari- Kal spet prestolnica brezmejne poezije V nediejo podelitev nagrad an vaški praznik Številna publika je sledila nagrajevanju natečaja v Kalu Srečanje v znamenju pesmi v nedeljo 25. na Kambreškem Na kulturnih dnevih pod Globočakom nastopilo tudi Beneško gledališče “Slovenska pesem združuje ljudi od rojstva do smrti. Danes predstavlja tudi nit, ki ponovno povezuje ljudi, ki so istega izvora, a so bili zaradi zgodovine in politike ločeni med seboj. Živeli smo in še živimo v razklanem svetu, zato potrebujemo čimveč priložnosti, da gradimo mostove in prijateljstva med sosedi, med Slovenci, ki živimo ob nekdanji meji”, je na otvoritivi dejala predsednica TRD Globočak Jožica Strgar. beti na strani 8 /_ep0 jn ubrano je zapel tudi mešani pevski zbor Rečan Dežela Furlanija Julijska Krajina mora sprožiti postopek Pozivi predsedniku Ballamanu, naj se začne izvajati naš zakon Na predsednika deželnega sveta Edouarda Ballamana je prišlo že več pozivov, naj prične z izvajanjem deželnega zakona za Slovence in kot prvo dejanje, naj skliče zbor izvoljenih predstavnikov. Poziv je umesten, saj deželni zakon določa ustanovitev in sestavo komisije za slovensko manjšino. V njej so, ob predstavnikih Dežele, krovnih organizacij in slovenske šole, tudi trije predstavniki Slovencev iz Trsta, Gorice in iz videmske pokrajine. Slednje ivoli zbor izvoljenih slovenskih predstavnikov (v najra- zličnejše izvoljene organe, začenši z občinskimi), (ma) beri na strani 2 A Bruxelles due vetrine d’eccezione per il “Viaggio da Topolò ad Abitanti” Il 7 giugno in occasione delTiniziativa Porte aperte nella sede del Consiglio d’Europa ed il 9 nella sede di rappresentanza della Regione FVG a Bruxelles sarà presentato il progetto “Viaggio da Topolò ad Abitanti” realizzato dalla Stazione di Topolò. leggi a pagina 5 na Cernetig iz Petjaga. Med mladimi je dobila Melita Skvarča iz Mosta na Soči, na drugo mesto je paršla Angela De Marchi iz Vicenze. Posebno nagrado za poezijo po slo-viensko je dobil Borut Rutar iz Tolmina. Na podelitvi nagrad so spregovoril župan Piergiorgio Domeniš, pokrajinski odbornik Daniele Macorig, predsednik Gorske skupnosti Adriano Corsi an predsednik Pro loco Natisone Riccardo Cittaro. beri na strani 7 Mittelteatro, na odru Ristorija predstava učencev osnovnih šol iz Kobarida in Špetra Učenci osnovne šole iz Kobarida in dvojezične osnovne šole iz Špetra so v sredo, 28. maja nastopili na odru gledališča Ristorija v Čedadu, v okviru Mittelteatra, s predstavo “Variacije na Krivapete”. V petek, 30. maja ob 18. uri bodo učenci dvojezične šole predstavili delo “Marciurma: pirati dell’arcipelago benečijano” Četrtek, 29. maja 2008 s prve strani Brez teh predstavnikov komisije ne more biti. Brez komisije pa ni jasno, če bo za prihodnje leto delila državne prispevke manjšinskim kulturnim in drugim organizacijam sama deželna vlada in kako bo to storila. Vprašanje bi bilo zagonetno. Ballamanov predhodnik Tesini je 31.januarja letos že pisal pismo vsem lokalnim u-pravam, naj predložijo deželni skupščini seznam slovenskih predstavnikov, to je svetnikov, ki so se opredelili za Slovence. Uprave bi morale seznam poslati do konca februarja. Sedanji predsednik Ballaman ima v bistvu olajšano delo in lahko skliče zbor. Zakaj se mudi? Zakonodajalec je lani k sreči upošteval volilni čas in določil, da prispevke organizacijam in društvom za leto 2008 porazdelijo deželni uradi po avtomatičnem postopku. Za leto 2009 pa mora dati o prispevkih svoje mnenje komisija, končno besedo ima seveda deželni odbor. Doslej je odbor v glavnem upošteval mnenja komisije. Deželni zakon pa je zadeve postrožil. Razširil je število članov odbora (krajevne predstavnike in šolo) in predvidel, da bo novi odbor najprej izglasoval pravilnike. Sele ko bodo pravilniki odobreni, bo možno pričeti s porazdeljevanjem sredstev. Procedura je lahko zelo dolga, deželna večina, ki je na vladi, pa lahko stvari v bistvu zavlačuje. Tako je bilo s vsedržavnim zaščitnim zakonom št. 38, tako je lahko z deželnim. Vsako vlado, tudi deželno, Treba je sprožiti postopek za aplikacijo deželnega normativa Pozivi predsedniku naj se izvaja naš zakon bomo ocenjevali po dejanjih. Dejstvo pa je, da je predsednik deželne vlade FJK Tondo v svojem programskem poročilu odmeril poglavje italijanski manjšini v Sloveniji in na Hrvaškem, spregovoril je o tamkajšnji italijanski imovini (esuli), o Slovencih v Italiji pa v bistvu ni povedal ničesar, razen o nekem splošnem varovanju jezikovnih skupnostih v FJK. Tudi odbornik Mo-linaro, ki odgovarja za resor, ki zaobjema šolstvo, kulturo Eduard Ballaman šport, mir in manjšine, se ni doslej izjasnil. Skratka, meseci tečejo, deželno vlado in svet čaka nemalo dela, nato bodo počitnice itd. Ustvarjajo se pogoji, da se imenovanje komisije za Slovence prenaša na poznejše čase, potem pa se bo nenadoma vse zgostilo in privedlo do zamude pri dodeljevanju in izplačevanju sredstev. V tem smislu so pozivi predsedniku deželnega sveta še kako umestni! (ma) Latteria di Cividale, uno studio Agemont suggerisce il trasferimento a S. Pietro Nel Piano di riconversione del settore lattiero-caseario montano regionale, predisposto dall’Agemont ed approvato la scorsa settimana dalla Giunta regionale, si fa riferimento anche alla situazione della Latteria di Cividale e del suo possibile trasloco nella zona industriale di S. Pietro al Natisone. La Latteria di Cividale e Valli del Natisone, si legge nella relazione, contava a fine 2006 68 conferitori. Raccoglie il latte di aziende zootecniche provenienti da 22 località diverse (tra queste Pulfero, S. Pietro al Natisone, Torreano, Prepotto e Cividale). Il quantitativo raccolto nel 2005 è stato di 5 milioni 766 mila kg. Le variazioni stagionali sono minime ed il quantitativo medio giornaliero conferito dalla singola azienda è stato di 178 kg. Molto diversificate le lavorazioni: rien- trano nella gamma dei prodotti una trentina di formaggi. “La Latteria - si legge ancora nello studio dell’Agemont - ha presentato un progetto per la costruzione di un caseificio nelle Valli del Natisone. Questa realizzazione si rende di fatto necessaria per consentire alla stessa latteria di spostare l’attuale caseificio che è costretto ad operare in condizioni precarie di spazio e con strutture insufficienti e che si vedrà costretta nel medio periodo ad una chiusura. Trasferendo l’attività si potrebbe migliorarne l’efficenza, dotare il caseificio di strumenti idonei per avviare linee di prodotto a latte crudo o di nicchia; la struttura di coordinamento dei caseifici che si intende creare potrà contare su un riferimento importante con effetti benefici sull’intero sistema.” P.ismo iz Rim Stojan Spetič S Začenjajo se novi časi z desnico na oblasti, ki se predstavlja s prvimi ukrepi za krizo smeti v Neaplju in probleme javne varnosti. Za smeti je Berlusconi izbral politiko trde roke, ki bi bila potrebna predvsem proti kamori, obenem pa napoveduje uporabo vojske za zaščito odlagališč. V vojaških vrhovih se množijo dvomi: naj nad demonstrante pošljejo tanke ali streljajo? Očitno ne. Berlusconi pravi, da bo rešil problem smeti v dveh letih in pol. Bomo videli. Levica je predlagala, da bi problem smeti, ki ogrožajo javno zdravje sredi poletja, rešili s solidarnostjo vseh dežel, ki bi dale na razpolago vse svoje upepel- jevalnike za izreden podvig, ki ni nemogoč. Vojska bi lahko pomagala pri razvažanju odpadkov, medtem ko bi v Neaplju in drugih mestih uvajali ločeno zbiranje. Kaj pa varnost? Ne na delu, kjer vsak dan umre nekaj delavcev, pač pa na ulici in doma, kamor včasih pridejo tatovi. Seveda je trda roka namenjena ciganom in tujcem, kakor da Italijani ne kradejo. Ponekod že delijo mestnim stražarjem pištole, prej ali slej bo kdo predlagal svobodno prodajo in posest orožja, kakor v Ameriki, kjer so - kljub temu - varnostne razmere veliko hujše. Nič pa ne stori oblast proti požigalcem romskih naselij ali škvadristom, ki v Rimu že napadajo trgovine, katerih lastniki so tujci... Če je vlada za smeti in varnost ukrepala bolj propagandistično kot stvarno, pa je Berlusconi že začel skrbeti za la- stne koristi. Tako je že na prvi vladni seji hotel vriniti v nek odlok tudi člen, ki bi ga rešil procesa zaradi korupcije prič. K sreči ga je notranji minister Ma-roni prepričal, da se to ne spodobi. Vsaj na prvi seji ne. Vsekakor pa je italijanski premier (in najbrž bodoči predsednik republike) zahteval in dosegel ukrep, ki naj reši njegov četrti televizijski kanal, kjer gospodari Emilio Fede. Rete4 bi namreč morala že pred skoraj desetimi leti na satelitsko omrežje, frekvence, na katerih oddaja pa pripadajo družbi Europa 7, ki je oškodovana in najbrž še bo. O tem utegnejo razpravljati tudi v evropskih uradih v Bruslju in Stras-sbourgu, a je upanja, da bi Berlusconi popustil, malo nič. Parlamentarna opozicija napoveduje sicer obstrukcijo, vendar tudi ve, da jo bo desnica izsiljevala z zamenjavami v vrhovih RAI. Da bi se kesala, ker v minulih letih ni zakonsko omejila konflikta interesov, ni niti govora. Izvirni greh je bil in ostane. Kakšni so odnosi med Srbijo in Slovenijo? Pred nedavnim je Slovenija, kot številne druge evropske države, priznala neodvisnost Kosovega. S tem je “razdražila” srbsko politično vodstvo. Zunanji minister Jeremič Vuk je prepričan, da bo ta odločitev poslabšala odnose med Slovenijo in Srbijo. “Prepričan sem, da se bo to čutilo na gospodarskem področju. Vsi vemo, da je slovenski gospodarski interes v Srbiji ogromen, vendar menim, da je slovenska vlada naredila svojo računico, in da imajo večji interes na Kosovu ali v drugih delih Evrope, vendar bo to zagotovo služilo poslabšanju gospodarskih odnosov.” In res določena nestrpnost do slovenske prisotnosti v Srbiji se je pokazala z napadom na trgovski center Mercatorja v Beogradu. Srbija je za Slovenijo zelo pomembna gospodarska partnerica, saj je na drugem mestu lestvice največjih gostiteljic slovenskih naložb (za Hrvaško). Na srbski trg so slovenska podjetja v prvih enajstih mesecih lani izvozili za 612 milijonov evrov blaga. V istem času so ga iz Srbije uvozili za 325 milijonov evrov. Za slovenska podjetja je srbski trg vabljiv zlasti zaradi razmeroma visoke in stabilne gospodarske rasti v zadnjih letih (v povprečju je bila letna rast sedemodstotna), ugodnih davkov, izobražene delovne sile, bližine, poznavanja jezika in poslovne miselnosti. Po podatkih Banke Slovenije je bila skupna vrednost slovenskih naložb v Srbiji konec novembra lani 1.271 milijonov evrov. Skupna vrednost tujih neposrednih vlaganj v Srbiji od leta 2001 do konca lanskega novembra pa je znašala celih 13 milijard evrov. Samo v prvih enajstih mesecih lani so tujci v Srbiji uresničili za 1.888 milijonov evrov naložb. Slovenija je na šestem mestu lestvice največjih tujih vlagateljic v Srbiji. Največji investitorje Mercator, kije z nakupom 76-od-stotnega deleža družbe Rodič Trgovina pridobil približno 60 prodajaln, lani je zgradil še tri svoje nove centre, med katerimi je tudi megamarket v Beogradu, in tudi njegovi naložbeni načrti za Srbijo so ambiciozni. Droga Kolinska je kupila 75-odstoten delež v družbi Grand Prom, ki ima svoje plantaže kave v Braziliji in pražarne v Srbiji, Merkur ima v Beogradu svoje podjetje Merkur International, zgradil pa je tudi že prodajne centre v Beogradu in Novem Sadu. Gorenje ima podjetji v Valjevu in Pazovi, Cimos pa Livarno v Kikindi. Vlagajo pa tudi druga slovenska podjetja. Naložbe v Srbiji imata tudi Nova Ljubljanska Banka in Zavarovalnica Triglav. NLB je kupila novosadsko Continental banko (za 49,5 milijona evrov) in manjšo Prvo poduzetniško banko (za 6,3 milijona evrov), Zavarovalnica Triglav pa je kupila zavarovalnico Kopaonik (za 17,5 milijona evrov). Med dejavniki, ki privabljajo tuje vlagatelje v Srbijo, je ugodna davčna politika. Davek na dobiček podjetij je namreč le desetodstoten in je v Evropi nižji le v Črni gori, DDV je 18-odstoten (za izjeme osemodstoten), davek na plače pa 12-odstoten. Naložbenikom tudi godi, da je srbska vlada poenostavila registracijo podjetij. Postopek registracije se opravi na Agenciji za gospodarske registre, in sicer prej kot v desetih dneh. Poleg tega so investitorji v Srbiji deležni tudi državnih finančnih spodbud, trg pa je velik, saj je Srbija v novi Cefti in je hkrati edina v regiji, ki uresničuje prostotrgovinski sporazum z Rusijo. Na vprašanje, kako bo na poslovanje Mercatorja vplivalo morebitno zaostrovanje političnih razmer med državama ter ali morda pričakujejo še kakšne incidente, kakršen je bil nedavni bombni napad pred Mercatorjevo trgovino, pa v Mercatorju odgovarjajo, da kupci v Srbiji trgovine obiskujejo kot ponavadi. Prepričani pa so, da bi morala tudi slovenska politika zagotavljati stabilne razmere in dobro medsebojno sodelovanje prijateljskih držav na vseh področjih, posebno na gospodarskem, (r.p.) La percezione di una corruzione in crescita Corruzione in crescita? Corruzione, referendum sulle Provincie e Rom. Questi i tre temi affrontati dall'indagine del quotidiano Deio che lunedì ha pubblicato i risultati. E’ emerso che in Slovenia si diffonde la percezione che la corruzione sia in crescita. Lo ritiene ben il 67,1% degli interpellati, per il 17,9% invece è allo stesso livello di quattro anni fa. Il 22 giugno si terrà il referendum sulle Provincie. Il 34,9% del campione ha dichiarato che vi prenderà sicuramente parte, il 15,3% propende per il sì, il 35,3% è invece certo che non vi parteciperà. Nonostante il risul- tato positivo, gli esperti ritengono che la partecipazione, come nelle esperienze passate, si fermerà sulla soglia del 30%. Infine la questione Rom. Al quesito se in Slovenia ci sia un buon livello di socializzazione dei bambini Rom ed una loro buona integrazione nella società, la maggioranza, 52,1% ha risposto di sì. Alla domanda chi sia il responsabile della conflittualità tra Rom ed il resto della popolazione, il 39,2% ha risposto che la colpa è del- lo Stato e dei Comuni, il 37,5% ha invece attribuito la responsabilità ai Rom. Solo ITI,5% ritiene che la colpa sia dei cittadini. Crisi al comune di Isola 12 consiglieri del Comune di Isola lunedì hanno rassegnato le dimissioni. La decisione è legata agli strascichi seguiti alle elezioni amministrative, conclusesi quasi in parità tra il sindaco uscente Breda Pečan (SD) ed il sindaco in carica Tomislav Klokočovnik. Ne è seguito un ricorso della Pečan al Tribu- nale amministrativo ed alla Corte costituzionale che non ha rasserenato gli animi. Ed il clima in consiglio comunale è stato sempre rovente. Da qui le dimissioni con la richiesta dei socialdemocratici al sindaco di fare altrettanto e di andare ad elezioni anticipate. Il sindaco Klokočovnik ha già dichiarato che, elezioni anticipate o no, non intende affatto dimettersi. A 102 anni in mongolfiera Olga Potočnik è riuscita a realizzare il suo sogno e per festeggiare il suo 102. com- pleanno ha sorvolato in mongolfiera la città di Maribor. Ad accompagnarla il sindaco della cittadina slovena Frane Kangler che le ha permesso di esaudire il suo desiderio. Molto soddisfatta l'arzilla nonnina, peraltro abituata alle emozioni del volo, per molti anni si è infatti dedicata al paracadutismo ed al volo in aliante. Certo, aveva qualche anno in meno. Cinque per mille Un quinto dei contribuenti sloveni ha già deciso a chi darà il prossimo anno il 5 per mille del proprio reddito. Sono quasi il 4% coloro che hanno deciso di dirottarlo dalle casse dello Stato alla Karitas slovena. Tra i 20 maggiori soggetti che beneficeranno del 5 per mille è, unico tra i partiti, il Partito socialdemocratico (SD). Pankrti, 30 anni dopo Domenica è stata inaugurata al Museo di storia moderna a Celje una mostra fotografica dedicata al gruppo sloveno punk Pankrti, il primo della Jugoslavija che ha avuto un ruolo significativo anche nella cosiddetta primavera slovena. La mostra rimarrà aperta fino al 17 giugno. Kultura ricc Di Leonardo Snidaro, nella foto con il prof. Ipavec a Ca-stelvetro, si sono occupate anche prestigiose riviste come Giornale della musica e Suonare Leonardo Snidaro na reviji mladih talentov V kraju Castelvetro blizu Modene seje odvijala druga izvedba revije »Mladi glasbeni talenti«, na kateri nastopajo s samostojnimi koncerti nadarjeni instrumentalisti od 9. do 12. leta starosti. Na programu letošnje revije društva Art & Show Productions so bili trije koncerti resne glasbe. Eden od oblikovalcev teh glasbenih srečanj je bil tudi dvanajstletni harmonikar Leonardo Snidaro, učenec prof. Aleksandra Ipavca na Glasbeni matici v Špetru. Njegov koncert v starem središču mesta se je odvijal v sodelovanju s pesniškim natečajem za srednješolce »Mladi pesnik v Castelvetru«. Snidaro je začel s študijem harmonike pred šestimi leti in je že od prvih let študija izstopal kot posebno nadarjen in zagnan učenec. Udeležil se je raznih tekmovanj in je prejel več nagrad, med katerimi sta prva nagrada na mednarodnem tekmovanju Fisa...armonie leta 2004 in posebna nagrada Pokrajine Videm na mednarodnem tekmovanju v Povolettu. Lani se je uvrstil v finale prestižnega Mednarodnega harmonikarskega tekmovanja v Castelfidardu. Je član harmonikarskega orkestra Glasbene matice Špeter, s katerim je osvojil drugo nagrado na mednarodnem tekmovanju v Pragi. Na koncertu v veliki dvorani, kjer je njegovim izvedbam prisluhnilo okrog 500 ljudi, je Snidaro zaigral koncertni program, ki je obsegal skladbe pretežno sodobnih avtorjev. Med temi je bila tudi nova skladba »Across the border«, ki mu jo je posvetil prof. Aleksander Ipavec. Pred zahtevno koncertno preikzušnjo je mladi harmonikar nastopil na Glasbeni matici v Gorici, v cerkvi v Klenjah in na Opčinah. Koncert v Castelvetru je tako predstavljal višek prvega sklopa koncertov dvanajstletnega harmonikarja. O njem so pisali na prestižnih državnih revijah kot sta Giornale della musica in Suonare, (rp) Trinko skrbi za uveljavitev slovenske kulture v Čedadu Prejšnji teden občni zbor istoimenskega društva Kulturno društvo Ivan Trinko je tudi v lanskem letu izpeljalo veliko kulturnih pobud ter bistveno prispevalo k uveljavitvi slovenske kulture in prisotnosti v Čedadu. Precej bogat je tudi program delovanja za leto 2008, kot je prišlo na dan v četrtek 22. maja na rednem občnem zboru, ki je pod vodstvom predsednika Mihe Obita potekal na sedežu društva. V začetku seje so se prisotni spomnili vsestranskega kulturnega delavca in člana odbora društva Ada Konta, ki je umrl januarja letos ter člana in ustanovnega člana društva Romana Tomasina. Nato sta predsednik Miha Obit in tajnica Lucia Trusgnach podala vsebinsko in finančno poročilo o delovanju v lanskem letu ter predstavila program in predračun za leto 2008. Pomembnejše izpeljane pobude lahko strnemo v nekaj sklopov. Na prvo mesto sodi skrb za Trinkovo zapuščino in dediščino, za zbiranje gradiva, njegovo obdelavo in pripravo za izdajo. S tem v zvezi naj omenimo zbornik o Ivanu Trin-ku oziroma predstavitve publikacije, ki so lani potekale v Trinkovi rojstni zemlji, v Sa-uodnji na občini, v knjižnici v Tolminu, na slovenski akademiji SAZU v Ljubljani, v Bevkovi knjižnici v Novi Gorici in v Trstu. V pripravi je sedaj izdaja korespondence Trinko -Čemy. V ta sklop sodi tudi zbiranje dokumentacije o delovanju društva in slovenskih organizacij v Furlaniji. Posebno mesto v programu društva ima Trinkov koledar, katerega 50. številka je izšla lani, saj v zajetni publikaciji povezuje prostor ob Nadiži, Teru in Bili ter Kanalski dolini, predstavlja zgodovino in umetnost slovenske skupnosti v Furlaniji, a tudi sodobno literarno ustvarjanje ter nove projekte za razvoj obmejnih krajev. Posebno pozornost posveča čezmejnemu povezovanju z dolino Soče. Kot priloga Trinkovega koledarja je tudi lansko leta izšla brošura Mlada lipa, ki je že 11. po vrsti. Pišejo Bruna Balloch iz Subida in v njej predstavlja košček manjšinskega mozaika - območje, ki se ob meji razprostira med nadiškimi in terskimi dolinami in je najmanj znano, ohranja pa izredne jezikovne in kulturne dragocenosti. Kulturno društvo Ivan Trinko že vrsto let deluje kot spodbujevalec in oporna točka za marginalna območja, ki so jezikovno ogrožena in organizacijsko šibka. Ob Subidu gre tu izpostaviti tudi vrednotenje Čenebole, saj je lansko leto prispevalo k izdaji zadnje Konto-ve knjige posvečene Čeneboli in njenim ljudem po svetu ter občine Dreke, kjer so pred kratkim ustanovili kulturno društvo Kobilja glava, s katerim društvo Ivan Trinko tesno sodeluje še zlasti pri obujanju tradicionalnih pobud, kot sta praznovanje Rožince in Deve-tica Božična. V letošnjem letu je sodelovalo tudi pri predstavitvi običaja pisanja pirhov ter pri organizacij delavnice na to temo. Pomembni so tudi stiki in sodelovanje s sosednjimi kraji v Sloveniji, že dolgo let z Bre-ginjskim kotom, v zadnjem obdobju tudi s Kambreškim. Druga smer delovanja so večji kulturni projekti, ki jih društvo Ivan Trinko uresničuje v sodelovanju z drugimi organizacijami. Posebno mesto zasluži projekt Koderjana, ki se dogaja pretežno v Topolovem v sodelovanju s tamkajšnjim društvom in otipljiv rezultat ka- terega je vsako leto dvojezična publikacija. Temo navdihuje mesečno poletno bivanje v Topolovem, tako so lani predstavili zbirko poezij 111 ur/111 ore Iztoka Osojnika. Lanskega avgusta je bil gost v Topolovem slovenski pisatelj Drago Jančar, delo, ki je nastalo med bivanjem v Benečiji bodo predstavili julija v Topolovem. Tretji protagonist projekta Koderj a-na, kot je napovedal predsednik Trinka Miha Obit, bo letos slovenski pesnik Iztok Geister. Več projektov je kulturno društvo Ivan Trinko izpeljalo tudi v sodelovanju s študijskim centrom Nediža, tu naj omenimo fotografsko razstavo Riccarda Toffolettija Znotraj vasi, Nadiške doline 1968 v Čedadu in izdajo istoimenske publikacije lani ter videodokumenta-rec Mala apokalipsa o zapuščeni vasi Čišnje, pri katerem je sodeloval tudi Kinoa-telje iz Gorice in je bil predstavljen letos. Prav je izpostaviti tudi skupne prireditve, kijih društvo prireja v sodelovanju z Društvom beneških umetnikov. Sem sodijo lanskoletne razstave del Paola Manzinija - Pajka, ilustracij Alessandre D’Este, slikarke Claudie Raze v Čedadu in Špetru ter del Lucije Trusgnach - Skejcove v Spetru in Hlodiču. V letošnji sezoni pa so komaj zaprli zelo uspešno razstavo Rudija Skočirja v Čedadu in Špetru. Posebno skrb, kot rečeno, kulturno društvo posveča uveljavitvi slovenskega jezika in kulture v Čedadu. Ob že omenjenih prireditvah, naj izpostavimo skrb za popularizacijo arheološke razstave Med Sočo in Nadižo ter vodene obiske v slovenščini za šole, predstavitve pobud, kot je projekt Poti miru v Posočju ah pa literarni večeri s pesnikom Dedenarom in v letošnjem letu Lucianom Morandinijem, ki mu je ZTT ob 80-letnici izdala zbirko poezij Iti-Hoditi. Na koncu je občni zbor društva sprejel vsebinsko in finančno poročilo (obračun za leto 2007 znaša približno 99 tisoč evrov) ter program za leto 2008. V odbor društva je na mesto Ada Conta vstopila Luisa Cher. caVHnJUAv HAN# ;,OPO PCETA I “cantieri” di Absolute Poetry Tra gli ospiti del festival di Monfalcone Bukovaz e Šalamun Da martedì 3 a sabato 7 giugno, a Monfalcone, il festival Absolute Poetry apre nuovamente le porte dei suoi Cantieri Intemazionali di Poesia. A caratterizzare, ancora una volta, le giornate del festival è una nuova concezione della poesia, che si contamina con le altre forme di spettacolo e le nuove tecnologie e, al contempo, riscopre la sua originaria oralità. Molti i poeti, fra i più significativi dello scenario nazionale e internazionale, che propongono i loro lavori: apre il festival, come è ormai consuetudine, un artista della regione, il triestino Ugo Pierri (mercoledì 4 giugno), poeta, pittore ma anche operaio, che inaugura la manifestazione con i suoi ruvidi versi “dalla fabbrica”. Alla sua poesia fa eco, nella stessa serata, quella di Antonella Bukovac, be-neciana, voce emergente del- Antonella Bukovaz la poesia regionale, e di Tomaž Šalamun, principale esponente della poesia slovena contemporanea. Seguono, giovedì 5 giugno, solo per citare alcuni dei numerosi nomi in programma, Jolanda Insana, definita “uno dei più vividi talenti espressivi suscitati negli ultimi decenni dalla riluttanza a morire della nostra povera, martoriata, meraviglio- sa lingua italiana”, e l’affascinante Joumana Haddad, poetessa e performer libanese. Fra gli appuntamenti più attesi anche “Il Faber dei fabbri” (mercoledì 4 giugno), un originale omaggio alla figura di Fabrizio De André che prevede la presenza a Monfalcone della moglie, Dori Ghezzi. Fra le iniziative che si affiancano alle serate al Teatro comunale, molti sono gli incontri dedicati al territorio tra cui un incontro sulla poesia del Friuli Venezia Giulia (giovedì 5 giugno alle 17.30 con Ivan Crico, Michele Obit, Silvio Ornella e Mario Turello), ed uno sulla poesia in Slovenia (venerdì 6 giugno alle 16 con David Bandelj, Veronika Dintinjana, Marko Kravos, Gašper Malej, Marcello Po-tocco e 1’associazione “Jadro” / “Tržič”). Per il programma completo: www.absolutepoetry.org Nell’ambito delle iniziative promosse dall’Istituto per la cultura slovena - Inštitut za slovensko kulturo e dall’Istituto per l’istruzione slovena - Zavod za slovensko izobraževanje, dedicata ai più giovani, il 12 maggio scorso il prof. Simon Skvor ha tenuto una conferenza in cui ha presentato la Slovenia dal punto di vista geografico, storico, economico e culturale. All’interessante incontro, svoltosi nel centro culturale sloveno di San Pietro al Natisone, hanno partecipato i ragazzi della seconda media e quelli della prima media bilingue di San Pietro nonché i liceali che in diversi istituti cividalesi frequentano il corso di lingua slovena. La Slovenia raccontata agli studenti delle medie e del liceo Aktualno Una dimostrazione di potatura del castagno Viene presentato oggi in un convegno a Venzone “Terra di castagne” esempio di progetto agricolo riuscito “Terra di castagne-Prostor kostanja”, progetto del Comune di Stregna coordinato dalla Kmečka zveza di Cividale, al quale hanno partecipato anche l'Università e la Provincia di Udine, a pochi mesi dalla sua conclusione dimostra la sua validità come progetto-pilota e come esempio di successo in campo agricolo. ZELENI LISTI Shizofrene zgodbe Giovedì 29 maggio, infatti, presso il palazzo Orgnani Martina di Venzone, il vice-sindaco Davide Clodig lo illustrerà nel convegno Le stagioni dell'innovazione, organizzato nell'ambito del progetto BioInnovErbe, al quale collaborano CirMONT, ERSA, Università degli Studi di Udine, Direzione Centrale Risorse Agricole e COSETUR. BioInnovErbe è stato finanziato dalla legge regiona- Evropski programi za čezmejno sodelovanje so odlično in odločilno prispevali k z-bliževanju ljudi ob meji, k oblikovanju novih projektov in pobud na vseh področjih ter skupnemu upravljanju obmejnega teritorija. Izkušnja pa je pokazala, da so bili omenjeni projekti najbolj učinkoviti in so najbolj vplivali na rast določenih območji in sektorjev tam, kjer so se vključili v že obstoječe sodelovanje. Lep dokaz nam v tem pogledu po-nuj a štiriletni razsikovalni program na področju lovstva na obmejnem pasu med Italijo in Slovenijo, ki je bil finansiran v okviru programa In-terreg IIIA Italija - Slovenija. “Čezmejno gospodarjene z živalstvom” je bil naslov projekta, pri katerem so sodelovali Univerzi iz Vidna in Ljubljane, Eksperimentalni inštitut za zooprofilakso za Tridentinsko, Zavod za gozdove Slovenije, Lovska zveza Slovenije in Občina Podbonesec, kije v tem okviru dobila podporo in finančna sredstva za odprtje informacijskega centra o medvedih v Stupici. Rezultate štiriletnega raziskovalnega dela so 10. maja predstavili v kongresni dvorani Dežele FJK v Vidnu. V svojih študijah so strokovnjaki obeh držav vzeli v pretres zdravstveno stanje div-j adi v obmejnem območju, prisotnost veliki zveri, na novo priseljene jelenjadi, prisotnost divjega prašiča in ostale divjadi v tem prostoru. V tem sklopu so tudi ujeli risa, ga opremili s “elektronskim” ovratnikom in mu sledili v njegovih premikanjih. Podobno so storili z medvedom, jelenom in divjim prašičem. Rezultati vseh opravljenih raziskav pa bodo podlaga za nadaljnje medsebojno skupno le sull'innovazione e intende incentivare la ricerca di nuovi processi produttivi di coltivazione di piante spontanee, garantendo la salvaguardia dell'ambiente e la qualità del prodotto, utilizzando tecniche di agricoltura biologica idonee a consentire la certificazione di qualità. Il progetto si focalizzerà in particolare sulle possibilità di realizzare una filiera nella coltivazione di erbe spontanee come il ra- strokovno delo na tem področju. Med posegi je bil posebno zanimiv za naš prostor referat, ki ga je v imenu Lovske zveze Slovenije imel Dušan Jug, človek, ki že nekaj desetletij deluje za povezovanje lovcev in lovskih družin iz Posočja, Benečije in celotnega obmejnega pasu. Bil je med pobudniki raziskovalne naloge v letu 2002 skupaj s profesorjem Stefanom Filacordo iz Videnške Univerze, koordinator pro-jekta med slovenskimi partnerji ter povezovalec z italijansko stranjo. Dušan Jug je na viden-skem srečanju predstavil razvoj sodelovanja med lovci z obeh strani meje med FJK in Slovenijo, ki ima nekajdesetletno tradicijo. S podpisom Videnskega sporazuma, ki je prinesel odprtje meje za pretok blaga, storitev in ljudi, so v obmejnem prostoru nastali bolj sproščeni odnosi. Sedemdeseta leta so bila leta najbolj odprte meje v Evropi, je uvodoma dejal. Od takrat so se pomnožili stiki med obmejni lovci, osebna prijateljstva so “prerasla tudi v uradno sodelovanje med lovskimi družinami samimi. Vzporedno z razvojem lovske stroke v teh štiridesetih letih, ko je ta prešla iz ozkih pojmovanj samo lova na gojitev in varstvo divjadi in z vključevanjem vrste interdisciplinarnih znanj v lovsko stroko, se je pokazala nuja po strokovnem sodelovanju preko meje med lovskimi organi širšega območja” je podčrtal dicchio di monte, l'asparago selvatico e il silene, ma in questa fase iniziale vuole anche confrontarsi con gli altri progetti realizzati in campo agricolo sul territorio regionale. Tra questi sono stati presi ad esempio, tra gli altri, la coltivazione dell'aglio di Resia, i progetti per l'utilizzo delle biomasse agro-forestali e il progetto-pilota “Terra di castagne-Prostor kostanja” teso alla rivitalizzazione e valorizzazione del prodotto castagna sul territorio del Comune di Stregna. Maggiori informazioni sul progetto sul sito internet www.cirmont.it. Jug. “V letu 1982 sta bila ločeno podpisana dva sporazuma enake vsebine po območjih upravne organiziranosti lovstva, in sicer med Zvezo lovskih družin Gorica in Videmsko in Goriško lovsko federacijo ter drugi med Obalno kraško lovsko zvezo Koper in Tržaško lovsko federacijo. Vsebovala sta izključno strokovne vidike, ki naj bi jih ločeno upoštevali obe strani pri gojitvi divjadi v kilometrskem obmejnem pasu na vsaki strani. Vzdolž meje je na slovenski strani organiziranih 20 lovišč, na italijanski pa 38.” Temu je konec leta 1999 sledil nov sporazum, ki so ga podpisali v Čedadu Lovska zveza Slovenije z obema obmejnima lovskima zvezama na slovenski strani in Deželnim odborom za lovstvo FJK. “To je enoten sporazum za celotno mejo, prostorsko pa obravnava območja glede na značilnost habitatov. Sporazum opredeljuje oblikovanje gojitvenih bazenov za posamezne vrste divjadi, ki potrebujejo večje območje za svoj življenjski prostor, zajemajo torej teritoriji širše od obmejnega prostora. Tako je bil istočasno podpisan tudi Dogovor o skupnem gospodarjenju z divjim prašičem kot obliki skupnega bazenskega Shizofrenija je, ko podjetnik iz Veneta konkurira na tržišču s tovarno, kjer zaposluje večino temnopoltih in drugih priseljencev. Nekateri niso niti prijavljeni in pomagajo “na črno”. Doma ima ukrajinsko varuško, ki skrbi za staro mamo. Varuška ni prijavljena, kar omogoča možu, da krepko prištedi. Skratka, gradi si bogastvo s pomočjo tujih in večkrat neprijavljenih rok, istočasno pa voli Severno ligo in podpira dekrete proti tujcem in nelegalnemu priseljevanju. Del Italije, od severa do juga, živi v tej nerazumni dvojnosti. Kmet na jugu uporablja temnopolte pobiralce paradižnikov, oljk itd., a se jih obenem boji. Shizofren je položaj, kjer je svet vedno bolj povezan in soodvisen, istočasno pa se ljudje bojijo tujca, nepovabljenega gosta, skratka, drugega. Na tisoče podjetij dela v Romuniji, na Kitajskem, v Indiji. Multinacionalke vključujejo ameriške, evropske in azijske tovarne in znamke (npr. avtomobilska proizvodnja). Finančni trgi vključujejo v neposredni povezavi svetovna tržišča, banke in borze. Borzni vzponi in padci se vežejo v planetarno verigo. Krizno območje okuži svetovna tržišča. Ameriška rizična posojila na hiše so se spremenila v splošno krizo in to tudi v državah, ki niso imele z omenjeno krizo nič kaj opraviti. Skrahiranje argentinskih obveznic je udarilo po žepu na tisoče italijanskih varčevalcev. Sedaj beremo članke o svetovni inflaciji. Nekaj podobnega se dogaja s pozitivnimi trendi, čeprav občutimo predvsem to, kar je negativno. Spominjamo se vojn, manj pa miru. Ob vsem tem prepletanju pa se bojimo ljudi in tržišč, s katerimi smo povezani in gospodarjenja na obmejnem območju s to vrsto divjadi (severni Nadiško-Soški bazen in Kraški bazen)”, je poudaril Jug. Vse te iniciative so pripomogle k oblikovanju raziskovalnega programa za področje lovstva na obmejnem območju med Italijo in Slovenijo, kije bil vključen v program Inter-reg in bo sedaj služil boljšemu čezmenjnemu skupnemu gospodarjenju z živalstvom. delamo. Tipični je kitajski sindrom. To, kar je včasih predstavljal Jud, nam danes pomeni Kitajec. V njem vidimo nelojalnega konkurenta: tistega, ki je kupil trgovine in ogroža ostale v mestni četrti. Kitajec je organiziran, skoraj neviden, ponareja proizvode in jih prodaja pod ceno. Polom Kitajske bi pomenil svetovno katastrofo in na tiho molimo zanjo, Kitajci v naši bližini pa delujejo negativno in kot preteča nevarnost. Shizofreno je, da se Evropa združuje, sprejema nove članice, z njimi sodeluje in nove članice imajo v Evropi svojo besedo. Istočasno pa se v obmejnih deželah, kot je Furlanija Julijska krajina, še vedno ohranjajo žarišča starodavnih sporov, napetosti in sovraštva. Slovenija je v EU, v evro območju, v Schen-genu in kljub temu, si Slovenci upravičeno zastavljamo vprašanja, kako se bosta rimska in deželna vlada obnašali z nami. Vemo, da v sedanjih vladnih večinah igrajo svojo vlogo tudi ljudje, ki so odkriti nasprotniki Slovencev. Goriški župan Romoli je omejil uporabo slovenščine na okoliške rajone, zdi pa se, da je v središču Gorice slovenščina še vedno moteča, čeprav vozi iz Gorice v Novo Gorico redni avtobus. II 2 giugno 1946 gli italiani vengono chiamati alle urne, oltre che per il referendum istituzionale tra repubblica e monarchia che sancirà la fine di quest’ultima, anche per eleggere i membri dell’Assemblea Costituente cui sarà affidato il compito di redigere la nuova Carta costituzionale (come stabilito con il decreto-legge luogotenenziale del 25 giugno 1944, n. 151). Il sistema elettorale prescelto per la consultazione elettorale è quello proporzionale, con voto “diretto, libero e segreto a liste di candidati concorrenti”, in 32 collegi plurinominali, per eleggere 556 deputati (la legge elettorale prevedeva l’elezione di 573 deputati, ma le elezioni non si effettuarono nell’area di Bolzano, Trieste e nella Venezia Giulia, dove non era stata ristabilita la piena sovranità dello Stato italiano). La Costituente si riunisce per la prima volta a Montecitorio il 25 giugno 1946 e nel corso della seduta viene eletto presidente Giuseppe Saragat (in seguito dimissionario e sostituito, l’8 febbraio 1947, da Umberto Terracini). Il 28 giugno l’As- V videmski pokrajini, kjer ni več enega konkretnega razloga za strah pred slovanskim svetom, se mnogi izogibajo dejstvu, da so beneška, rezijansko in kanalska narečja veje številnih slovenskih narečij, ki so se v dobi razsvetljenstva, predvsem pa romantike združila v knjižni jezik. Narečja v videmski pokrajini so ostala na robu tega procesa, ker se je videmska pokrajina za časa italijanskega Risorgimenta znašla pod Italijo, ki ni favorizirala drugih jezikov. Medtem ko so imeli Slovenci pod Avstrijo svoje šole, društva, časopise itd., Benečija tega ni imela. Rezija je bila “odmaknjena” od sveta in še drugače je bilo s Kanalsko dolino, kije naravno težila k Avstriji. Vse to pa bi bilo lahko zgodovina, za mnoge pa ni. Raje kot o slovenskih narečjih govorijo o krajevni govorici, o govoru “po naše”, ki je največja neumnost. Vsi na svetu govorijo “po naše” in če znajo tuje jezike, ob potrebi govorijo “po tuje”. Bistvo je, da se ne pojavi beseda “slovenski”, ki mnoge še plaši, kot da se nekateri zgodovinski preobrati niso zgodili. Shizofrenija je globoka družbena bolezen. Razlogov zanjo je veliko, posledice so hude. V bistvu pa smo v svetu potrošnje in odvečnega vedno bolj sami in žalostni. Razcepljeni smo med kratkimi užitki in dolgo žalostjo, med hipnim veseljem in trajnimi strahovi. Iz te naše shizofrenije pobira politika svojo moč, ki rojeva dodatne grenke sadove in se ohranja s tem, dapomnožuje naše shizofrene strahove pred drugim. semblea elegge Enrico De Nicola “Capo provvisorio dello Stato”, fino a che cioè non sarebbe stato nominato il primo Capo dello Stato a norma della nuova Costituzione. La Costituente inoltre delibera la nomina di una commissione ristretta (Commissione per la Costituzione), composta di 75 membri scelti dal Presidente sulla base delle designazioni dei vari gruppi parlamentari, cui viene affidato l’incarico di predisporre un progetto di Costituzione da sottoporre al plenum dell’Assemblea. La Costituzione repubblicana - giudicata il frutto più cospicuo della lotta antifascista - è promulgata il 27 dicembre 1947 da De Nicola ed entra in vigore il 1° gennaio 1948. Essa rappresenta l’incontro tra le tre tradizioni di pensiero presenti nella Costituente: quella cattolico-democratica, quella democratico-liberale e quella socialista-marxista. La carta si compone di una premessa, in cui sono elencati i principi fonda-mentali, e due parti, rispettivamente dedicate ai diritti e doveri dei cittadini e all’ordinamento dello Stato. V Vidnu predstavili Interreg projekt V Čezmejno sodelovanje na področju lovstva Dušan Jug Pohod “Čez namišljeno črto” prvič brez meje iz Topolovega čez Briezo na Livek Junij je miesac, ko kulturno društvo Rečan vsako lieto... “znori” an naprave cieu kup prireditvi z imenam Kar jo pieje kuku-ca. V soboto 14. junija bo že tradicionalno srečanje “Zapuojmo jo na sred vasi”. Vsako lieto zberejo adno vas an ji poklonijo, šenkajo kulturni večer, lietos so šli v dreški kamun, saj so se odločil za Peternel. To parvo bo v pozdrav vasnjanom an vsem tistim, ki so spar-jeli njih vabilo zapieu mešani pevski zbor Rečan, ki ga vodi Aldo Klodič. Potle bo pieu mešani pevski zbor Naše vasi iz Tipane, ki ga vodi Davide Clodig. Lietos bo večer posebno bogat, saj bo nastopilo tudi Beneško gledališče z igro Majhane družinske nasreče, v ka- teri igrata Anna lussa an Adriano Gariup. Drug dan pa bo pohod “Čez namišljeno črto”, ki bo parvi brez meje an tega so vsi posebno veseli. Iz Topoluovega puojdejo zjutra ob 8.30. uri. No uro buj pozno, ob 9.30 jih bojo Livčanji čakal gor na Briezi. Tu, v znamenju starega parjateljstva an novih časov, bojo kupe usadih topolovško an livško briezo. Potle puojdejo vsi kupe po stari stazici do Livka, Iger bo maša, ki jo bo pieu zbor Rečan. Sledilo bo skupno kosilo. Kulturno društvo Rečan priporoča vsem, ki želijo iti na pohod, naj se vpišejo. Ne zaradi meje, ki hvala bogu je ni več, pač pa zaradi organizacije an kosila. Vpišete se lahko pri gospi Mirelli v Hlodiču do 7. junija. V soboto 25. maja je potekal v Jamlj ah na Goriškem kongres Zveze slovenskih kulturnih društev. Organizacija, kot je znano, deluje že nekaj desetletij tudi v Videnški pokrajini od Rezije do Nadiških dolin, kjer ima precej razvejano članstvo. Tu šteje namreč 11 članov, ki so nedvomno nosilni stebri kulturnega dogajanja na teritoriju. ZSKD ima sedež v Čedadu, od leta 1990 tudi na Solbici v Reziji. Nedvomno opravlja dragoceno delo kulturne animacije na teritorju, spodbuja ustvarjalnost svojih članov in kar je velikega pomena deluje kot učinkovita mreža, ki povezuje in usklajuje ljubiteljsko delo na lokalni ravni in v deželnem merilu. Pomen in vloga ZSKD za vidensko pokrajino sta jasno prišli do izraza že v prvem, najbolj slovesnem delu kongresa, ko so podelili priznanja, saj jih je polovica prišla prav v našo pokrajino (na sliki so vsi nagrajenci). Priznanje za izjemne dosežke na področju ljubiteljske kulture je prejelo kulturno društvo Rozajanski dum, ki letos praznuje 25-let uspešnega, plodnega in razpoznavnega dela za ohranjanje in obogatitev rezijanske kulture ter uveljavljanja rezijanskega narečja. Mimo tega društvo skrbi za povezovanje vseh organiziranih realnosti v dolini, posveča posebno pozornost mladim in otrokom ter de- Priznanje za življenjsko delo je prejel tudi prof. Paolo Manzini za 30-letno delo na področju poklicne in ljubiteljske likovne umetnosti, za sodelovanje pri ustanovitvi Društva beneških likovnih umetnikov in Beneške galerije ter zadruge Lipa, za promocijo in vrednotenje umetnosti, domače obrti ter za dolgoletno udejstvovanje v mešanem pevskem zboru Matajur. Kongres je bil priložnost za oceno opravljenega dela in predvsem za razpravo o smernicah in programih delovanja v naslednjem triletju. Ob zavzemanju za ohranitev in rast kulturne mreže v deželnem merilu z upoštevanjem pokrajinskih specifičnosti, je predsednik Marino Maršič med prioritete uvrstil najprej skrb in podporo kulturnim vsebinam in zasledovanju višjih ciljev in ambicioznejših projektov ter spodbujanje mladih na vseh kulturnih področjih. Izrazil je tudi podporo predlogu SKGZ o ustanovitvi Zveze Slovencev FJK kot povezovalni forum politike in civilne družbe. Kongres je bil volilnega značaja. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Marino Maršič. V deželnem odboru bodo zastopali Vidensko pokrajino Luisa Cher, Davide Clodig, Igor Černo, Lucia Trusgnach ter Viljem Černo (v nadzornem odboru) in Anna lussa (v razsodišču). v Beneškem gledališču je priznanje prejel tudi Renzo Gariup, ki opravlja izredno dragoceno vlogo pri posredovanju beneškega izročila mlajšim rodovom v pripovedkah in avtorskih zbirkah. ZSKD je podelila v vidensko pokrajino tudi dve priznanji za življenjsko delo. Prejel ga je prof. Viljem Černo za njegove zasluge za narod, za vsestransko aktivnost, za družbeno-ekonom-sko rast prostora in ljudi ob meji, za osveščenje beneških Slovencev in uveljavljanja slovenskega jezika v javnosti ter za nepogrešljivo vlogo povezovalca med Slovenci v Benečiji, deželi in z Republiko Slovenijo. ZSKD izrazila veliko priznanje kulturnemu delu na Videmskem Na kongresu v soboto v Jamljah potrdili za predsednika Marina Maršiča luje za vrednotenje in razpoznavnost posebnosti Rezije na drugih območjih. Priznanje je za več kot 30-letna prizadevanja ter strokovno in neutrudno delo in podporo na področju dvojezičnega izobraževanja v Benečiji prejela prof. Živa Gruden, ki opravlja tudi nepogrešljivo vlogo vsestranske kulturno-družbene delavke, več let sodeluje in deluje v vodilnih organih ZSKD, drugih slovenskih organizacijah in društvih. Za tridesetletno uspešno delovanje ter vlogo igralca, scenografa in kostumografa Due classi del convitto di Cividale a Cravero a lezione tra la natura Un'immagine dalla pubblicazione “Durante il confine” Periodo questo, di gite scolastiche, orientate prevalentemente alla visita di città d’arte, musei o ad altre località di interesse storico. Ma le classi quarta e quinta elementare del convitto “Paolo Diacono” di Cividale, accompagnate dalle insegnanti Roberta Sabbadini e Fabiola Scaunich, in controtendenza, hanno voluto rompere con queste “solite” gite, e stimolati a conoscere da vicino le bellezze della natura e ciò che essa nasconde, ultimamente si sono recati a Cravero, in comune di San Leonardo, per raccogliere con le proprie mani le numerose varietà di erbe medicinali ed altre, comunemente usate anche per la preparazione dei caratteristici piatti della cucina delle Valli del Natisone. I bambini, sapientemente e paziente-mente guidati da Giovanni Coren e Bepo Qualizza, hanno “invaso” pacificamente gli orti ed i campi di Cravero, gentilmente messi a disposizione dagli abitanti del paese, riempiendo i sacchetti di tutto ciò che è stato ritenuto utile alla ricerca ed allo studio di quello che la natura mette a disposizione. Naturalmente la lezione è proseguita successivamente sui banchi di scuola per catalogare e descrivere tutte le caratteristiche di ciò che si è raccolto, per farne una relazione che rientra nel programma di istruzione di questi scolari. Senza dubbio, per questi bambini è stata un esperienza che, mettendoli a diretto contatto con la natura, ha contribuito ad allargare la conoscenza dei segreti della natura, ancor più quando il tutto viene vissuto in prima persona, come in questo caso quando i protagonisti sono proprio bambini che di una gita scolastica fanno una lezione di studio. L’Europa chiama, a Bruxelles il viaggio da Topolò ad Abitanti Due iniziative per presentare un progetto legato alVinterculturalità Saranno un centinaio i progetti europei finanziati e già attuati, tutti dedicati all’interculturalità, che verranno presentati sabato 7 giugno a Bruxelles, nella sede del Consiglio d’Europa, nell’ambito dell’iniziativa annuale “Porte aperte”. Tra questi, quello scelto dalla Regione (dalla giunta regionale uscente) è il progetto “Viaggio da Topolò ad Abitanti” realizzato da Donatella Ruttar per la Stazione di Topolò. Una scelta che evidentemente premia le capacità di Donatella e degli artisti e ricercatori che hanno collaborato al progetto (Alba Zani-ni, Piero Zanini, Renato Rinaldi, Roberto Aita, Gianfi-lippo Pedote, Leonardo Ger-vasi ed Hanna Preuss), ma consente anche di volgere lo sguardo, in una sede così importante, verso aree con una potenzialità in evoluzione ancora critica. Il progetto avrà poi una sua vetrina d’eccezione, a partire da lunedì 9 giugno, nella sede di rappresentanza della Regione Friuli Venezia Giulia, sempre a Bruxelles. Qui verrà presentato nella sua completezza, grazie alla mostra di immagini fotografiche di Aita che vi verrà allestita ed alla proposta del video di Pedote e Gervasi e dell’intervento sonoro di Hanna Preuss. All’iniziativa, a cui sono stati invitati anche i diplomatici sloveni (la Slovenia si appresta a concludere il proprio semestre alla guida dell’Unione europea) e gli emi- granti residenti nella capitale belga, porteranno il loro apporto anche realtà locali come la Pro loco Ne-diške doline, la Kmečka zveza di Cividale e la trattoria Alla Posta di Clodig. Una occasione importante quindi per l’intera Bene-eia, anche dal punto di vista turistico ed economico, oltre che culturale. “Per noi - afferma Donatella Ruttar - ha comunque un grande significato trovarci all’interno di una serie di progetti dedicati all’interculturalità, è un modo di stare in Europa, aperti alla conoscenza ed alla collaborazione che credo siano condizioni della nostra modernità, una situazione opposta al clima politico e culturale dell’Italia di oggi.” wìiììrìE HI STATO n > i m io Četrtek, 29. maja 2008 V Sola Prehodil smo stezo procesije Sv. Marka Učenci 4. razreda dvojezične šole so šli v Ruonac V sredo 24. aprila, smo se učenci 4. razreda dvojezične osnovne šole iz Špetra odpravili v Ruonac, kjer nas je čakal gospod Natale. Z njegovo pomočjo smo prehodili stezo, po kateri se vije vsako leto tradicionalna procesija Sv. Marka. Tam smo srečali gospe: Mario S., Mario M., Bruno S., in Sofio S., ki so nam obrazložile izvor te tradicije. Skupaj z njimi smo tudi ugotavljali razlike med današnjim in nekdanjim praznovanjem tega obreda. Preživeli smo lep pomladanski dan v objemu bujne narave Nediških dolin. Ciao a tutti, siamo gli alunni della classe quarta bilingue. Con un po’ di ritardo vi mandiamo le foto della nostra mattinata trascorsa a Rodda. Quest’anno, a scuola, ci siamo dedicati allo studio delle tradizioni delle nostre Valli. Così, il 24 aprile scorso, giorno prima delle negazioni di San Marco, ci siamo recati a Rodda. Qui, con l’aiuto del signor Natale, abbiamo percorso a piedi tutto il sentiero, abbiamo fotografato gli altarini e abbiamo acceso qualche candela. Una volta arrivati a Bi-zonta, ultima tappa delle rogazioni, abbiamo intervistato le signore: Morielaz Maria, Specogna Bruna, Sturane Maria e Sofia Sauli. Con pazienza ci hanno raccontato le origini e il valore di questa tradizione, le differenze tra le rogazioni di una volta e quelle di oggi e piccoli aneddoti a noi sconosciuti. E’ stata una bella mattinata di primavera, immersi nella natura rigogliosa delle nostre Valli. Glasbena šola, fino al 10 giugno saggi di fine anno e concerti Dagli “Intrecci musicali” alla chiusura con l’orchestra di fisarmoniche Vittoria Battocletti. Come tanti altri giovani allievi della Glasbena matica ha preso parte ai saggi di fine anno ri strumenti musicali, facendo provare ai ragazzi anche a suonarli. Hanno anche suonato e cantato insieme. Una proposta che i ragazzi hanno apprezzato molto. In quegli stessi giorni si sono tenuti nel centro culturale sloveno a S. Pietro i saggi di fine anno per gli allievi della scuola. Hanno suonato in tre concerti, il 12,13 e 14 maggio. I migliori allievi daranno vita al concerto finale che si terrà oggi, giovedì 29, alle ore 18.30. Per arricchire ulteriormente l'iniziativa sono stati invitati a suonare anche alcuni allievi della Glasbena di Trieste e Gorizia. Chiusura in bellezza il prossimo 10 giugno con l'orchestra di fisarmoniche, diretta da Aleksander Ipavec, che terrà un concerto (il suo saggio finale) nella chiesa di S. Giorgio in Vado a Civida-le. Il concerto avrà inizio alle ore 20.30. Grande successo fuori casa invece per il giovane fisarmonicista Leonardo Sni-daro che è stato invitato ad esibirsi a Castelvetro presso Modena davanti ad un pub- blico di circa 500 persone nelTambito della rassegna Giovani talenti. Il 13, 14 e 15 maggio diversi insegnanti della Glasbena šola hanno presentato ai ragazzi delle scuole elementari (in lingua italiana e bilingue) di S. Pietro al Na-tisone l'attività della scuola di musica e soprattutto i va- Fine anno scolastico con ima straordinaria accelerazione per la Glasbena matica - Scuola di musica di S. Pietro al Natisone dove in questi giorni e settimane si susseguono le iniziative culturali, scolastiche e promozionali. Il 10 maggio, nell'ambito della rassegna “Glasbeni spleti - Intrecci musicali”, ha organizzato nella chiesa di S. Silvestro ad Antro un bel concerto di musica da camera degli allievi dell'Accademia di musica di Lubiana. Avevamo già avuto modo di apprezzarli due anni fa in un concerto a Vernasso dove era sta protagonista l’arpa, questa volta il filo rosso è stata la chitarra. Di fronte ad un pubblico molto attento si sono presentati in un concerto straordinario il trio Irenema, composto dalla flautista Irena Rovtar, dalla violinista Neža Piry e dal chitarrista Mario Kurtjak, il duo di chitarre Simon Krajnčan e Aljoša Vrščaj ed infine il duo composto dal violinista Peter Jud ed il chitarrista Jure Zdovc. Insegnanti della Glasbena šola hanno presentato ai ragazzi delle primarie di S. Pietro al Natisone l'attività della scuola di musica “Peter Klepec” za malčke vrtca in učence osnovne šole V slovenskem kulturnem centru v Špetru je bila v torek 13. maja zjutraj gledališka predstava za najmlajše. Na pobudo Inštituta za slovensko kulturo in Zavoda za slovensko izobraževanje je nastopilo Gledališče za otroke in mlade iz Ljubljane (Goml), ki je razveselilo malčke dvojezičnega vrtca in učence osnovne šole z nežno in lepo predstavo “Peter Klepec”. Zrežiral jo je Marjan Bevk fifaš 2>o/yjčiCJ 2002 Usaki krat, ki mi pride na pamet kiek od mojih mladih lietse smejen sama s sabo, zak use moje misli kažejo, de od mikanega san bla pru na ginja. San bla na čičica zlo frišna, san imiela duge kite, ki me nieso ble mai usečzak usako jutro moja mama me je takua lasala za me jih sčesat, de so mi se usak krat ulile suze. Druga rieč, ke mi nie bluo za nič ušeč od mene so ble moje oči, san bla loskasta an te parvo ime, ki so me diel moji parjatelji, kar smo se kregal, je bluo “loška! loška!”. Potle san diela očale, pa niesan rešila muoj problem, zak so me pa pravli “očalina, očalina”. Je tudi ries, de z mano puobči se nieso zauagal dost škercat, zak san jih naglih uzela za lase. Še donas, ki je pasalo tarkaj liet, vič ku kajšan me prave, de se šele zmisle, kuo san ga stukla. Ist san usaki Božji dan kajšno kombinata, ma tista, ki me hode buj pogostu u pamet je, kar san hodila zadnjo lieto v ažilo. Ist san bla velika (takua za reč, sa san imiela 5 liet) an san muorla pomat mojimu te malemu. Meštra je bla vebrala za me nega puobčja, ki je biu zlo, ma zlo počasan. Na kosile usi so finii jest an so hodil uon igrat an ist san pa muorla ostat z njim an san muorla mu dajat tu usta. Tuole me je pru je-zlo an zaki te truge čičice so me hodile gledat na urata an so me se smejale. Antada san poštudierala an si- njanjo go par Lipi. Če pomislin zaki, me na pride na pamet an na moren zastopit, kua je tua an zaki mi je biu puno useč. On njanji, kar ga je uprašala, ka mu j' ratalo, je po-viedu, de san ga ist udarla. Drug dan, kupo navad, san lajhalapo vasi an san vidla že od deleča njega njanjo Virginjo, ki meje čakala. Po-vien resnico: san sejo nomalo bala an zaki je bla zlo močna, ma se niesan ustavla, san se samua obarnila an momentglih tarkaj, de san se sama sebe opraskala na nuosu, an kar san paršla blizo nje, še priet, ku mi je ona kiek jala, san ji joče pokazala tiste, ki mi je biu nardiu nje na-vuod, an takua an tist krat san se rešila. Obedan me nia mu nič ukuazat an san usiem izikala, še zluodja se niesan bala. Se zmislen lepua, de tudi meštra od mojga bratra mi je bla jala: “Ragazzina tu andrai a finire male”. Ja!, ma čast Bogu nie indovinala, an šele sada, če pomislin na tist moment, mi pride gor tajšan fu-tar, an tuolegaje biu use kauža muoj brat Mario, kije nesu nji moje rože, ki san jih bla šla brat daj dol na Mejo za mojo meštro, ja, on za se pokazat, ja za narest lepo figuro je ustu priet, ku ist an jih je nesu. Ist, moreta viedet če san se bla mogla podat! Jaa! San šla gor, kjer je bla njega aula an san vepulila meštri rože uoz rok an san jih nesla moji. Anna lussa — Kultura----------------------- Calla “incantata” dalla poesia dei giovani Domenica si sono tenute le premiazioni del concorso Jaz in ti Četrtek, 29. maja 2008 Anna lussa: Ankrat je bla na čičica... sterna za mu stuort požgriet hitro tiste, kiponavad je mjasku, mjasku an daržu u ustah. An takua usak krat, ki je imeu pune usta, san ga lepua usčipniela na nogo an on je požgru. Tela storia je šla napri samuo kajšan dan. No jutro zagledan njega mamo go na urateh od ažila, ki je guarila z meštro. Tekrat san se pru ustrcišla zaki san pensala, de je odkrila, de ist tist dan priet san bla škambjala njega banano z mojo jabuko. Tekrat smo usi nosil usak dan u ažilo v naši bieli Sportici no sadje, de smo jedli po kosile. Tisto športico smo jo obie-sal v koridorju pod našim kon-trašenju. Šele sada čujen, kua meje tuklo sarce, kar san uprašala mestro za iti u gabinet an še buj me je tuklo, kar san kambjala tisto jabuko z banano. Ist tekrat niesan tiela bit tatica, an zaki moja mama me je ni-mar učila, de se na smie krast zak če se krade, priet al potle te usahnijo roke, ja te padijo. Ist niesan tiala ostat brez rok an takua san se gledala konvinčit, de muoj nie biu pravi grieh, sa sati bla samua škambjala mojo merendino z njega, an potle za anj je bluo used-no, sa mu nieso ble useč ne banane ne jabuke, invece mene tista bana- ji odguarila: “Zaki neče jest an takua, je ries, de ga nomalo boli, ma ima pun trebuh an za tuole njega mama muore bit kontenta.” Od tistega momenta Giovanni nie biu vič muoj te mal, mene se mi šele huduo zdi za tisto banano, ma takuo je bla ona dobra, kajšan dobar sauor je imiela! Altroke moje seuke! Sada mi je paršla na druga u pamet. Je blua parvo lieto, ki san hodila u šuolo u Petiag, na elementar. Tam je biu adan iz Saržente, ki je hodu u kuarto an me je klicu “An-na-troccola”. Ist san pustila, naj me kliče takuo, ki če, zak niesati mogla narest drugač: je biu buj velik, ku ist, ma njega kužina, ki je moja klaša an ki je čula, kua me je on klicu, se je zauagala tud ona mi reč “Anna-troccola”, an še kua se je smejala! Ma nie bla šefinila poviedat celo be-siedo, ki san jo že daržala za lase an san ji tukla glavo tu zid an san ji pra-vla: “Reč se ankrat če s' kopač!”. Ona, ki se ni tiela podat je uekala “Anna..Anna..Anna...troccolo,, dai!! Še dobro, de jeparletiela meštra, de jo je rešila. Od tekrat me nie vič čol-la po rit. Ankrat, le u tistih lietah, san bla lepua opraskala nega puobča, ki je biu iz Gorice, ma polietie je stau z na, ki niesan bla še maj pokusla, zak moja mama nie mogla me jo kupit, me je pru dialala tako golo, ma tako golo, de van na poviem. An kar na koncu san jo pojedla, san se še buj čudvala, kuo j'tua, de njemu nie šla ne gor ne dol an mene je pa takua hitro, še premasa na hitro, fini-la. San bla že pomisinla, kero škužo venest za se giustifikat, kar meštra me je poklicala h sebe an me je uprašala, zaki ga sčipan. Kar san čula tiste besiede se mi je zdielo bit u nebesah, zak se me je zdielo, de sčipat nia blu takua špotlivo an san “Non sempre è importante la competenza letteraria, leggendo i lavori proposti si viene colpiti dalla dignità dell’esperienza umana. I bambini, i ragazzi affrontano la poesia come un mondo di gioia, di speranza, è da loro che gli adulti devono imparare.” Le parole di Alberto Princis, presidente della giuria che ha visionato e giudicato le opere inviate quest’anno, fotografano bene lo spirito di un concorso internazionale di poesia che, giunto alla quinta edizione, rappresenta ormai uno dei fiori all’occhiello dell’attività culturale in Benecia. Alle premiazioni, domenica a Calla, in quella che è diventata anche una festa per il paese ed i suoi abitanti, sono intervenuti, oltre al sindaco Piergiorgio Domeniš, l’assessore provinciale Daniele Macorig, il presidente della Comunità montana Adriano Corsi ed il presidente della Pro loco Natisone Riccardo Cittaro. Gli intermezzi mušicah sono stati del coro di bambini “Mah lujerji” diretto da Davide Clodig e degli allievi della Glasbena matica di S. Pietro Matteo Venturini e Giovanni Banelli. I premi: per gli adulti il concorso è stato vinto da Olga Cossaro di Flumignano, seguita da Marina Cemetig di S. Pietro al Natisone. Per i ragazzi primo premio a Melita Škvarča di Most na Soči, seconda è giunta Angela De Marchi di Maio (Vicenza). Il riconoscimento alla migliore poesia in lingua slovena è andato a Borut Rutar di Tolmino. Bambini e ragazzi sono stati anche protagonisti del laboratorio realizzato da Elise-nia Gonzalez. Jaz sem tu in ti si tam: na drugi strani mojega sveta, na drugi strani mojega neba. Vleče me k tebi, da se pogrejem v sebi, da ulovim tisto malo, kar ti je zame ostalo. Melita Škvarča Nel muschio del mio cuore Nel muschio del mio cuore scelgo i sette fiori: quello di te e quello di me ma soprattutto non può mancare il fiore che ci unisce, che ci rende amici, senza di quello il mio esplode e diventa amaro Angela De Marchi Marina Cemetig. Il primo premio è stato ritirato dalla sorella della vincitrice Olga Cossaro A Borut Rutar di Tolmino è andato un premio per la migliore poesia in lingua slovena Confine Questa notte ho deposto le mie armi. Mi avvolgo nello scudo del tuo corpo guerriero senza spada fino all’alba Non ho perduto nulla ogni mia notte sarà una muta di passaggio. Olga Cossaro Melita Škvarča di Most na Soči ha ottenuto il miglior riconoscimento nella sezione giovani Spazio, a Calla, anche per la creatività dei bambini. A sinistra un momento delle premiazioni Strah kogà? Meja šele maji... Uce so parvezane tud kar pasejo, se vuka boje. Pastier brez spotà je zgubu sanj pa ne navade jih strast. Marina Cernetig I Vedo Kače, Kače dobro čutijo: Da je življenje pustilo Strup v meni. Ptice, Oh ptice vedo, Da je življenje v meni Zasejalo in pognalo krila. In ribe, Ribe najbolje vedo, S svojimi srebrnimi očmi, Da je življenje v meni pustilo Sledi globokih in daljnih tokov. Borut Rutar Četrtek, 29. maja 2008 V nedeljo so na Kambreškem nastopili trije pevski zbori in Beneško gledališče Kulturni dnevi pod Globočakom povezujejo obmejni prostor Slovenska pesem združuje ljudi od rojstva do smrti ter odraža njihovo kulturno in duhovno podobo. Danes lahko predstavlja tudi nit, ki ponovno približuje in povezuje ljudi, ki so istega izvora, a so bili zaradi zgodovine in politike ločeni med seboj. Živeli smo in še živimo v razklanem svetu, zato potrebujemo čimveč priložnosti, da gradimo mostove in prijateljstva med sosedi, med Slovenci, ki živimo ob nekdanji meji. Tako bi lahko strnili misli, ki jih je v nedeljo 25. maja povedala Jožica Strgar, predsednica turističnega in rekreacijskega društva Glo-bočak na Kambreškem ob odprtju 6. kulturnih dnevov pod Globočakom. Posebnost prireditve je prav v tem, da povezuje ves obmejni prostor v spoštovanju različnih izrazov in posebnosti. Prireditev, ki je potekala na odprtem in na kateri se je zbralo res lepo število ljudi, so sooblikovali: mešani pevski zbor Rečan, ki se je zaradi Na koncu vsi protagonisti prijetnega kulturnega popoldneva na Kambreškem vsi skupaj za spominsko sliko Jožica Strgar Jože Sušmelj prostislovenske gonje v šestdesetih letih v Benečiji rodil v zavetju cerkve, a je hitro prerastel v kakovostno kulturno skupino; moški pevski zbor Lijak iz Vogrskega, ki že 125 let goji slovensko pesem z ljubezni- jo in s skrbjo za kakovost petja; Tržaški partizanski pevski zbor, ki je s svojo močno zborovsko in inštru- mentalno zasedbo predstavil bogato tradicijo odporniške pesmi, kateri niso sedanji časi najbolj naklonjeni. V drugem delu programa je nastopilo Beneško gledališče. Anna lussa in Adriano Gariup sta predstavila delo “Majhane družinske na-sreče”. Za vse so prireditelji imeli prisrčno darilo, ročno izdelan šopek iz papirja in pušpana. Kulturno prireditev sta pozdravila generalni slovenski konzul v Trstu Jože Sušmelj, ki je poudaril pomen čezmejnega povezovanja, saj je v tem prihodnost še zlasti za odročne kraje in ljudi, kot je dejal, ter župan občine Kanal ob Soči Andrej Maffi. Naslednja prireditev v sklopu Kulturnih dnevov pod Globočakom je v programu 8. junija, ko bo program bolj etnološko obarvan in se bodo predstavili Rezija, Benečija, tržaški Kras ter seveda domačini iz Kam-breškega in Srednjega. Moški pevski zbor Lijak Vogrsko že 125 let uveljavlja slovensko glasbeno tradicijo Anna in Adriano od Beneškega gledališča S. Pietro: incontro informativo sul vaccino anti HPV Na pobudo nekaterih staršev bo v četrtek, 5. junija 2008, ob 20. uri na sedežu dvojezične šole v Špetru informativno srečanje o cepljenju proti HPV (humani papiloma virus), ki ga naša dežela brezplačno nudi dekletom od 11. do 16. leta. O tematiki bo spregovoril dr. Giorgio Giorda iz centra CRO v Avianu. Srečanje je odprto vsem, ki jih tematika zanima. Su iniziativa di alcuni genitori è stato organizzato per giovedì 5 giugno 2008 alle ore 20.00 presso la scuola bilingue un incontro informativo sul vaccino anti HPV (papilloma virus) che la nostra Regione offre gratuitamente alle ragazze dagli 11 ai 16 anni. Interverrà il dott. Giorgio Giorda del centro CRO di Aviano. L’incontro è aperto a tutti gli interessati al tema. Solidarni z nesrečnimi otroci iz Argentine Villa Gobernador Galvez je mestece blizu Rosaria v Argentini, ki ga naši emigrante po svietu (ne samo v tisti deželi) an tudi naši brauci poznajo. V tisti vasi imajo posebno šuolo za otroke zjuhe ali gljuhe, takuo jim pravimo drugod. An že nekajkrat smo ob raznih priložnostih zbieral denar za jim pošjat majhano pomuoč. Na parvi fotografiji vide-mo pevski zbor tele šuole. “Ja otroci pojejo, čepru z rokam”, nam je poviedala Vilma Martinig, ki je bila lansko lieto za Zvezo slovenskih izseljencev v Argentini an ob tisti priložnosti je obiskala šuolo an naredila tele slike. “Občutek je zlo močan, se ti zdi pru, de jih čuješ piet an tala je velika emocija”. Na drugi fotografiji Sabrina Sironi, aktivna članica društva Zveze Slovenci paršli iz Argentine Sabrina Sironi in Adriana Casagrande, ki je pa iz Mendo-ze. Pod svoje “peruota” jih je vzela Vilma Martinig, ki jih v telih dnevih vozi po Benečiji an jih kaže realnost slovenske manjšine. Ko je bila v Argentini po svetu v Rosariu, ki ima adno čičico. nje koranine na Duzem v Za 40-lietinco Zveze slo- Srednjem, se “pogovarja” z venskih izseljencev sta jim je puno guo-rila an pravla, sada ima parložnost, da jim predstavi ljudi, pokaže kraje, lepote an tudi dejavnosti, ki jih imamo v naših krajih od Na-diških dolin do Rezije. V ponedeljek 27. maja so bile na obisku v Dvojezični šuoli, kjer jih je sprejela ravnateljica Živa Gruden. Ob teli priložnosti (na zgornji sliki) jim je tudi izročila denar, ki gaje dvojezična šola zbrala ob božičnem targu v Špietre an namenila tistim nesrečnim otrokam. Obisk na dvojezični šoli v Špetru Aktualno “C’era una volta... Vemasso” in foto L’associazione culturale “Insieme per Vernasso” inaugurerà la sua prima mostra fotografica dal titolo “C’era una volta... Vernasso - Kajšan je bil ankrat... Bar-nas” domenica 8 giugno, alle 11, presso la chiesa di S. Bartolomeo. Verranno esposte foto d’epoca scattate fino al 1976 per ricordare un paese e la sua gente. L’esposizione sarà visitabile durante i sabati e le domeniche dal 14 al 29 giugno con orario dalle 10 alle 12.30 e dalle 16 alle 19. Per informazioni: 0432.727218 oppure 334. 3653787. MENGORE sobota, )1. maja otvoritev muzeja na prostem l(j SO - Zbor za voden ogjed z vodiči po Poti miru iz dveh smeri: parkirišče ob pokopališču pri Sv. Danijelu pri Volčah in parkirišče na “Pelancan” 13.00 - Na vrhu Meneor, pri cerkvi Device Marije, otvoritev s kulturnim programom Rimandate di una settimana le iniziative della Pro loco Nediške doline Sabato con le erbe e la passeggiata notturna L’ennesimo weekend molto incerto dal punto di vista meteo ha indotto la Pro Loco Nediške Doline a rimandare di una settimana i due appuntamenti programmati originariamente per il 24 maggio. Si comincia con la “Giornata delle erbe”. Al mattino (ore 10.15), dal rifugio Soiarie l’esperta naturalista Raffaella Zorza condurrà i partecipanti alla scoperta delle innumerevoli erbe particolari presenti nella zona, con le loro virtù per la salute e il palato. Per pranzo, la rinomata “chef” della Trattoria Alla Posta di Clo-dig, Maria Primosig, preparerà in esclusiva per i partecipanti presso il bivacco Za-nuso il “Frùhstuck”, ovvero la tipica colazione (il cui nome è mutuato dal tedesco) di un tempo dei valligiani. Nel pomeriggio visita storico naturalistica lungo i vicini sentieri della Grande Guerra e conclusione con una cena a base di piatti alle erbe presso la Trattoria “Alla Posta” di Clo-dig. Le camminate sono facili e non faticose, adatte per tutti. Per informazioni e prenotazioni rivolgersi entro giovedì 29 maggio al numero 338/1260311 o all’e-mail se-greteria@nediskedoline.it. Sempre sabato 31 maggio, alle 21, parte dallo splendido borgo di Topolò una passeggiata notturna che, dopo aver percorso il “sentiero dell’arte” (con numerose installazioni di arte contemporanea prodotte dalla manifestazione “Postaja Topolove”), procede fino a Livške Ravne, in Slovenia, attraversando poi camminamenti e trincee della prima guerra mondiale. Durante il percorso la guida introdurrà i partecipanti ad un affascinante incontro con la natura, la storia e il misterioso mondo della mitologia e delle leggende della Slavia Friulana. All’arrivo al rifugio Soiarie è previsto un rinfresco. Da lì i partecipanti rientreranno a Topolò a piedi lungo facili sentieri o, a richiesta, in auto. E’ anche possibile prenotare il pernottamento presso una delle case vacanza di Topolò. L’itinerario è a piedi, lungo facili sentieri, e non richiede nessuna particolare abilità alpinistica ma solo un minimo di allenamento e resistenza fisica (il percorso, comprese numerose soste, dura sei ore). Necessaria la carta d’identità e munirsi di una pila e di abbigliamento adeguato (scarpe da trekking e giacca a vento). Obbligatoria la prenotazione entro le 18 di venerdì 30 maggio al 338/1260311 o all’e-mail segreteria@nediskedoli-ne.it. La quota di partecipazione alla passeggiata notturna è di 10 euro (bambini sotto i 14 anni gratis). Per approfondimenti: 335/8420069. CAI - Sottosezione Val Natisone domenica 8 giugno 2008 MONTE CUCCO (Alpi Carniche Orientali-Valcanale) In sostituzione della prevista uscita allo Swarzemberg, annullata per troppa neve lungo il percorso. Difficoltà: Escursionisti con un minimo di allenamento Dislivello in salita: 900 metri circa Tempo totale: 6.30/7.00 ore circa Ore 7.00 - Ritrovo e partenza da San Pietro al Natisone (piazzale delle scuole) Per motivi assicurativi i non soci del CAI sono invitati a comunicare la loro partecipazione entro il giovedì precedente all'uscita. (Tel. 0432 727428) Per informazioni: Giulio (0432-231750 orel9-23), Michela, Paolo I soci e i non soci interessati alle escursioni del 12-13 luglio sul Granatspitze e del 26-27 luglio in Valle Aurina sono invitati a mettersi in contatto telefonicamente per informazioni e prenotazioni (richiesto acconto) con Marina (cell. 3382584146 entro il 14 giugno per il Granatspitze) e con Tullio (tel. 726245 per la valle Aurina). SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES SLOVENIAN WORLD CONGRESS CONGRESSO MONDIALE SLOVENO KONFERENCA ZA ITALIJO COMITATO PER L’ITALIA V SODELOVANJU S KROŽKOM “ANTON GREGORČIČ” IZ GORICE Vabi na SREČANJE SLOVENCEV, KI ŽIVIJO RAZSELJENI PO ITALIJI ki bo V OGLEJU (AQUILEIA) V NEDELJO, 8. JUNIJA 2008 Začelo se bo s sv. mašo v oglejski baziliki ob 11.30, ki jo bo daroval mons. Franci Petrič, odgovorni urednik verskega tednika Družina. Pel bo MPZ prosvetnega društva F.B. Sedej iz Števerjana, vodi ga pevovodja Mirko Ferlan. Po maši se bo nadaljevalo s kulturnim programom v gostišču Due leoni (je dobro označeno in je oddaljeno približno 500 mt. od Ogleja, na desni ob cesti proti Gradežu). Letošnji slavnostni govornik bo prof. Tomaž Pavšič iz Idrije. Na srečanju se bomo poslovili od dosedanjega generalnega konzula Republike Slovenije vTrstu, prijatelja Jožeta Šušmelja, ki odhaja v zasluženi pokoj. Pozdrav bo prinesel Renzo Mattelig, ravnatelj Zveze beneških izseljencev - Slovenci po svetu in zastopniki Slovencev iz raznih italijanskih krajev. Z nami bodo ugledni gostje: zastopniki organizacij, oblasti in slovenski izvoljeni predstavniki ter politiki. Pripravljeno bo za prijetno druženje in pogostitev. XIV. Marcialonga intemazionale dell’amicizia XIV. Mednarodni pohod prijateljstva Ricordando Ado Cont / V spomin na Ada Conta CANEBOLA -ROBIDIŠČE -PODBELA DOMENICA / NEDELJA, 15.06.2008 giornata dell'amicizia - sport - cultura - musica dan prijateljstva - športa - kulture - glasbe PROGRAMMA / PROGRAM ritrovo partecipanti / zbirališče udeležencev: ore / ob 9.30 CANEBOLA / ČENIEBOLA (trg / piazza) ore / ob 8.00 PODBELA / ROBIDIŠČE (Kamp Nadiža) partenza / odhod: ore / ob 10.00 DALLA PIAZZA Dl CANEBOLA IZ TRGA V ČENTEBOLT percorso / proga ČENIEBOLA -»PODRET,A (14 KM) ore / ob 10.00 DA ROBEDISCHIS / IZ ROBIDISC percorso / proga ROBIDIŠČE -»PODBELA (7 KM) ore / ob 11.00-12.00 ARRIVO A PODBELA PRIHOD V PODBELO - KAMP NADIŽA pastasciutta per gli iscritti alla marcialonga /paštasuta za vse udeležence pohoda ore / ob 13.30 PREMIAZIONI, RICCO PROGRAMMA CULTURALE E BALLO NAGRAJEVANJE,BOGAnKUITURNI PROGRAM INPLES MODALITÀ DI PARTECIPAZIONE E REGOLAMENTO VPISNINA IN PRAVILNIK Le iscrizioni vanno fatte entro domenica 8 giugno 2008 comunicando i dati anagrafici e versando la quota di partecipazione di 7 € che comprende maglietta ricordo e buono pastasciutta Osteria LA TAVERNA a Canebola tel. 0432 728709 fam. CONT a Faedis tel. 0432 728545 Locanda BRISTOL a Faedis: tel. 0432 728580 EDICOLA di Guion Matteo a Faedis: tel. 0432 728828 Vpisnine sprejemajo v Sloveniji do nedelje, 8. junija 2008: Trgovina in gostilna v Podbeli - tel. 05 3849011 Kamp Nadiža v Podbeli - tel. 05 3849110 Bar Kuzma v Boijani -tel. 041289286 Kobariški muzej v Kobaridu - tel. 05 3890000 Vpisnina 7 € za spominsko majco in pastašuto &ZZ organizzazione / organizacija: Kamp Nadiža, Podbela - Fundacija »Poti miru v Posočju« Kobarid, Gruppo Alpini, Associazione Lipa, Canebola patrocinio /pokroviteljstvo: Comuni di Faedis e Attimis, Občina Kobarid -Upravna enota Tolmin collabora / sodeluje: Kulturno društvo / Circolo di cultura "Ivan Trinko -Slovenska kulturno gospodarska zveza, Čedad/Cividale Domenica 1 ° giugno bella manifestazione organizzata dalla locale Pro loco Porzus, giornata in simbiosi con natura e arte Nella piccola frazione di Porzus, nel comune di Attimis, continua il costante e tenace impegno della locale Pro loco nella valorizzazione del territorio, alternando iniziative socio- ricreative al recupero degli ambiti naturalistici quali i terrazzamenti, lo sfalcio dei prati, l’arredo urbano. Nell’ambito di queste iniziative la Pro loco è giunta alla 13a Camminata naturalistica ed alla 11° Mostra “L’uomo e la natura: simbiosi attraverso l’arte”, manifestazione prevista per domenica 1° giugno. Per l’occasione saranno proposti due sentieri alternativi, per gradimento e difficoltà, accompagnati dal botanico-naturalista Francesco Boscutti per il sentiero della flora e da esperti conoscitori del territorio per la visita alle malghe. Programma previsto: iscrizioni dalle 9 e partenza alle 9.40, (quota di partecipazione 7 euro) omaggiati da un vasetto di miele del territorio, uno spuntino a metà percorso e gnocchi al rientro. Sarà attivo un punto di ristoro ricco di prodotti tipici del territorio. Alle 13.30, presso il nuovo centro turistico-ricreativo, “Composizioni per interni con la flora montana”, dimostrazione a cura della signora Franca Spodero. Alle 14.30 ci sarà l’inaugurazione della mostra degù artisti Dimitru-Ion Serben e Mariagrazia Paderi. A conclusione della giornata, scendendo verso Attimis sarà possibile visitare il Museo dei Castelli. Informazioni dettagliate sui siti www.prolocoporzus.it e www.porzus.net. CtHiróes, fie$as 0rr& Dobje - frazione di Pecolle. Il primo borgo è Sottopecolle poi c’è Pecolle e Podkobilca. Conalié - Vallemontana: c’è un solo borgo. Dolenja Crneja - Ha questi borghi: Viéaunica (Guan-cis), Malne - Mulino, Brodu -Maine..., ta pod cierkuju - sotto la chiesa. A Cergneu inferiore parlano tutti in friulano. A Viéaunica - Guancis parlano sia in sloveno che friulano. A Brodo, son tutti friulani... A Kanalié, Cornappo sono sloveni e friulani. A Torlano sono friulani. A Ramandolo sono bilingui. Quando viene tagliato (un albero) il ceppo butta fuori un virgulto e più d’uno e allora fa il cespuglio. Crescere significa diventare grande. Non avrò niente. Ciò che resta delle bragi quando si spengono è il carbone 724 II. FracjònPekòle = Dóbj3: 1) te-pàrvibòrk jè Pòddóbja, Podóbja, 2) zàt je Dóbjs, 3) zàt je Potkobllica. 725 III. Fracjòij Ilonolèj (Vallemontana) —jè daij-Bàmi bòrk. 726 IV. Fracjòn Doléria-Óernéa {—borghi): 1) Vijàwnica, Vìjawnlca (Quancis), 2) tu Màlne (Mulino) = tòw - Bròdo, bòrk tu - Màlne, 3) trértfi — doléga Óernéa, 4) tàpo-Crkuju. 727 jiKòj - za - na komùit ò ? 728 Tòw-Dolépi-óeméi jakaràjo sòwb'ì (sòwsji) làlke; t'è-na-Vi-jawnlci jakaràjo no - radio ldške anu mèlo slovéjske; tòw - Bròdo 729 je wsè ldške. Tòw-Konollju nè-jakaràjo sòws'i ldške; tò-jix-jè, 780 he - zndjo Š0 slovéjske. T'è-n-Torlàne jakaràjo sòws'i ldške; t'è-u Romàndule jakaràjo tekèj ldške, kò slovéjske, tèj pr-nàs. 731 Kar prìde wSjéèen, rčšta čdška, a čiiška zàt špoženš vèj mé- 782 nula alpàj všj xlodé; a^zit sa-kllòa àra. Daip-sàm xlót sa-klièa pidàl, nej boté-ljés k-o-jà; àrm, k-o-špožanš vèj, zàt sa-kllèa 733àrm. Valìk, zrastd-ša, zrdsta. Zrastà, kar ja-finòw; rastò. O-rastà, k-6-ženš; a zdrdstow to-prlda jdtb, k-o-nòw, aii k-o-jà-ppàòw valìkl). 784. Ne - bódem - mòw nìè. 735 Tò - ki - (ke -) rètta od - bór, kàr uàsnejo, sa - kllèa wòwja. 736 Tbkàj tdko, kòj sàko. 787 Ml-zledùwamo po-ldško, mà zuàmo tà slovéjsko, kràjnsko zleduwatb. 788 PojemÒ ldško, wsè ldško pojemó. 789 Béttja brunèl, ma nè èlovàk; nò-brunèl èlovàk. Brunèl tavdrj an èalòq. *) 740 Mail stràx, kè na - pride slàba - lira. . 741 Svjét ja dóbar: tlà pride razdòwja, prida bùrja aii sjérak. 742 Ždtgaka, avčšta àn o-pdske pojó mdjšo, sà-pojà mdjša tòw - cjérkve ot - šantlšimi - Trinitddi. 748 Nè» ša »kapi «troica», ma iià-njé nàia besjéda. 744 Prjét-ku-pelà ò-je-bìw fabricjér ot - èarnéjskix - cjérkow: ò -poòrjòw z-nóviii-ljétaip òd-otànta-sjèt àq o-veljézow (-pus-tow) dàl-nandnte-sìs, — aq wsà kòlpa, k o - jè - zabolòw. 745 Sàij - 83 - stwóru dal - dmkwànto - vòt, te - dàq na - svéti - Bar-nabà, k o-pride aj-mdiš di-jòp (-jògi)). Il terreno qui da noi è buono: viene la castagna, grano. Ad agosto e a Pasqua si celebra la messa nella chiesa della S.S. Trinità. Non si capisce “trojica”, non è una parola nostra. Prima di adesso c’era il fabriziere della chiesa (di S. Giacomo). Ha cominciato a funzionare dal 1887 ed ha lasciato dal ‘96 perchè era ammalato. Io sono nato dal ‘58, il giorno di S. Barnaba che cade l’undici di giugno. (traduzione Bruna Balloch) Četrtek, 29. maja 2008 La squadra “sbanca” Sesto al Reghena e vince il girone dei play-off Valnatisone, vittoria decisiva che apre le porte alla Promozione SESTO BAGNAROLA VALNATISONE 0 ri, Petrussi, Cendou (dal 22’ st. Beu- drea Dugaro. 1 zer) Chiabai, Beltrame, (dal 35’ st. Allenatore: Ezio Castagnaviz. Valeri), Crast, Gazzino, Cencig, Mia- Marcatore al 31’ pt Andrea Duga- Valnatisone: Menichino, Pellizza- no (dal 23’ st. Antonio Dugaro), An- ro. I festeggiamenti della squadra della Valnatisone assieme ai dirigenti m La Valnatisone ha espugnato il campo del Sesto Bagnarola grazie ad un eurogol di Andrea Dugaro che alla mezz’ora ha determinato il risultato finale. I padroni di casa pensavano di fare un solo boccone dei valligiani, ma così non è stato anche perché nel secondo tempo in due occasioni Lorenzo Menichino ha neutralizzato con due autentiche prodezze le conclusioni a colpo sicuro dei pordenonesi. Terminata la sfida la “carovana sanpietrina” ha raggiunto il centro valligiano dove ha festeggiato la vittoria. L’allenatore Ezio Castagnaviz ha ringraziato i suoi giocatori con una particolare menzione per quelli che hanno giocato di meno e son stati in panchina o in tribuna, ma sempre pronti alla chiamata, o come i due sfortunati atleti Pozzetto e Mot-tes: il primo nonostante non sia sceso in campo è stato sempre vicino alla squadra, il secondo assente per infortunio nelle ultime gare di campionato. Quindi un plau- so ed un grazie particolare ai suoi collaboratori ed ai dirigenti. Ezio ha quindi concluso così: “Mi sono tolto dalla scarpa un sassolino! Voglio ricordare in questa lieta occasione una persona che non è qui con noi a festeggiare e che alcuni di voi giocatori non hanno conosciuto personalmente. Alcune stagioni V Sport addietro mi ha permesso di operare come allenatore qui a San Pietro, purtroppo in quella stagione la nostra squadra è retrocessa. Quest’anno finalmente ho estinto il mio “debito di riconoscenza” verso questa persona che aveva avuto fiducia in me, lottando insieme abbiamo conquisto la salvezza ed il terzo posto in classifica, quindi la vittoria del girone dei play-off. Si tratta - ha concluso Ezio - dell’indimenticabile Angelo Speco-gna”. Alle parole del mister è seguito un lungo applauso dei presenti. Hanno poi preso la parola i figli di Angelo, Andrea e Daniele, che hanno ringraziato giocatori, mogli e compagne, il tecnico, i dirigenti, gli sponsor e tutti quelli che in qualsiasi modo hanno collaborato per portare a termine questa grande impresa. La vittoria ottenuta dovrebbe consentire alla squadra del presidente Andrea Specogna il passaggio nel campionato di Promozione. (Paolo Caffi) La squadra allenata da Venica sarà ospite del Milan Giovanissimi di Moimacco, passaporto per Milanello La formazione degli Allievi guidata da Renzo Chia-randini si è classificata al quarto posto al torneo di Gorizia. Mercoledì 21 maggio la formazione Giovanissimi di Moimacco, in rappresentanza del Milan Club di Prada-mano, ha superato a Chions ai calci di rigore (4-3) la formazione veneta di Chioggia. I tempi regolamentari si erano chiusi a reti inviolate. Grazie a questo exploit i ragazzi guidati dal mister Arnaldo Venica hanno ottenuto il passaporto per la gara finale a Milanello, ospitati dal Milan. In precedenza la squadra biancoverde sarà impegnata, dal 3 all’8 giugno, nel torneo di Cava dei Tirreni, in provincia di Salerno, in un torneo al quale partecipano, oltre alla squadra locale, il Napoli ed il Benevento, squadre iscritte nel girone A. Nel gi- Giovanili, si chiude una stagione di successi Le formazioni giovanili stanno terminando i loro impegni. Per la neocostituita società del settore giovanile unificato “Insieme,” che comprende gli atleti di Moimacco, Torreanese e Valnatisone, si chiude un’annata ricca di soddisfazioni. Le squadre Allievi e Giovanissimi, dopo avere vinto i rispettivi campionati, si sono laureate entrambe conquistando il titolo provinciale. I Giovanissimi regionali, dopo la stagione regolare chiusa al terzo posto, hanno vinto il proprio girone dei play-aut, mentre gli Sperimentali hanno conquistato il terzo posto. A conclusione della stagione è stata organizzata dal settore giovanile unificato “Insieme” la Festa dello sport, che si terrà presso il campo sportivo di Moimacco dalle 9.30 alle 18 di domenica 15 giugno. Per l’occasione verrà consegnata dall’amministrazione comunale di Moimacco una sala riunioni che verrà inaugurata dopo la santa messa celebrata da don Luciano Slobbe. Matteo Bledig alza il trofeo vinto a Pradamano Il torneo dì calcetto a Liessa dal 30 giugno al 19 luglio Torna in scena da lunedì 30 giugno a sabato 19 luglio a Liessa di Grimacco, organizzato dalla Pro Loco Grmak sul campetto dietro la chiesa parrocchiale, il torneo di calcetto a cinque giunto alla 21. edizione. Ognuna delle squadre - saranno 16 in tutto - ha la facoltà di iscrivere al torneo un massimo dieci calciatori e due dirigenti. Non sono permesse le sostituzioni di giocatori in lista dopo il termine, che coincide con la prima partita di ogni singola squadra. La quota d’iscrizione è di 130 euro. Nella manifestazione vige il regolamento U.I.S.P. calcio a cinque, integrato dal regolamento interno dell’Associazione Sportiva Grimacco. Venerdì 6 giugno a Liessa, presso il campo di calcetto, si terrà alle ore 20.30 la riunione con tutti i responsabili delle squadre, per effettuare il sorteggio e per concordare le modalità, i gironi e gli orari di svolgimento del torneo. Le iscrizioni si ricevono presso: Emanuele Angelini (cell. 3332608082) e Marco Mari-nig (cell. 3890747129). r Festa dello sport a S. Leonardo, attesi 400 atleti di bike Il “Memorial Michele Podrecca” riservato alla categoria Pulcini, ma anche una prova della Friuli bike per la quale si prevede la partecipazione di circa 400 atleti, caratterizzeranno la terza edizione della Festa dello Sport organizzata dall’Audace di S. Leonardo per sabato 31 maggio e domenica 1° giugno. Al memorial hanno dato la loro adesione, oltre alla società organizzatrice, le realtà calcistiche di Kobarid, Tolmin, San Luigi Trieste e Trivignano con due formazioni a testa. Il programma prevede inoltre alcuni tornei di calcio riservati ai bambini dai sei agli otto anni della categoria "Primi calci”. 1 sabato 31 maggio nella finalina del torneo Lorenzut-ti ad Udine dove affronterà la Forum Julii. Nelle semifinali i valligiani hanno pareggiato 2-2 con la Majane-se perdendo alla lotteria dei calci di rigore, mentre i ducali sono stati superati (2-0) dai Fortissimi. Gli Esordienti della Valnatisone, dopo avere chiuso il campionato a Manzano, inizieranno a giocare sabato 31 maggio alle 18 le gare eli-minatorie del “4. Trofeo Giuseppe Tomasetig”. rone B si misureranno invece Avellino, Salernitana, Sorrento e la rappresentativa Figc Salerno. Le semifinali fra le prime classificate dei rispettivi gironi si giocheranno venerdì 6 giugno mentre la finalissima è in programma per domenica 8 giugno. La formazione dei Giovanissimi guidati da Giancarlo Armellini sarà impegnata La manifestazione vuole ricordare la figura di Bepi che, dopo avere difeso la porta della Valnatisone e della Cividalese, ha svolto l’attività di segretario della società ducale. Trasferitosi nel rione di Chiavris ad Udine, è stato eletto presidente della società udinese. Nelle gare eliminatorie la squadra allenata da Bruno lussa e Cesare Pinatto affronterà gli udinesi dei Ran-gers e la Cometazzurra di Mortegliano. Le semifinali si disputeranno sabato 7 giugno dalle 18, le finali sono previste per sabato 14 giugno. Nei play-off la Filpa di Pulfero, vincendo per 5-1 contro il Bar San Giacomo grazie alla doppietta realizzata da Almir Besič, le reti di Enrico Cornelio e Luca Lu-gnan ed autorete degli avversari, ha ottenuto il passaggio alle semifinali dei play-off. La Filpa martedì 3 giugno incontrerà in trasferta la vincente del match tra le formazioni dei Gun-ners e di Sedilis. Nella Coppa Friuli la Polisportiva Valnatisone di Ci-vidale, dopo il successo a tavolino con la Trattoria da Raffaele, giocherà sabato 31 a Podpolizza di Pulfero. Ai ducali sarà sufficiente un pari per ottenere la qualificazione agli ottavi di finale del torneo. Infine nel campionato amatoriale di calcio a cinque la Carrozzeria Guion di San Pietro al Natisone prosegue la corsa verso le semifinali grazie al successo per 7-4 conquistato in trasferta con la Pizzeria Moby Dick. Paolo Caffi ŠPORT PO SLOVENSKO trening IN TEHNllKA ^ 1 o V4RAWJE ©/VNOTO'" 26 PRESTREČI ŽOGO NOGOMET novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 34 evro Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato alPUSPI VENDO Megane Scenic 1600, febbraio ‘98, gomme nuove, appena collaudata. Occasione. Tel. 328 7374572 Parrocchia di Liessa / Lieška fara domenica 8 giugno, ore 17.30 chiesa parrocchiale di Liessa Sacra rappresentazione con Emmans ensemble CHI CERCATE? con Giovanni, incontro alla verità con i cori parrocchiali di Santa Maria la Longa, San dot-tardo e San Cromazio di l dine. Pridita vsi! AVVISO AGLI ABBONATI 15 giugno è il termine ultimo per mettersi in regola con l'abbonamento 2008. Dopo questa data, in caso di mancato rinnovo, l'abbonamento verrà cancellato. NAROČNIKOM 15. junija zapade zadnji rok za izplačilo naročnine za leto 2008. Po tem datumu, če je ne boste poravnali, bomo naročnino ukinili. Giovanin an Milica sta bla zlo vesela tisti dan, ki sta se jim rodila dva lepa dvuojčeta (gemelli). To parvo lieto sta obadva lepuo rasla, su-bit potle adan od dvuojčetu je začeu klicat mama, tata, kluh, voda..., te drugi nie pre-guoriu še adne besiede. Kadar njega mama Milica je ugotovila, za-stopila, deje biu mutast je bla zlo žalostna. Ničku je poklicala moža Giovanina an mu j ala: - Giovanin, pejajga v Francijo, v Lourdes, ga pomočeš tu žegnano vodo, an more bit, de Marija narede tisto gnado, de naš otrok začne guo-rit. Drugi dan že zguoda Giovanin je vzeu tu na-ruoče dvuojčeta, ga po-luožu v njega avto an se pobrau pruot Franciji. Ku je paršu v Lourdes je cielega otroka davje gor čez glavo deu tu tist verin žegnane an motne vode, ki je pred sve-tiščam (santuario). Kadar njega oča Giovanin vas zaskarbjen an pun upanja ga je nazaj vetegnu von, otrok se je obrisu obraz od tiste umazane vode an zaueku na vas glas tu oči: - Pajaco! Giovanin z velikim vesejam je vzeu iz ga-jufe njega telefonin an poklicu ženo, kije doma čakala, de pride iz Lourdes liepa novica: Milica, Milica, čudež se je zgodiu! D vu oj ček je preguoriu, mi je jau pajaco! - Oh ja, Giovanin! - je hitro odguorila Milica -Otrok ima pru ražon, si zaries an pajaco zatuo, ki dvuojčeta mutastega si ga tle doma pustiu! Rajko je biu puno liet na karocel zavojo avtomobilske nasreče. An dan je poprašu njega parjatelja: - Stanko, ti ki si muoj te narvenč parjatel, naredi mi no dobruoto: pe-jajme v Francijo v Lourdes, kjer bom vprašu Marijo Nebeško, de naj mi store nazaj hodit! Stanko je sparjeu njega prošnjo an ga pe-ju v Francijo. Ku sta paršla v Lourdes, Stanko je poluožu Rajka na njega karoce-lo an ga peju davje pred podobo Marije. Rajko je počaso ustu na konac an poprašu: - Oh Marija, za dobruoto, storimi iti par nogah damu! Ku se je oglednu, je zamerku, de so mu ukradli karocelo... an takuo ostu par nogah! novi matajur Četrtek, 29. maja 2008 Como - Kodermaci Žalostna oblietinca V pandiejak bo že pet liet, — Kronaka-------- Na Liesah so za Majinco trosil tudi rože... Po vsieh naših farah gledajo daržat žive vierske navade, čeglih življenje se je puno spremenilo tudi tle par nas. Če ljudje na žive vič po naših vaseh, kar je kajšan poseban senjam se vsi zve-stuo uarnejo an ga lepuo oživiejejo. Takuo an za Majinco, ki je poseban senjam za lieško faro, se je v nedie-jo 11. junija zbralo puno ljudi. Zbral so se tudi čičice an puobči, ki pred sveto podobo so trosil rožce takuo, ki smo jih trosil mi, naše mame an naše none, kar smo ble tudi mi majhane. Po sveti maši, par kateri je pieu zbor Nediški puobi, so se vsi zbral v telovadnici, v palestri, na kosile. Bluo jih je zaries puno an Nediški puobi so jo le napri piel. Le tisti dan so praznoval gaspuoda nunca, Federica Saracina, ki je 15 liet, odkar je zmolu njega parvo sveto mašo. Bluo je pru fajno an obednemu se nie mudilo damu! Ruomanje barskih viemiku v lieško faro, stara navada ki le napri živi Ze od vekomaj so vasnjani z Bare, v sa-uonjskem kamunu, parhajal tisti dan po Majenci na ruomanje v lieško faro. Hodil so par nogah taz njih vasi čez Garmak duon do cierkve. Vierska obljuba gre napri čeglih v Barcah je ostala le na peščica ljudi. So pridni, kuražni an darže živo to- lo navado. Na ruomanje so paršli an lie-tos, telekrat tisti dan pred Majenco, v saboto 10. maja. Bli so par maš, po maš so šli pa gor h Hlocju za kiek pojest an popit. Buog jih var an jim di zdravje an muoč za ohranit telo navado še puno an puno liet. GRMEK Hlocje Mariu v spomin Hitro teče cajt napri an je že adno lieto, ki Mario Ber-gnach nie vič med nam. Mario je biu Škodeju iz Petar-niela, za zeta je biu paršu v Hlocje v hišo Te dolenjih. Poznal smo ga vsi, saj je pieu v zboru Rečan, predvsem pa smo ga poznal zak je igru v Beneškim gledališčem. Mariolino, smo te puno pogrešil, manjkaš nam vsaki krat, ki se srečamo za vaje, prove našega gledališča, vsaki krat nam pridejo na pamet spomini na te. V mie-ru počivi! Parjatelji Beneškega gledališča an vsi tisti, ki so te poznal an imiel radi. PRAPOTNO odkar nas je zapustila Anni-ta Mondrian, uduova Velli-scig. Annita je bla šla za ne-viesto h Kodarmacem, v Idarsko dolino. Naš ljudje so jo lepuo poznal, ker je puno liet daržala znano tratorijo Al gambero v Čedade, ka-mar so hodil vsi naši domačini, kar so parhajal v miesto za opravila. Bluo je ku iti h žlahti. Z veliko ljubeznijo an žalostjo se na njo spominjajo hčere, zeta, ne-viesta, navuodi an vsi tisti, ki so jo imiel radi. Kronaka VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO SPLOŠNA SLIKA Četrtek, 29. maja Pretežno jasno bo ali delno oblačno in vroče. Zvečer bodo v gorah lahko nastale krajevne nevihte. Petek, 30. maja V nižinah in ob morju bo spremenljivo oblačno z manjšo možnostjo neviht. Zjutraj bo pihal zmeren vzhodnik, v popoldanskih urah bo zapihal južni dojugo-vzhodni veter. Vgorah in v severnejših nižinskih predelih bo oblačno, pojavljale se bodo nevihte, lahko tudi močne. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 16/19 19/22 Najnižja temperatura (°C) 15/18 18/21 Najvišja temperatura (°C) 30/33 29/32 Najvišja temperatura (°C) 24/27 24/27 Srednja temperatura na 1000 m: 20°C Srednja temperatura na 1000 m: 15°C OBETI V soboto bo delno jasno do spremenljivo z možnostjo ploh in neviht. V nedeljo bo prevladovalo sončno vreme. Srednja temperatura na 2000 m: 13°C Srednja temperatura na 2000 m: 8°C Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 30. MAJA DO 5. JUNIJA Sriednje tel. 724131 - Čedad Fornasaro tel. 731175 Ukve 60395 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Mojmag: od 2. do 15. junija - Njivica: do 1. junija Kam po bencin / Distributori di turno NEDELJA 1. JUNIJA Agip Čedad (na poti pruoti Vidmu) PONEDELJEK 2. JUNIJA - PRAZNIK REPUBLIKE Ažla (Iger so fabrike) Q8 Čedad (na poti pruoti Šenčurju) Agip Čedad (blizu Tre pietre) Planinska družina Benečije Vsako soboto Plezališče / Palestra di rocda STUPCA / STUPIZZA od 17. ure se bodo člani in prijatelji Planinske lahko zbrali na Štupci za skupno plezanje info: Igor 0432/727631 4- 4 ^ Sobota, 31. maja TEK PRIJATELJSTVA-iskm Iz Sužida (Slo) do Nokule (I) ob 8.15 zbirališče v Sarženti, prihod v Sužid in štart teka. Info: Igor 0432/727631 4 4- 4 Ponedeljek, 2. junija NA GOLICO MED KUKALCE GOLICA TRAI NARCISI avtobusni izlet primeren za družine gita in pullman adatta alle famiglie Izlet bo ob vsakem vremenu - La gita verrà effettuata con qualsiasi condizione di tempo ob 6.45 se zberemo v Špietre, pred sriednjo suolo / ob 7.00 odhod - se začne hodit iz Planine pod Golico, je parbližno dvie ure lahke hoje. Za kosilo vsak poskarbi za se, je tudi koča, kjer se lahko kjek poje. Ob 17. zbirališče na Planini pod Golico. V Špietar se varnemo okuole 20. ure. Za se vpisat (12 € člani Planinske družine Benečije, 15 € nečlani): Joško328/4713118-Daniela0432/731190 ^ ^ ^ Od petka 18. do nedelje 20 julija MONTE ROSA - Capanna Margherita 4.559 mt vzpon od koče Gnifetti (mt 3.260) po ledeniku Lys do koče Margherita - salita dal rifugio Gnifetti attraverso il ghiacciaio del Lys fino a Capanna Margherita Info in vpisovanje čimprej, ker je treba rezeivitari avtobus in kočo: Giampaolo 0432/7271111 (v večernih urah) - Germano 0432/709942 (v večernih urah) V nediejo 8. junija Opasilo par svetim Martine Je bluo lieto 2003, kar so požegnal postrojeno cier-ku svetega Martina gor na svetim Martine. Od tekrat, vsako lieto na drugo nediejo junija se farani lieške fare zberejo v teli cierkvi za počastit oblietinco žegna, za “opasilo”. Zatuo, v nediejo 8. junija se spet zberejo gorè, kjer ob 11.30 bo sveta maša. Piel bojo te mladi tele fare. Bo precesija okuole cierkve an bojo tudi karstil adno čičico! Bo zaries an liep, poseban senjam! Komitat Kuatarince pa poskarbi za skuhat pastošuto za vse tiste, ki pridejo gor. Troštimo se, de bo liepa ura an de sonce požegna telo posebno nediejo! Če po daž, sveta maša bo v cierkvi na Liesah. Ure sonca Sonf . zmanjšana Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) .. ... ~ „ megla Megla vidiiiJ,0St . ve / Nevihta Sneg jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretesno obl. nizka obl. lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne 0(3<&&&£) = = o ^ / - ; j * o «lic o a c o a o _i:_: o c ™ n_K mm c tn_, in vin 8 ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj scorsi ha fatto visita, oltre ai suoi numerosi parenti ed amici in Italia, anche alla nostra redazione. Il 12 agosto compirà due anni, ma vi garantiamo che di cose in questi due anni ne ha imparate davvero tante! Ora è tornata in Belgio, ma ci ha inviato una mail per ringraziare tutti quelli che hanno accolto lei, la mamma e il nonno con tanto affetto con un “Ciao a tutti e arrivederci alla prossima estate!”. Sofia, noi siam tutti qua che ti aspettiamo! Sofìa: “Ciao vsiem an... se videmo spet poliete!” V- _ ______________________ Cičica je iz Podsriednjega, živi pa v Belgiji DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it nje čičico, da spozna žlahto an parjatelje, ki jo imajo tle doma, v parvi varsti bižno-no Lino v Podsriednjem. Sofia se je seda varnila v Belgijo, pisala pa nam je za zahvalit vse tiste, ki so jo ta-kuo lepuo sparjel tle doma, jih pozdrave an vsiem nam die: Se videmo poliete! Sofia, questa bella bimba che vive a Bruxelles, ha Paršla nas je gledat iz mie-sta Bruxelles v Belgiji, kupe z nje mamo an z no-nam. Tela čičica se kliče Sofia, se je rodila 12. vošta lieta 2006. Nje mama je Valeria Martinig Varhuščakova iz Podsriednjega, ki se je rodila an živi v Belgiji, ka-mar nje tata Adriano Var-huščaku je šu zavojo diela. Valeria par-haja pogostu v Italijo, par-pejala je an Je bluo parve dni lanskega lieta, kar iz Belgije so nam bli pošjal no lepo fotografijo. Na nji je bla adna čičica. Kar smo jo publikal na Novi Matajur, smo ji bli parporočil, de naj nas pride gledat... Kak dan od tega so potukli na naše vrata, smo odparli an... se nam je par-kazala tela liepa čičica! mantenuto la promessa di venire a trovarci appena la mamma Valeria e nonno Adriano, della famiglia Varhuščakova di Postregna sarebbero venuti in Italia, come fanno da sempre. E così è stato. Nei giorni Nad Sredozemljem je anticiklonski greben. Proti nam priteka topel in suh zrak. V petek bo naše kraje dosegla vremenska fronta in se bo povečala nestanovitnost.