V GLASILO DELOVNIH KOLEKTIVOV ZDRUŽENIH PAPIRNIC LIUB LIANA PAPIRNICE KOLIČEVO »Da« za podaljšanje samoprispevka »Dobra šola je naj dragocenejše darilo našim otrokom.« S to mislijo smo pred 5 leti izglasovali na referendumu sklep, da bomo del našega osebnega dohodka prispevali za izgradnjo šolske mreže v domžalski občini. Program, ki je predvideval 14,730.000 din celotnih vlaganj, od tega 6,500.000 dinarjev iz samoprispevka, je obsegal: — gradnjo podružnične šole v Blagovici, — gradnjo popolne osnovne šole v Domžalah, — gradnjo štuirazredne šole na Rojah, — adaptacijo šole v Mengšu, Domžalah, Dobu, Radomljah ter gradnjo telovadnic pri petih osnovnih šolah. Skupščina občine Domžale je razširila program tako, da je bila v plan vnešena osnovna šola na Rojah kot popolna osemletka, novogradnja šole v Mengšu in povečana adaptacija v Dobu in Radomljah. S tem so se povečala predvidena sredstva na 2'3,000.000 din. Ker poteka konec izglasovanemu samoprispevku in bomo pred volivce stopili z novim predlogom za podaljšanje samoprispevka, je prav, da naredimo obračun. V tem času je bilo zgrajenega: — zgrajena je bila štirirazred-na osnovna šola v Blagovici za din 773.883,15 —■ popolna osnovna šola Josipa Broza-Tita za področje Vir, Količevo in Jarše za din 13,425.876,80 — popolna osnovna šola Šland-rove brigade za področje vzhodnega dela Domžal, Zkboršta in Ihana za din 16,115.184,30 — popolna osnovna šola v Mengšu za din 15,962,954,00 — velika adaptacija in gradnja telovadnice v Radomljah za din 4,548.611,49 Poleg zgoraj navedenega je bila obnovljena podružnična šola v Dragomlju, inštalacija centralne kurjave v osnovni šoli Trzin, manjša adaptacija osnovne šole v Krašnji, ureditev asfaltne plošče pri šoli Brdo, zagotovitev zemljišča za adaptacijo šole v Dobu in zagotovitev zemljišča za gradnjo telovadnice na Brdu. Bilo je opravljeno veliko in zahtevno delo, toda program šolske mreže ni bil realiziran iz objektivnih razlogov. V tem času je prišlo do podražitve gradbenih storitev, materiala in spremembe pogojev financiranja, spremenili so se pogoji za pridobitev finančnih kreditov itd. Vse to je povzročilo, da so se porabljena sredstva za vse, kar je bilo zgrajenega, dvignila na 50,826.509,74 dinarjev, kar pomeni še enkrat več kot je bilo planirano. Posledica tega je, da sprejeti plan ni mogel biti v celoti realiziran, kljub naporom tistih, ki jim je bilo zaupano to delo: Kljub zaostanku pri uresničevanju postavljenega plana smo v petih letih zagotovili sodoben pouk v novih šolskih prostorih z novo opremo in sodobnimi učili 2188 učencem ali 44 °/» vseh šoloobveznih otrok v občini. Tak uspeh smo dosegli samo zato, ker smo zavestno žrtvovali del osebnega dohodka zato, da bi bilo našim otrokom lepše in bolje. V petih letih smo za izgradnjo mreže zbrali skupno preko 51,000.000 din, od tega kar 14,500.000 din s samoprispevkom. Nikakor ne smemo pristati, da je naše obveznosti konec, če smo uredili šolo za otroke v Mengšu, Radomljah in delno v Domžalah. Vsi otroci na območju občine so naši, naša skupna skrb obstaja tolika časa, da bodo vsi imeli vsaj približno enake pogoje šolanja. S podaljšanjem samoprispevka računamo, da bomo zbrali nadaljnjih 2,8 milijard starih dinarjev za investicije, ki znašajo preko 6 starih milijard din. Iz sredstev podaljšanega samoprispevka in ostalih virov bi v naslednjih petih letih, o čemer je razpravljala skupščina in druž-beno-politične organizacije ter interesne skupnosti, nadaljevali z izgradnjo šolske mreže v občini Domžale po programu (ni prioritetni red); 1. adaptacija osnovne šole v Dobu z izgradnjo telovadnice, 2. izgradnja telovadnice pri osnovni šoli Brdo z vaznim hodnikom in potrebnimi kabineti, 3. izgradnja telovadnice pri osnovni šoli Moravče z veznim hodnikom in kabineti, 4. novogradnja osnovne šole Venclja Perka, 5. v teku dograjevanja šolske mreže bodo opravljene nujne adaptacije šol v Trzinu, Ihanu in Vrhpoljah, 6. gradnja podružnične šola v Krašnji, če bo to potrebo pokazala strokovna analiza, 7. določitev lokacije za posebno šolo Homec in odkup zemljišča, 8. na osnovi potreb iz strokovnih analiz reševati pomanjkanje šolskih prostorov in določiti prostorske rezervate za šolske objekte na celotnem območju občine. Že pred 5 leti se je pokazala široka tovariška solidarnost vseh delovnih ljudi, ko smo na referendumu izglasovali in namenili 1 odstotek svojega osebnega dohodka za izgradnjo šolske mreže. Začeto delo moramo nadaljevati in ga dokončati. 1973 — otvoritev osnovne šole Šlandrove brigade v Domžalah Skupni sestanek OZK papirnice Vevče, OZK KS Vevče - Kašelj in ZRVS VEVČE, MAREC — V prostorih kina Vevče je bil 6. marca skupen sestanek OZK Papirnice Vevčev OZK krajevne skupnosti Vevče-Kašelj in Zveze rezervnih vojnih starešin terena Vevčer-Ka-šelj, na katerem je bilo obravnavano gradivo za VII. kongres ZKS in X. kongres ZKJ ter v dostojni obliki podane spremembe, ki nam jih prinaša novi statut ZK. Ob kritičnem pogledu na delo organizacij in organov ZKS v razdobju po VI. kongresu ZKS in IX. kongresu ZKJ se ugotavlja, da zadane naloge iz zadnjega kongresa niso bile najbolje izvršene. Vsekakor pa se v zadnjem času opaža okrepljen boj s protisocialističnimi silami v republiki in državi. Te sile, ki so poskušale onemogočiti in ovirati delo samoupravnih organov so v preteklosti našle oporo tudi v vrstah ZK. Opazilo se je, da nekateri posamezniki podpirajo sklepe ZK le z besedami, v praksi pa jih ne uresničujejo. Veliko pozornost je zato zdaj doživel osnutek kongresne reali- Adaptirana osnovna šola Radomlje zacije. Mnenja smo, da je predloženi osnutek dobra osnova za usmeritev in akcijo ZK in vseh naprednih sik Akcija, naj bo organizirana, da bo resolucija zaživela in dosegla svoj namen v vseh organizacijah ZK. Resolucija obravnava naloge komunistov na naslednjih področjih: — samoupravni odnosi v TOZD. krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih in družbenopolitičnih skupnostih, — samoupravni odnosi v kmetijstvu, — pospešen razvoj družbenoekonomskega sistema, — družbena in socialna varnost, — vzgoja in izobraževanje komunistov in delovanje komunistov na področju kadrovanja, kulture, izobraževanja, znanosti. V široki in demokratični razpravi so bili izbrani možni kandidati za vodstvo ZKS in ZKJ. Za posamezne organe ZKS je bilo evidentiranih preko 1000 kandidatov, od tega samo za kongres ZKS 400. Za kongres ZKJ je bil evidentiran 101 kandidat. Med vsemi evidentiranimi jih je bilo 60 odstotkov iz gospodarskih dejavnosti. Vse to jasno kaže, da je organizirana politična in družbena dejavnost porok za uspešno delo po kongresih, ker bomo le mi vsi s skupnimi močmi izvajali dolžnosti, ki bodo pred nas postavljene s sklepi kongresa ZKS in ZKJ. V drugem delu razprave je član naše organizacije ZK v izčrpni in vsem razumljivi besedi podal spremembe in dopolnitve statuta ZKS. Nekaj misli ob novem statutu: — članstvo v ZK: član ZK lahko postane vsak, ki sprejme program ZK, se bojuje za uresničevanje in izvajanje sklepov in stališč ZK in s svojim delom in zgledom med ljudmi prispeva k ugledu zveze komunistov. Dolžnost člana je aktivno delati in sodelovati v ustvarjanju samoupravnih socialističnih odnosov, pri obrambnih ukreipih, vplivati na javno mnenje z dokumentiranimi stališči na sestankih in zborih itd. —- Načela organiziranja: te- meljno načelo odnosov je demo- kratični centralizem, ki temelji na doseganju enotnosti sedanjih in zgodovinskih interesov. Sklepi višjih forumov in organov so obvezni za vse nižje forume, organe, vodstva in organizacije ZK. — Glasovanje: organizacija ali organ ZK lahko sklene, cfa se morajo člani pred glasovanjem opredeliti o vprašanju, o katerem se glasuje. Član ZK se lahko vzdrži glasovanja. Organizacije in organi ZK lahko razpravljajo in se izrečejo o utemeljenosti vzdrža-nja pri glasovanju. — Kršenje načel ZK: glede na stopnjo odgovornosti organizacija lahko člana kritizira in ga opozori, se javno omeji od njegovega ravnanja, mu izreče opomin, izreče zadnji pismeni opomin in ga lahko tudi izključi iz ZK. OZK ustanovi tovariško razsodišče, kadar je potrebno ugotoviti moralno in politično odgovornost člana ZK. Zoper sklep o kaznovanju, ki ga sprejme organizacija, ima član pravico do pritožbe na častno razsodišče. — Volitve: organizacije in aktivi stalno evidentirajo člane, ki izpolnjujejo kriterije kadrovske politike. Mandat vodstev osnovnih OZK traja dve leti, mandat forumov in organov ZKS in občinske organizacije ZK pa 4 leta. Poslovodeči funkcionar v OZD praviloma ne more biti sekretar OZK. Za vsako kandidiranje je potrebna privolitev kandidata. — Organiziranje: nov statut daje možnost organiziranja OZK v krajevnih skupnostih, v OZD, v sestavljenih OZD, v TOZD. Vsi ti pa sodelujejo z občinsko OZK. Vsi člani, povezani v organizacijah ZK v Sloveniji, pa sestavljajo ZK Slovenije, z najvišjim forumom — kogresom, ki se skliče vsake 4 leta. Vse pravice delegata imajo člani CK, statutarne komisije, častnega razsodišča in nadzornega odbora. Slična predavanja so pohvalna in koristna in upajmo, da bomo z njimi v pokongresni dobi nadaljevali. Pokazala pa se je potreba Po večjem, ogretem prostoru, ker je sejna soba pretesna, kinodvorana pa dotrajana in neogreta tudi ne ustreza masovnejšim sestankom. J. S. Združene papirnice Ljubljana GIBANJE PROIZVODNJE V MESECU FEBRUARJU 1974 Doseženo Plan februar 1974 I.-II. 1974 Klasični papirji 100 94,8 99,4 Premazani papirji 100 78,7 88,2 Skupaj: 100 88,8 95,3 Lesovina 100 103,4 104,7 Izvoz ton 100 100,8 104,0 Izkoriščenje zmogljivosti papirnih ter premaznega stroja Februar 1974 I.-II. 1974 0 1. 1973 I. PS 97,9 93,3 91,2 II. PS 93,9 90,4 91,1 III. PS 94,2 91,5 90,5 IV. PS 90,5 89,5 91,1 Skupaj: 94,1 91,2 91,0 Premazni stroj 63,1 64,8 64,7 Izmet klasičnih papirjev 7,70 7,16 7,56 Izmet premazanih papirjev 10,03 13,30 13,58 Proizvodnja papirja je bila v mesecu februarju dokaj nizka, predvsem zaradi manjšega števila obratnih dni ter hudega pomanjkanja celuloze, zaradi česar smo bili prisiljeni izdelovati papirje nižjih gramskih tež, proizvodnjo premazanih papirjev pa za nekaj dni celo ustaviti. Tako smo v program uvrstili zopet papirje, katerih proizvodnjo smo opuščali ali pa sploh opustili, kot npr. pelurje ter mehanografske papirje. Sicer pa je proizvodnja na PS potekala normalno brez večjih zastojev, kljub nizkim gramskim težam papirjev pa nismo zabeležili bistveno več izmeta. Najbolj je padla proizvodnja premazanih papirjev, ker, kot že omenjeno, premazni stroj 4 dni ni obratoval zaradi pomanjkanja celuloze. Več kot 60 0/o proizvodnje so obsegali obojestransko premazani papirji. Izmeta smo zabeležili izredno malo, in sicer za ca. 3,5 “/o manj kot pretekle mesece. Papirnica Količevo PAPIRNICA KOLIČEVO GIBANJE REALIZIRANE PROIZVODNJE za februar 1974 Izdelek Količinsko v %> Papir Karton Lepenka Skupaj Proizv. lesovine Vrednostno v "/o Papir Karton Lepenka Skupaj Količinsko v Vo Papir Karton Lepenka Skupaj Vrednostno v l0/o Papir Karton Lepenka Skupaj 11/74 n/74 I-II/74 OP 11/74 n/73 I-II/73 91,2 111,3 86,8 105,— 128,1 125,8 107,— 109,6 118,6 102,9 123,9 118,3 87,9 81,— 127,7 176,7 143,2 110,1 182,4 175,6 83,2 114,7 110,5 109,9 174,1 163,2 IZVOZ 51,5 136,8 49,— 25,8 17,1 90,7 44,3 63,9 65,5 73,1 236,2 90,2 24,4 20,9 144,8 57,1 96,3 110,3 ČASOVNO IZKORIŠČANJE ZMOGLJIVOSTI PROIZVODNIH STROJEV za februar 1974 Stroj Kol. čas ure FS I 672 FS II 672 KS I 672 KS II 672 LS 672 Skupaj Lesobru- 672 silnica 672 Prazniki Remont Zastoji Izkor. Proiz. ure % ure °/o ure »/o str. % na str. t — — — — 5 0,7 99,3 84,4 — — — — 31 4,6 95,4 377,5 — — — — 22 3,3 96,7 637,3 — — — — 41 6,1 93,9 1.566,— — — — — 19 2,8 97,2 201,5 — — — — 24 3,5 96,5 2.866,7 — — 14 2,1 20 3,— 94,9 274,9 NETO PROIZVODNJA NA ZAPOSLENEGA Povprečje v letu 1973 Februar 1974 Povprečje v letu 1974 Zaposl. 687 684 685 "/o Proiz./zaposl. 100,— 100,— 99.6 123,— 99.7 123,2 Novi poslovniki VEVČE, MAREC — Odbora za kadrovska vprašanja in izobraževanje in za družbeni standard sta prejela svoje poslovnike. Oba poslovnika sta v skladu s Statutom organizacije združenega dela, samoupravnim sporazumom in ostalimi akti organizacije. Odbora obravnavata pristojnosti, dolž- nosti in pravice, način dela in obveščanja o svojem delu, številu članov in njihovih funkcijah in podobno. Posebej sta obravnavana tudi poglavja o pritožbenem postopku in o področju dela odbora. Oba poslovnika sta začela veljati 16. 3. 1974. Poslovanje v letu 1973 VEVČE, MAREC — V preteklem letu je bilo poslovanje uspešno. Kljub težavam na tržišču surovin je porasla predaja in proizvodnja papirjev. Prodanih je bilo 38.581 t papirja, leto dni poprej pa 35,715 t. Prodaja se je povečala za 2'866 t ali 8 odstotkov. Prodajna vrednost je znašala 268,557.215 din, v letu 1972 pa 202,283.622 din. Povečanje je za 66,273.593 din ali 33 odstotkov. Na domačem trgu je bilo prodanih 29.73S't papirja ali 77,1 odstotka celotne količine prodaje, to znese vrednostno 216,987.777 din ali 80,8 odstotkov celotne vrednosti prodaje. V izvoz je šlo 8.842 t papirja ali 22,9 odstotkov količinske prodaje, v vrednosti 51,569.438 din, kar znese 1&,2 odstotka od vrednosti prodaje. Tabela nam pokaže primerjavo z letom 1972: Prodaja doma Izvoz Količina 1972 29.739 8.842 1973 26.355 9.360 Struktura 1972 77,1 22,9 1973 73,8 26,2 Skupaj 38.581 35.715 100 100 Vrednost Struktura 1972 1973 1972 1973 Predaja doma 216,987.777 156,042.988 80,8 77,1 Izvoz 51,569.438 46,240.634 19,2 22,9 Skupaj 263,557.215 202,283.622' 100 100 Na tržišču celuloze, papirja in kartona je v tem času velika kon-juktura. Na domačih in tujih tržiščih je veliko povpraševanje po teh proizvodih, ki ga proizvajalci z razpoložljivimi kapacitetami ne morejo pokriti. Deficit na tržišču navedenih proizvodov se še povečuje. Omenjeni deficit je povzročil tudi drastični dvig cen celuloze. Trend dviganja cen se še nadaljuje. V primerjavi s 1972 je preskrba s surovinami slabša. Domači proizvajalci celulozo izvažajo zaradi zunanjetrgovinskega režima, ki jim ne dovoljuje višjih cen doma. Proizvajalci pa morajo celulozo v večjih količinah uvažati. Težave pri preskrbi so bistveno vplivale na proizvodni program papirne industrije in s tem seveda tudi na proizvodni program naše tovarne, da ni bil vedno v skladu s potrebami naših potrošnikov. Medtem ko cene surovinam zelo hitro naraščajo, pa režim cen za papirje v naši državi ni v skladu s stanjem na tržišču. Sistem korekcije cen s sporazumi je preokoren, sporazumi so potr-jevani od Zveznega zavoda za cene tudi z enoletno zamudo. Takšno reševanje prodajnih cen ustvarja na tržišču papirja in ostalih artiklov izredno težko stanje, predvsem pa velike motnje v preskrbi. Skupaj s splošno surovinsko krizo sovpada tudi energetska kriza, ki je proti koncu leta vne- sla še večjo nesigurnost na tržišče. Količine iz povečane proizvodnje smo plasirali na domačem tržišču. Absolutna deficitarnost vseh vrst papirja je omogočala še večjo prodajo premazanih papirjev, za katere smo bili sicer tudi bolj zainteresirani, vendar pa nas pri tem omejuje kapaciteta IV. papirnega stroja z osnovnim papirjem. Osnovno vodilo prodajnega programa je bila donosnost. Opisane težave pa so povzročile, da se je prodajni program prilagajal razpoložljivim surovinam, katerih nabava je bila precej kritična zlasti pri posameznih vrstah celuloze. V strukturi prodaje se kaže premik k premazanim in površinsko oplemenitenim papirjem. Delež brezlesnih papirjev še nadalje pada, pri ofsetnih pa stagnira, čeprav je povpraševanje po leteti morda na j večje. Med srednjefinimi papirji narašča delež tapetnega papirja, ki bo, kot kaže, v naslednjih letih izrinil nekaj ostalih srednjefinih papirjev, saj narašča tudi domača potrošnja z obratom tapete. Proizvodnja je bila v letu 1973 rekordna, višja kot leto dni poprej za 3.5411 ali 10°/o. To je velik uspeh vseh zaposlenih v podjetju. S povečanjem produktivnosti je podjetje doseglo precej večji uspeh kot bi ga sicer. Uspeh je bil dosežen kljub pomanjkanju surovin in energetski krizi. Rezultati so naslednji: Proizvedeno Indeks 1972 1973 Brezlesni papirji 19.219 19.832 96,9 Srednjefini papirji 5.705 5.232 109,0 Skupaj klasični papirji 24.92'4 25.064 99,4 Premazani papirji 14.106 10.425 135,3 Skupaj proizvodnja 39.030 35.485 110,0 Iz tabele je razvidno, da se je zlasti povečala proizvodnja premazanih papirjev. V letu 1973 je proizvedenih za 35,3 "la premazanih papirjev ali 3.6811 več kot leto dni poprej. Proizvodnja klasičnih papirjev je ostala na istem nivoju kot leta 1972, oziroma je malenkostno nazadovala — za 1401. Seveda je s tem mišljena neto iztehtana koli- 1972 S 0, premaz — 4 »/o a Osnova za 'm 73 a O I. PS — 5.631 5.631 II. PS 73 7.843 7.916 III. PS 134 8.962 9.096 IV. PS 13.644 2.488 16.132 Skupaj: 13.851 24.924 38.775 Po podatkih v tej tabeli se je proizvodnja na papirnih strojih povečala za 3.862 t ali 11 °/o v primerjavi z 1972. Proizvodnja je čina, namenjena za trg. V tej količini proizvodnje je zajet prodajni program in zato količina proizvodnje klasičnih papirjev ostaja že nekaj let na isti ravni, oziroma celo upada. Dejanska proizvodnja po papirnih strojih pa je prikazana v naslednji tabeli: Neto proizvodnja na posameznih PS: 1973 :5 a a > 'S? 1 Ostal a Ind. — 4.605 4.605 122,3 — 7.414 7.414 106,8 — 8.270 8.270 110,0 9.849 4.775 14.624 110,3 9.849 25.064 34.913 111,1 najbolj narasla na I. PS za 22 p/o ali 1.0261, na III in IV PS se je povečala za 10'0/o, na II PS pa za 6,8 °/o. Med klasičnimi papirji se je povečala proizvodnja srednjefinih papirjev za 9 “/o ali za 473 t. Večja proizvodnja srednjefinih papirjev je povzročila večjo potrebo po lesovini in s tem povečanje proizvodnje le-te za 2'20/o ali 642 ton. Zaradi povečanja potreb po lesovini se je tudi izboljšalo izkoriščanje osnovnih proizvodnih zmogljivosti brusilnice na 84,1 Vo. Izkoriščanje je merjeno na koledarski fond ur. K takemu povečanju proizvodnje je pripomoglo več faktorjev: 1. Programski center skrbi, da program nemoteno teče in da ne prihaja do prekinitev zaradi naročil. Programski center tudi sestavlja optimalen program na osnovi danih surovin. 2. Gramska teža papirjev se je dvignila, zlasti osnove za premaz. Na ta način je možno v isti časovni enoti izdelati večjo količino. 3. Povečale so se brzine strojev za 11,4%>. S 100,94 m/min v letu 1972 na 112,40 m/min v 1973. Eden od vzrokov za povečanje brzin je vsekakor tlak pare. Kolektiv toplarne si je prizadeval držati maksimalni dopustni tlak — tj. 2,5 atm. V tej prizadevnosti je bil maksimalni dopustni tlak v začetku 1973 tudi nekajkrat presežen. Opise drugih vzrokov kot so: uporaba močno propustnih sit, remont Qualique pa do oddaje prispevka nisem prejel. Izkoriščanje kapacitet Kapacitete so bile na papirnih strojih izkoriščene 91,0 “/o, v letu 1972 pa 91,2%>. Koledarski fond ur je znašal 35.040 ur, opravljenih pa je bilo 31.882 ur. Na premazu je ižkoriščanjq zmogljivosti 68,1 °/o glede na obratne me, lani 68,9 Tu se je izboljšalo izkoriščanje tudi glede na koledarski fond ur na 64,7 %, lani 52,1 °/o-. V letu 1973 je bilo na PS za 171 ur več zastojev kot 1972. Zastoji so narasli predvsem zaradi redukcije električne energije. 266 ur so znašali zastoji zaradi izpadov električne energije, kar je za 140 ur več kot leto dni prej. Na premaznem stroju pa so znašali zastoji zaradi energije 2'85 ur, v 1972 pa 46 ur. Podatka pa nista Dopolnoma primerljiva, ker je bila medtem vpeljana 4. izmena. Dodelavni izmet je v primerjavi z 1972 v upadu. Tabela kaže gibanje izmeta v zadnjih letih: Leto: Izmet ton: Izmet ‘/o 1970 2.606 7,17 1971 2.758 7,41 1972 2.945 7,91 1973 3.115 7,56 A. N. Za gradnjo stanovanj kar lepa številka VEVČE, MAREC — Plan delitve sredstev stanovanjskega sklada znaša za leto 1974 kar 9,109.861,45 dip. Glavni dve postavki dohodkov izvirata iz stanovanjskega prispevka od osebnega dohodka in sredstev skupne porabe. Tz te vsoto je dva milijona dinarjev namenjeno kot kredit graditeljem vrstnih hiš, nekaj nad 3 milijone pa za plačilo prispevkov zai komunalno ufreditev gradbišča stanovanjskih hiš v Zgornjem Kašlju. Za te 3 milijone bodo graditelji pozneje obremenjeni in jih bodo vrnili. Manjši zneski iz celotnega sklada gredo za nakup dvosobnih stanovanj, za ostalo kreditiranje, za sodelovanje pri graditvi šte-panjskega naselja in podobno. Tudi graditelji individualnih hiš ne bodo izostali, zlasti pri adaptacijah obstoječih stanovanj. Vsekakor je to pomemben korak k reševanju perečega stanovanjskega vprašanja. Stran 3 Se en pogled na letošnji 8. marec VEVČE, MAREC 1974 — Je že tako, da ponos žena na njihov praznik, veselje in odnosi na ta dan napravijo dobro razpoloženje. Že takoj zjutraj so žene od svojih delavnih tovarišev prejele čestitke v obliki cvetja ali drugih ljubkih daril ali pa oboje. Po obratih so jim segali v roko. S šopkom in darilom jih je v spremstvu vodij obratov obiskal direktor podjetja tov. Vengust in jim čestital. Popoldne je večina obiskala prireditev v Zadružnem domu v Zadvoru s kulturnim in zabavnim programom. Nekatere so obiskale v spremstvu mož pa tudi same bližnja in daljna gostišča. V restavraciji Vevče je sindikalna organizacija naročila zanje priznani ansambel »Amores«, ki jim je prijetno igral za ples. Prav je, da se ob pomembnosti praznika žene razveselijo in ta dan opustijo tudi najnujnejše opravke in ohranjajo čas samo zase. V spomin na letošnji 8. marec objavljamo nekaj posnetkov prijetnosti: Čestitam Vam, tovarišica Vidmarjeva »Amores« za žene Ob stavnem stroju za papir Vesele smo ... Fotoamaterji so razstavljali. Obiskovalcev je bilo rekordno število Detajl z razstave v počastitev 8. marca so se predstavili radioamaterji s svojim oddajnikom Žene, ki skrbijo za red in čistočo v laboratorijih in upravni zgradbi V komercialnem oddelku Izvolili smo člane odborov VEVČE, MAREC — Konec preteklega meseca so se sestajali delavci posameznih obratov in služb na zborih delavcev. Po programu dela v zvezi z upravljanjem, so razpravljali o aktualnih vprašanjih, ki se tičejo organizacije, sprejema analitične ocene delovnih mest in podobno. Predlagali pa so tudi možne kandidate za sestavo Odbora za kadrovska vprašanja in izobraževanje in Odbora za družbeni standard. Iz predlogov so bile sestavljene liste, ki so jih zbori delavcev potrdili. Dne 27. II. 1974 so bile na vsem področju organizacije združenega dela volitve obeh odborov. Od vseh predlaganih kandidatov so izvolili v vsak odbor po 11 članov, kakor določa 26. člen Statuta Združenih papirnic Ljubljana. V odbor za kadrovska vprašanja in izobraževanje so bili izvoljeni: Janez Habič, Andreja Jeriha, Viktor Penca, Jože Žibert, Andrej Zapušek, Bojan Trtnik — predsednik, Franc Habič, Marija Suvorov, Franc Čuden, Jože Zaj-šek in Dane Zapušek. Odbor za družbeni standard sestavi j ajj o: Jože Grabnar, Anton Levec, Jernej Marolt, Leopold Vidmar, Vinko Zupančič, Franc Obreza, Stane Dajčman, Janez Vidergar — predsednik, Ivan Poženel, Pavla Jagodič in Bogo Kokalj. Kot sam delavski svet, tako tudi oba odbora tvorita organe upravljanja. To določa 21. člen Statuta v poglavju, ki obravnava samoupravljanje, neposredno upravljanje, organe upravljanja in odgovornost teh organov. Člani kolektiva se bodo gotovo obračali na oba odbora bodisi s predlogi, bodisi z zahtevami, ki so v zvezi z njihovim delom in odnosi. Zato je prav, če tudi na tem mestu navedemo delovna področja odborov in njihove pristojnosti. Najprej odbor za kadrovska vprašanja in izobraževanje: — pripravlja predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev, — razpravlja in odloča o predlogu pravilnika o urejanju medsebojnih razmerij v združenem delu, pravilnika o izobraževanju, pripravništvu in sistematizaciji, — odloča o pridobitvi in prenehanju lastnosti delavca, o razporeditvi delavca na delovno mesto in o razglasitvi oziroma razpisu prostih delovnih mest, — odloča o prošnjah delavcev za izredno šolanje ter za odobritev štipendij in kreditov za šolanje, — odloča o udeležbi delavcev na strokovnih seminarjih in tečajih, — predlaga nagraditev in odlikovanje posameznih članov delovne skupnosti, — obravnava vsa vprašanja kadrovske politike ter izobraževanja in zavzema o tem stališča. Odbor za družbeni standard ima naslednje delovno področje in pristojnosti: — razpravlja in odloča o predlogu pravilnika o kreditiranju stanovanjske graditve, oddajanju in prodaji stanovanj, —■ predlaga delavskemu svetu letni plan koriščenja sklada skupne porabe, stanovanjskega sklada in drugih sredstev družbenega standarda, — predlaga delavskemu svetu način regresiranja prehrane delavcev, — razpisuje in odobrava delavcem kredite za gradnjo, nakup in adaptacijo stanovanj, — razpisuje in dodeljuje delavcem prosta stanovanja, — upravlja s samskim domom, — predlaga delavskemu svetu nakup, prodajo in odpis osnovnih sredstev skupne porabe, — obravnava vsa vračanja družbenega standarda delavcev, stanovanjske politike in sredstev skupne porabe. Navedena vsebina delovnih področij in pristojnosti obeh odborov je vsekakor dosti obširna in zahtevna naloga. Upajmo, da so zbori delavcev predlagali in člani kolektiva izvolili prave in delovne ljudi, ki bodo po najboljših močeh in najboljši volji urejali vedno aktualna vprašanja. Pred očmi jim morajo biti na eni strani želje in koristi delavcev, na drugi strani pa cilji naše organizacije združenega dela, ki naj bi vodili k vedno večjim delovnim in poslovnim uspehom. Izbira kandidatov ob volitvah v odbor za družbeni standard in odbor za kadrovska vprašanja in izobraževanje Samoupravljanje v organizacijah združenega dela po novi ustavi VEVČE, MAREC — Določbe Ustave SFRJ, ki se nanašajo na neodtujljive pravice delavcev in na samoupravljanje v organizacijah združenega dela, se začnejo uporabljati z dnem razglasitve ustave. To pomeni, da se navedene določbe uporabljajo neposredno iz ustave od dne 21. februarja dalje, ko je bila nova Ustava SFRJ razglašena. Isto velja za identične določbe Ustave SRS, ki je bila razglašena teden dni kasneje. Kaj določata naši novi ustavi o neodtujljivih pravicah delavca? Predvsem je neodtujljiva pravica delavca, da dela z delovnimi sredstvi, ki so družbena lastnina, da bi zadovoljeval svoje in družbene potrebe, ter da odloča o svojem delu in o pogojih in re-1 zultatih svojega dela. Vsakemu delavcu je zajamčeno, da pri uresničevanju pravic do dela z družbenimi sredstvi odloča o delu in poslovanju organizacije združenega dela, da ureja medsebojna razmerja pri delu, odloča o dohodku in si pridobiva osebni dohodek. Osnovna oblika združenega dela, v kateri delavci neposredno in enakopravno uresničujejo svoje neodtujljive pravice, je temeljna organizacija združenega dela oziroma delovna organizacija, ki v svojem sestavu nima temeljnih organizacij. Ustava pravi, da je celotni dohodek materialna osnova za pravico delavcev, da odločajo o pogojih svojega dela, da delijo dohodek in pridobivajo osebni dohodek. Zato o celotnem dohodku odločajo delavci v temeljni organizaciji združenega dela. Pri tem ustava poudarja odgovornost delavcev do drugih delavcev in do družbene skupnosti v celoti, ko odločajo o doseženem dohodku. Del dohodka, ki je rezultat dela v izjemno ugodnih naravnih pogojih ali pa rezultat izjemnih ugodnosti na trgu ali drugih izjemnih ugodnosti za pridobivanje Preden bodo začeli razkladati vagon celuloze, še malo poziranja fotoreporterju dohodika, se mora uporabiti za razvoj organizacije združenega dela, v kateri je bil dosežen, ali za razvoj gospodarstva v občini oziroma republiki. Način uporabe teh sredstev za razvoj bo določen z zakonom in s samoupravnimi sporazumi. Delavci v temeljni organizaciji združenega dela določajo osnove in merila za razporejanje dohodka ter osnove in merila za delitev sredJ štev za osebne dohodke. Vendar pa, če se z razporejanjem dohodka oziroma delitvijo sredstev za osebne dohodke rušijo razmerja, ki ustrezajo načelu delitve po delu, se lahko z zakonom določijo ukrepi, s katerimi širša družbena skupnost zagotovi enakopravnost delavcev po delitvi in odpravi motnje v družbeni reprodukciji. Država se torej lahko vmeša v pravico delavcev, da odločajo o razporejanju dohodka in delitvi osebnih dohodkov le v primeru ekscesov v delitvi in le s tistimi ukrepi, ki so določeni z zakonom. Potem Ustava SFRJ v 35. členu določa pojem delovne organizacije. Delovna organizacija je samostojna samoupravna organiza-^ cija delavcev, povezanih s skupnimi interesi pri delu in organiziranih v temeljne organizacije združenega dela v njeni sestavi ali neposredno povezanih z enotnim delovnim procesom. V novi ustavi je torej točno določeno, da je temeljna organizacija združenega dela (TOZD) lahko samo v sestavi delovne organizacije in da TOZD, ki ni v sestavi delovne organizacije ne more obstajati kot TOZD, temveč je lahko le delovna organizacija. Ustava nato še poudarja, da delavci v delovni organizaciji, ki nima pogojev, da bi se posamezni njeni deli organizirali v temeljne organizacije, uresničujejo v delovni organizaciji vse pravice, ki jih imajo delavci sicer v TOZD. Glede združevanja organizacij' združenega dela je v novi ustavi novost glede na ustavna dopolnila in celo v primerjavi z os-J nutkom nove ustave. Po novi ustavi se namreč le delovne organizacije lahko združujejo v razne oblike sestavljenih organizacij združenega dela, temeljne organizacije pa se ne morejo. Temeljne organiziacije združenega dela se lahko združijo le v skupnosti TOZD in v delovne organizacije. Kako po novi ustavi uresničuje delavec samoupravljanje v TOZD in v drugih organizacijah združenega dela? Delavec uresničuje samoupravljanje predvsem z neposrednim odločanjem, ki ga ustava predvideva v treh oblikah: z odločanjem na zborih delavcev, z referendumom in z drugimi oblikami osebnega izjavljanja, ki morajo biti predvidene v statutu. Da bi mogel delavec uresničevati svoje samoupravne pravice, je ena njegovih temeljnih pravic, da je redno obveščen o poslovanju organizacije, o njenem finančnem poslovanju in uporabi sredstev. Poleg teh načinov neposrednega odločanja predvideva ustava tudi posredno odločanje delavcev po delegatih v delavskih svetih. Samoupravljanje pa uresničuje delavec tudi z nadzorstvom nad izvrševanjem sklepov in nadzorstvom nad delom organov in službe. Vsaka TOZD in vsaka druga organizacija združenega dela mora imeti delavski svet, razen temeljne organizacije z manjšim številom delavcev. Poleg delavskega sveta ima TOZD ali druga organizacija združenega dela lahko tudi izvršilne organe delavskega sveta, katerim se poverijo določene izvršilne funkcije. Ustava določa pristojnosti delavskega sveta takole: DS upravlja delo in poslovanje organizacije združenega dela, pri opravljanju te osnovne funkcije pa: določa predlog statuta in sprejema druge splošne akte (pravilnike), določa poslovno politiko, ter sprejema plan in program za delo in razvoj, določa tudi ukrepe za izvajanje poslovne politike ter plana in programa. Poleg tega DS voli, Imenuje in razrešuje izvršilni in poslovodni organ oziroma člane teh organov in skrbi za obveščanje delavcev. Delavski svet seveda opravlja še di-uge zadeve, ki jih določajo samoupravni sporazum, statut in drugi samoupravni akti organizacije. Delavski svet sestavljajo delegati delavcev iz vseh delov delovnega procesa v tej organiza- ciji. Novost je, da ne more biti nihče več kot dvakrat zaporedoma izvoljen v isti DS ali izvršilni organ. Dvakrat zaporedoma je torej lahko izvoljen. Statut mora določati pravice, obveznosti in odgovornost delegatov ter način njihove izvolitve, kakor tudi pogoje in način odpoklica DS oziroma razrešitve izvršilnega organa. Statut pa mora biti v skladu z določbami posebnega zakona, ki bo ta vprašanja podrobneje uredil. Vsaka organizacija združenega dela ima poslovodni organ, ki vodi njeno poslovanje, organizira in usklajuje delovni proces v njej ter izvršuje sklepe delavskega sveta in njegovega izvršilnega organa. Individualni poslovodni organ oziroma predsednik kolegijskega poslovodnega organa zastopa in predstavlja organizacijo združenega dela ter ima pravico in dolžnost, da v skladu z zakonom zadrži izvršitev aktov delavskega sveta in drugih organov, če meni, da so v nasprotju z zakonom in o tem obvesti pristojni organ družbeno-politič-ne skupnosti. Individualni poslovodni organ je namreč družbeni skupnosti odgovoren za zakonitost dela in za izpolnjevanje predpisanih obveznosti organizacije združenega dela. Končno nova ustava tudi podrobno določa pravico in dolžnost delavcev, da uveljavljajo samoupravno delavsko kontrolo in sicer na tri načine: neposredno, po organu upravljanja organizacije in po posebnem organu samo^ upravne delavske kontrole. J. M. S seje strokovnega sveta novega obrata VEVČE, MAREC — Strokovni svet je imed 8. marca že tretjo redno sejo, odkar obstoja nova organizacija OZD. Razpravljal je o dveh točkah dnevnega reda in sicer o problematiki malih investicij in o pripravah na otvoritev obrata tapet. Vodja investicijske službe dipl. ing. Marjan Urek je v zvezi s prvo točko poročal o denarnih sredstvih, namenjenih za male investicije in se strinjal z nabavo novega rol-avtomata za navijanje grobovlaknastega papirja. Vodstvo obrata oz. njegov strokovni svet meni, da je nabava nujna in ekonomsko upravičena. Stvar je interesantna tudi zaradi tega, ker so dobri izgledi, da bomo grobo-vlaknasti papir lahko izdelovali na našem II. papirnem stroju. K malim investicijam v oddelku bo spadala tudi dodaj alna naprava za navodila v rolicah. Vse to predstavlja stroške v višni 650.000 din. Glede priprav za otvoritev obrata je bil strokovni svet mnenja, naj se med drugim uredi okolica, pripravi kataloge In material — tekstovni in slikovni — za jubilejno številko »Našega dela«. Načrt za vrtnarsko ureditev okolice tapetnega oddelka je že izdelan. Poudarek je na zelenju in okrasnem cvetju. V oči pa bodejo razbita stekla in fasada okoli garaž in zgradb, kjer je imel pred leti svoje prostore inštitut za celulozo in papir. Pri dopustu da, za minulo delo ne VEVČE, MAREC — Povratniki, ki prihajajo nazaj v tovarno, so se zanimali, kako je s priznanjem dela, ki so ga opravljali v inozemstvu. O tem je razpravljal odbor za kadrovska vprašanja in izobraževanje. Po pojasnilu sekretariata za delo se delavcem, ki so delali v inozemstvu lahko prizna delovna doba za razne kriterije, če je razvidna iz dokumentov. S tem v zvezi je odbor sprejel sklep, da se taka delovna doba pri nas prizna za kriterije pri odmeri dopusta, ne pa pri dodatkih osebnega dohodka za minulo delo. Prve vevške tapete na tržišču V času, ko to berete, so na tržišču že prvi katalogi vzorcev tapet kolekcije za leto 1974/75. Prav gotovo je to naj-odločilnejši trenutek, ki bo znatno vplival na nadaljnji Potek osvajanja tržišča. Prvi katalog ima 17 vzorcev (tretjina vseh naših vzorcev) v različnih koloritih. Skupno je v katalogu 65 listov. Statistike kažejo, da je glede potreb samo še hrana in Pijača pred opremo stanovanj. Potovanja, oblačenje in zabava so za tem. Samo pri mladih lastnikih stanovanj je oprema pred hrano in pijačo. Mladi želijo imeti stanovanjske prostore barvno vesele in moderne. Stanovanje je najenostavneje pleskati v svetlih pastelnih barvah; napake skoraj ne moremo narediti. Oblepiti stene z živimi vzorci tapet, pa ni več tako enostavna stvar. Veliko ljudi čaka z renoviranjem stanovanja ravno zato, ker jim manjka znanja in predstave. To potrjuje tudi dejstvo, da segajo ljudje, ki prvič tapecirajo stanovanje, po svetlih, umirjenih vzorcih. Pri drugem tapeciranju sežejo običajno po drznejših oz. bolj živih barvah. Za ene in druge bo izbor vevških tapet dovolj velik. Tistim, ki jim je kombinacija barv tuja, bomo svetovali. Za začetek preberite članke na tej strani; »Izbirajte pravilne barve tapet«, »Vevške kombi tapete«, »Okusa se lahko naučimo« in »Tapetna govorica, ki jo morate poznati«. Izbirajte pravilne barve tapet Raziskave so pokazale, da lahko primerna barva tapet v otroški sobi ugodno vpliva na otrokovo razpoloženje. Si lahko predstavljate, da vaš otrok v sobi z belimi stenami počasneje dojema in se uči, kot pa v prostoru, ki je po tapeciran z rumenimi ali modrimi tapetami? Do teh spoznanj so prišli psihologi »Združenja za racionalno psihologijo« v Miinchnu pri testiranju 473 otrok. Barve tapet, ki so bile otrokom všeč, so imele izreden vpliv na njihovo delovno razpoloženje. V takem okolju so otroci dobro odgovarjali tudi na težka testna vprašanja. Isti otroci so na enaka vprašanja, v prostoru, ki jim je bil manj zanimiv in všeč, slabše odgovarjali. Zanimivo je tudi, da otroci v starosti od 3 do 15 let, belo, črno in rjavo barvo odklanjajo. Enako tudi vijoličasto barvo. Pri glavnih barvah so presojali otroci različno. En del otrok se je odločil za prijetne rumene, rumeno zelene ali modre barve. Drugi so izbirali aktivno oranžno in rdečo barvo. V vsakem primeru so spodbujale barve, ki so jih imeli otroci radi, k boljšim testnim rezultatom. Ta uspeh je bil še enkrat potrjen v treh različnilt vzgojno varstvenih zavodih. Psihologi so tudi ugotovili, da predvsem rdeča barva preveč aktivira otroka. Otroci postanejo v takšnem prostoru temperamentnejši, med njimi je prihajalo ob igri do pogostejših prepirov. Preden torej pričnete tapecirati otroško sobo, je koristno otroka povprašati, katero barvo želi v svojem prostoru. Če izbirate vi, starši ali vzgojitelji, potem vam predlagamo kombinacijo rumeno in rdeče obarvanih tapet z zeleno kot okrasno barvo. Tihi mirni otroci bodo postali pri takšni kombinaciji barv bolj veseli. Mehka, pomladansko zelena barva tapet, daje umirjeno, vendar ne preveč hladno sobno atmosfero. Tapetna govorica, ki jo morate poznati Simboli in številke na tapetnih rolicah imajo svoj pomen. Ne samo hobi-polagalci, tudi Prodajalci tapet jih morajo poznati; 1. Izdelavna številka Prva številka na rolici ob črki, (začetna črka priimka tiskarja), Pomeni izdelavno številko. Z isto številko so označene vse rolice, ki so bile izdelane na eni delovni izmeni in na enem stroju (npr. A 1). 2. Simboli kvalitetnih stopenj p" | Ta znak pomeni, da I,—^ I so tapete vodoodporne I ' | in madeže od lepila je ^ I možno odstraniti z vlažno goboi p" | Pri teh tapetah je mo- j I goče odstraniti umaza- r~ T nijo z mokro gobo. To so ^ * pralne tapete. p" I Tapete s tem znakom | ! so 100'Vo pralne. To pa | ~~—-1 seveda ne pomeni, da ‘ jih lahko perete v pralnem stroju, ampak umivate z blagimi čistilnimi stredstvi. 3. Smer vzorca P > Te tapete morate ved-i ^ j no tapecirati v smeri I I j puščice, pri čemer pu-'' ščica kaže vedno v smeri stropa. Dve puščici v nasprotni smeri pomenijo: vsak drugi trak tapete lepiti obrnjeno. 4. Višina raporta (sosledja) P 1 Raport imenujemo 1-frL I dolžino enega vzorca. Obe puščici kažeta, da ■ moramo vzorce ob vzorcu lepiti v enaki višini. V tem primeru moramo naslednji trak lepiti s premikom vzorca. Za koliko vzorce premakniti, je navedeno na vsakem vzorcu v katalogu. Prosta nastavitev vzorca (npr. črte). Okusa se lahko naučimo Kolikor predmetov v enem prostoru, toliko barvnih tonov. Ali bi bil takšen barvni kaos lep? Vsakdo ve, da mora v prostoru vladati harmonija barv. Po katerem receptu naj delamo? Poizkusili bomo podati nekaj primerov, ki bodo ta problem nazorno prikazali. Pri opremi stanovanj pridejo v poštev naslednje kombinacije barv: 1. Osnovne barve 2'. Sosednje barve 3. Ton v tonu barve 4. Komplementarne barve Čista rumena barva je najsvetlejša osnovna barva. Mešana s črno daje olivno barvo. Obe barvi je zelo lahko kombinirati — daje ugodni ton v tonu kombinacijo. Nekoliko bolj sveže deluje kombinacija s sosednjo rdečo barvo. Komplementarna barva k rumeni je vijoličasta; obe barvi tvorita zelo močan kontrast, zaradi tega je vijoličasta barva običajno le v majhnih količinah kombinirana z rumeno. Vijoličasta barva služi k rumeni le kot okrasna barva. Zelena barva je zelo redko sama uporabljena. V različnih tonih v tonu kombinacijah je znatno prijetnejša. Se bolj rafinirano izgleda v kombinaciji s svojo sosednjo, modro barvo. Zelo grobo toda odlično razpoloženje ustvarimo, če kombiniramo zeleno s komplementarno rdečo barvo; obe barvi sta pO' jakosti približno enako težki. Rdeča barva je sinonim za ogenj. Delovanje bo lepše, če čisto barvo kombinirajmo s temnejšimi odtenki, torej rjavkastimi toni. S sosednjo oranžno barvo in prehodnimi barvami do rumene, učinke še povečamo. Komplementarna zelena barva rdečo nevtralizira, če jo rabimo približno v enakem razmerju. Najmirnejša in najtemnejša osnovna barva je čista modra. Za ton v tonu kombinacijo rabimo v glavnem svetlejše barve. Sosednjo vijoličasto modro barvo lahko uporabimo v vseh tonih. Enako kot pri rumeni barvi, smemo tudi tukaj uporabiti komplementarno oranžno barvo, samo oprezna in v majhnih količinah, če želimo ustvariti v prostoru prijetno vzdušje. Razmišljanje o kombinacijah barv je namenjeno predvsem tistim, ki opremljajo stanovanje. Veljajo pa približno enaka pravila tudi pri oblačenju in drugod. Vevške »Kombi tapete« Kombinacije v sobni dekoraciji dobivajo vedno več privržencev. Gre za kombinacijo tapetnih vzorcev z enakimi vzorci zaves ali za kombinacijo dveh različnih vzorcev tapet v prostoru. Nesigurnost pri opremi stanovanja je še posebno velika takrat, ko gre za popolnoma novo opremo stanovanj. Katere barve zaves ali dekorativnega blaga izbrati k tapetam ali obratno, to so pogosto vprašanja, ki peljejo na napačno pot. V svetu so ta problem rešili s tako imenovano »se^-idejo« oziroma »kombi -tapetami«. Tudi vevške tapete boste lahko kupili v kombinacijah. V nobenem primeru ne morete narediti napake, samo odločiti se je treba. Kombinacija dveh tapet v barvi in designu daje občutek sigurnosti in harmonije v kombinaciji barv. Tu sta v glavnem dve možnosti: Veliki vzorec v kombinaciji z manjšim vzorcem ali pa kombinacija dveh vzorcev z enakimi barvnimi toni (npr. kombinacija črt z rožami, črte in grafični vzorci itd.). »Kombi tapete« je mogoče uporabiti v vseh prostorih, še posebno pa je ta kombinacija hvaležna za sobe z jedilnimi koti, niše, hodnike itd. Dve tapeti v barvi in designu, prirejeni druga na drugo, delajo, na primer spalnico toplejšo in bolj živo. Garantiramo vam servis, o katerem s-----v. drugi lahko V"'--^ samo sanjajo Vsi štirje stroji za potiskovanje tapetnega papirja obratujejo in proizvajajo z že skoraj polno zmogljivostjo Zadnja Vevče, 13. marca 1974. —Na drugem papirnem stroju so bile izdelane prve tone grobo-vlaknatega papirja. Razveseljivo je bilo videti nasmejane obraze vodstva proizvodnje, razvoja, vodstva tapet, kakor tudi slehernega delavca ob stroju, ki še slutil ni, da pomeni mogoče ta dan začetek procvita za II. papirni stroj in s tem tudi papirnice Vevče. Prva proba je odlično uspela in prepričan sem, da nadaljnji uspeh ne bo izostal. B. I. Od prebiralke do papirnega tehnika Tokrat je bil predlagatelj delovodja Ivan Sotlar VEVČE, MAREC — Znanje ni loterija, kjer dobitek pade čez noč, manjši ali večji, odvisno od sreče. Znanja je treba nabirati po kapljicah, kot čebela, ki leta od cveta do cveta in vztrajno nosi najmanjše količine in na koncu uspe spraviti skupaj uporabno količino. Tak primer je primer tovarišice Ive Trtnik. Pred petnajstimi leti je začela z različnimi deli v ročni dodelavi papirja. Kmalu je postala prebivalka in števka in ob fizično za žensko dokaj zahtevnem delu, napravila administrativno šolo. Pred petimi leti se je vpisala v poklicno papirniško šolo za odrasle in jo napravila z odličnim uspehom. Delo, ki ga sedaj opravlja pri kontroli izdelkov v laboratoriju, zahteva izobrazbo tehnika. Zato se je vpisala v tehniško papirniško šolo na oddelku za odrasle pri Šolskem centru tiska in papirja. Kljub temu, da je tako pridobivanje znanja za zaposlenega človeka dokaj naporno, se je 4. tm. izkazala z vzornim spričevalom papirniškega tehnika. K njenim uspehom in pridnosti ji tudi s tega mesta iskreno čestitamo. S pridobljenim znanjem bo gotovo koristila boljšemu delu. Njen primer pa naj bo zgled tudi drugim sodelavcem. Iva Trtnik, papirniški tehnik VEVČE, MAREC — Pravijo, da veliko kapljic tvori morje. Veliko dobrih predlogov in njihova realizacija pa pomeni boljše delo in večji prihranek. Komisija za tehnične izboljšave je razpravljala o predlogu št. 72, ki ga je dal tov. Ivan Sotlar. Gre za skladišče osala, dragega dodatnega sredstva k papirni masi, skladiščenega v betonski kadi. Predlog izboljšave je sprejel tudi Strokovni svet organizacije združenega dela in tovariša Ivana nagradil. Zaradi tega objavljamo razgovor s tovarišem Sotlarjem. Tovariš Sotlar, kako ste prišli na idejo vašega predloga? Osal je skladiščen v betonske bazene. Ti bazeni pa imajo zelo veliko površino, na kateri pride osal v stik z zrakom. Na ta način nastane močno izhlapevanje. Poleti večje, pozimi manjše. Zaradi izhlapevanja nastane skorja, kije debela tudi več centimetrov. Ta skorja je čista izguba. Poleg tega pa se s praznjenjem bazena useda na dno. Zato je tudi čiščenje zelo otežkočeno. Na osnovi teh zaključkov bi morali osal skladiščiti v gumijaste vreče. Ker pa SO' te zelo drage in ni izgleda, da bi jih nabavili, sem prišel na idejo, da bi osal pokrili s polivinilasto blazino, ki bi bila rahlo napihnjena. Na ta način bi blazina plavala na osalu in preprečevala izhlapevanje. Ksneje pa se je izkazalo, da že sama polivinilasta folija prav lepo plava na površini in ni potrebno izdelovati blazin iz polivinila. Kakšen je bil oz. kakšen bo prihranek na materialu? Po izračunu, ki ga je napravil organizacijsko-analitski oddelek, bo znašal letni prihranek na tej surovini 12.591,02 din in po pravilniku znižan za 5°/». Dobili ste nagrado v znesku 5.256.— din. Ali mislite, da je po pravilniku o tehničnih izboljšavah nagrada pravilna, premajhna ali prevelika? Ako se strinjamo s pravilnikom o nagrajevanju za izboljšave in, če so izboljšave, ki so primerne za realizacijo tudi na osnovi njega izračunane, potem ne sme biti pripomb. Prav talko jih tudi jaz nimam. Slišati je, da imate še nek drug predlog. Prosimo, če ga opišete? Trenutno nimam svojega samostojnega predloga za izboljšavo. Z delovnimi tovariši pa sodelujem pri pripravi nekega novega predloga. O tem pa sedaj še ne bi govoril, ker je vse odvisno od uspešnosti in umestnosti predloga, oz. od realizacije nove ideje. Varno delo z dvigali -kratki seminarji VEVČE, MAREC — Kjerkoli se pri delu srečata človek in stroj, obstaja nevarnost, da pride do nesreče pri delu. Vzrok je cesto odvisen od okolnosti, največkrat pa od nepoznavanja stroja in njegovih funkcij. Značilna vrsta teh strojev so dvigala vseh vrst. Pri nas skoraj ni papimičarja, transportnega delavca ali vzdrževalca, ki ne bi med svojim delom imel opravka z njimi. K sreči, ali bolje rečeno, zaradi poznavanja dela s temi sredstvi, do težjih nesreč ne prihaja. Že predlanskim je opravilo nad 140 delavcev seminarje o varnem delu z dvigali, letos pa še ostali, ki s teorijo, načinom dela in varnostnimi predpisi o delu z dvigali še niso bili seznanjeni. Od srede februarja do druge polovice marca so bili štirje seminarji. Predvideno je bilo nad 120 udeležencev. Vsi se predavanj niso mogli udeležiti, nad 100 delavcev pa se je le seznanila z vsebino seminarjev in opravilo kontrolo znanja. S tem je bil tudi dosežen namen — obvarovati direktnega proizvajalca pred nezgodami, ki se nepoučenim dosti preje dogodijo kot poučenim, obenem pa zavarovati te vrste proizvodna sredstva pred nepotrebnimi okvarami. Na seminarju so pretresali o tem, kdo je lahko voznik, oz. kdo lahko upravlja te vrste transportna sredstva — glede na znanje in zdravstveno-psihično stanje človeka. Seznanjeni so bili z vrstami in ustroji dvigal in razmerji bremen v odnosu na nosilnost, z manipulacijskimi prostori, z vodenjem kontrolne knjige, s tem, kdaj je potrebna tehnična kontrola dvigal in podobnim. Inštitut za celulozo in papir bo dobil novega direktorja VEVČE, MAREC — Dosedanji direktor Inštituta za celulozo in papir dipl. inž. Stane Bonač odhaja v pokoj. Tako je nastala potreba po nadomestitvi v tako važni znanstve-no-raziskovalni ustanovi s človekom, ki je izšel iz prakse in seveda s človekom, ki ustreza sposobnostim, katere tako delovno mesto zahteva. Osnovne karakteristike — znanstveno in raziskovalno delo, organiza-torstvo, smisgl in želja za razvoj papirne industrije — so našli v papirničarju, ki je že dolga leta opravljal vodilno tehnično službo v Papirnici Vevče, dipl. inž. Božu Igliču. S 15. marcem 1974 zapušča naš kolektiv, da bi še več prispeval k napredku slovenskega in jugoslovanskega papir-ničarstva in sprejema delovno mesto direktorja Inštituta v Ljubljani. Že med študijem na fakulteti za naravoslovje v Ljubljani je aktivno sodeloval v Nic-lasdorfu (Avstrija), v Prijedo-ru, Radečah in Krškem. Dne 10. 2. 1947 je prevzel dolžnosti vodje obratnega laboratorija na Vevčah in ga vzorno vodil. S sklepom DS Papirnice Vevče je postal 17. 7. 1957 tehnični direktor podjetja oz. pomočnik direktorja, vodja teh- dipl. ing. Božo Iglič nične službe. Njegove živo aktivne dejavnosti nismo opažali samo znotraj tovarne, ampak je sodeloval in še sodeluje v številnih vzgojno-izobraže-valnih in raziskovalnih institucijah doma in v svetu. Papirniške šole vseh stopenj ga vedno težko čakajo', da pomaga strokovno vzgajati bodoči papirniški kader. Na višji strokovni ravni aktivno sodeluje na predavanjih in simpozijih iz stroke doma in po svetu kot član odbora CPG, član mednarodne strokovne organizacije TAPPI (Technical Assoei-ation of Pulp and Paper Industrie), Zellcheming, O. V. der Zellstoff- und Papierche-miker und Techniker itd. Pri vsem tem delu pa ni prav nič zaostajala skrb za proizvodnjo, razvoj in napredek podjetja na tehničnem in organizacijskem področju. Nastajale so nove vrste papirja, strmo se je dvigala kvaliteta izdelkov, osvajala se je nova proizvodnja, nove investicije. Pod vodstvom inž. Igliča se je krepil tehnični sektor in v sklopu ostalih sektorjev in služb ra-stel kot zdravo telo podjetja — Papirnice Vevče. Čeprav odhaja od nas na pomembnejše delovno mesto, bo še vedno ostal naš kot človek in kot strokovnjak. Kot človek je zrastel z Vevčani, kot strokovnjak pa bo v ustanovi, ki jo bo vodil, sodeloval s tovarno v vseh vprašanjih napredka proizvodnje in stroke. Ob slovesu se dipl. inž. Božu Igliču iskreno zahvaljujemo za plodno sodelovanje, na novi dolžnosti pa mu želimo veliko osebnih in delovnih uspehov. Rekonstrukcija energetskega omrežja Volilna konferenca OOZKS papirnice Količevo KOLIČEVO, MAREC — Reikon-strukcijia kartonskega stroja II je zahtevala tudi ustrezno rekonstrukcijo energetskega omrežja v tovarni, še posebej po elektro plati. Obstoječe omrežje je bilo namreč potrebno delno obnoviti ter tehnološkim spremembam in povečanju ustrezno dograditi. Specifičnost dela se je kazala v povezovanju obstoječega razvodja z novozgrajenim v ustrezno celoto, ki naj zagotovi nemoteno in zanesljivo oskrbo rekonstruirane tovarne z električno energijo. Poznavalci razmer na področju elektroenergetike ocenjujejo opravljena dela po obsežnosti in po svoji funkcionalni tehtnosti kot naj večja v povojnem obdobju. Elektro-montažna dela pri rekonstrukciji kartonskega stroja II ter priprave snovi so opravili večinoma monterji mariborskega podjetja »Hidromontaža«-, medtem ko se je rekonstrukcija razvodja in transformatorskih postaj izvajala skupno z našimi elektrikarji. V času rekonstrukcije je bilo opravljeno izjemno veliko in zahtevno delo. Skoncentrirana in dograjena priprava snovi je zahtevala novo, kvalitetno oskrbo z električno energijo. Zato se je na južni strani nove hale za pripravo snovi zgradila nova trafo postaja 20/0.4 kV, moči 1600 kVA. Poleg transformatorskega boksa s transformatorjem je prostor za visokonapetostni priključek ter prostor glavne nizkonapetostne razvodne Plošče. Naša elektrodelavnica je izdelala in montirala tri večje U razdelilce za termično in dura-finersko stopnjo ter galerijo. Izvedena je bila visokonapetostna povezava nove trafo postaje preko 20 kV kabla s trafo postajo Količevo, kjer smo preuredili 20 kV odcepno polje in izločili zelo stari »SW« transformator premajhne zmogljivosti. Montiran je bil tudi ves predelani obstoječi kakor tudi novi elektromotorni razvod za termično-gnetilni postroj ER-WE-PA. Rekonstruirani obrat mletja je prav tako zahteval energetsko dograditev. Že zgrajena trafo postaja obrata mletja 20/0,4 kV, 1600 kVA, ki je bila prvotno predvidena za rezervno napajanje kartonskega stroja II, se je v tem času dokončala in funkcionalno rekonstruirala. Že obstoječo ploščo smo močno preuredili in na novo instalirali jakotočne kondenzatorje. Za potrebe novih re-finerjev in prestavljenih ensti-Perjev pa je bila postavljena nova napajalna plošča v samem oddelku in priključena na omenjeno trafo postajo. Za potrebe rekonstruiranega kartonskega stroja je bila v sti-kalnici kartonskega stroja II potrebna prigraditev dveh polj pri glavni razdelilni plošči, od koder se napaja novopostavljena ER-WE ■PA plošča ter nova dodelava in kompenzacija. Veliko dela je bilo Pri elektromontaži naprav za sam kartonski stroj. Na novo je bilo Postavlienih več plošč in komandnih pultov, 65 motorjev in insta-lacij v dolžini okrog 20 km. Ob vsem tem preurejanju tudi stara stikalnica v kalorični centrali ni mogla več ostati po starem. Odcep za kartonski stroj II smo opremili z novim »Siemens« stikalom za 3000 A ter ustrezno ojačali vodnika ter uredili pod-stikalnico za novo nabavljeni "Standard« kotel. Dokončno smo uredili kompenzacijo jalovega toka, ki je sedaj avtomatizirana. Poleg te tehnič-Po-ekonomske rešitve bomo v istem smislu skušali omej iti nep otrebno visoke izdatke za v konicah sprejeto elektriko iz omrežja s tem, da smo vgradili »Siemens« čuvaj konice, ki opozarja strojnike na eventualne prekoračitve Planiranega odjema moči. Ureje-na je signalizacija transforma- torskih zaščit, ker je odslej pregledno povezana z novim tablo-jem v strojnici. Ob koncu velja poudariti, da smo z novima transformatorskima postajama približali izvore elektroenergije potrošnikom ter močno razbremenili stari transformator in sti-kalnico v kalorični centrali. S tem smo v veliki meri rešili problem okrog njene rekonstrukcije. Naše elektroenergetsko razfvodje pa je postalo močnejše in z medsebojnimi povezavami bolj elastično glede obratovanja. Glede na razvojni program podjetja v energetiki ne bo zatišja. V novozgrajeni stavbi poleg kalorične centrale sedaj potekajo montažna dela »Standard« kotla in pripadajočih naprav. Izgradnja mazutnega gospodarstva in postavitev nove parne turbine z generatorjem pa bo zahtevala še bolj radikalne spremembe v načinu in obliki oskrbe potrošnikov v tovarni ter tem problemom ustrezne rešitve. KOLIČEVO, MARCA — V mesecu decembru 1973 je bila volilna konferenca OOZKS podjetja, na kateri so člani pregledali delo zadnjih dveh let in izvolili sekretariat. Sekretar organizacije tov. Ivan Jaretina je v svojem poročilu nanizal precej podatkov o uspešnosti poslovanja podjetja, o delu komunistov na družbenopolitičnem področju, o samoupravnem delu, ponovni oživitvi in pomlajevanju vrst zveze komunistov, o večjem vključevanju mladine v politično in samoupravno delo in v vrste ZK, kakor tudi o izpolnjevanju programa. Na volilni konferenci so člani razpravljali o problemih proizvodnje, o znižanju stroškov, o deJ lu mladih proizvajalcev, o modernizaciji tehnologije in o razvojnem programu podjetja. Konferenca je sprejela oceno in zaključke dosedanjega dela OOZK Slovenije, ki izhajajo iz naslednjih ugotovitev: 1. OOZKS — Papirnice Količevo sprejema poročilo in ocene, ki so bile podane na VI. konferenci o dosedanjem delu organov in organizacij, Z 8. sestanka 0ZK VEVČE, MAREC — Na predlog kadrovske komisije je organizacija ZK potrdila predlog za sprejem novih članov. Nekateri med njimi, ki so pred časom že bili člani naše organizacije, so v vsem tem času po izstopu s svojo delavnostjo v družbenih organizacijah in samoupravnih organih v podjetju in izven njega dokazali, da izpolnjujejo kriterije za članstvo. Predlagani kandidati so v rajzgovorih s člani kadrovske komisije izrazili pripravljenost spoprijeti se z nalogami, ki jih postavljajo pred nas vsakodnevni problemi na delovnem mestu in v družbeno-političnih organizacijah. Za vodilo pri tem delu pa nam bodo sklepi VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ, ki bosta v naslednjih mesecih. V nadaljevanju je bila kritizirana nedelavnost nekaterih članov, ki so člani samo na papirju. Vsekakor je kritika vedno dejstvo, da nekateri posamezniki ne obiskujejo sestankov in izostanka niti ne opravičijo. S sprejetjem nove ustave pa bo vsem tem, pa tudi ostalim, dana možnost delovanja v krajevnih skupnostih, torej v kraju, kjer stanujejo in v tovarni, ki z novo organizacijo razširja krog samoupravljanja, vzporedno s tem pa angažira več neposrednih proizvajalcev. Spre- jet je bil predlog, da se v bodoče sproti razčiščuje s primeri neopravičenega izostajanja. J. S. Kljub občutnim podražitvam le 2 odstotka preko načrta VEVČE, MAREC — Na seji DS dne 20. 3. 1972 so potrdili investicijski program razvoja podjetja. Prva faza tega programa je bila izgradnja tapetnega oddelka. Ta je bila zaključena v mesecu novembru 1973, ko je obrat pričel poizkusno obratovati, čeprav je bilo treba dokončati še nekatera dela v zvezi z montažo in notranjo ureditvijo. Po končanem obračunu znašajo prekoračitve predračunske vrednosti investicije 482.601,15 dinarjev — torej le 2 %, čeprav je bilo razmerje devalvacije dinarja in revalvacije marke občutno višje, prav tako pa tudi domače podražitve. K temu uspehu je nedvomno vplivala dobra organizacija gradnje, pravilen nadzor in pohvalno sodelovanje strokovnih služb in direktnih izvajalcev. Zato gre vsem tem ljudem izredno priznanje. 2. OOZKS — Papirnice Količevo ugotavlja, da je velik del nalog iz programa, sprejetega dne 23. 3. 1972 in iz dopolnilnega dela programa, sprejetega dne 9. 1. 1973, že izvršenih ali pa so v teku izvrševanja. Velik del nalog, ki so določene v programu, je dolgoročnega značaja in ostajajo še v naprej kot pomembne naloge OOZK, organov upravljanja, strokovnih služb in drugih organov in organizacij. Med temi nalogami so zlasti pomembne naslednje: — izvajanje smotrne poslovne politike, ki naj zagotovi uspešno uveljavljanje podjetja na domačem in tujem trgu, ter doseganje optimalnih rezultatov v danih okoliščinah, — razvoj podjetja je še nadalje ena od najbolj pomembnih nalog organov in organizacij, čeprav so na tem področju že doseženi pomembni uspehi, nam leti še ne zagotavljajo sigurne perspektive za nadaljnji obstoj. Ob tem je izgradnja KS III prvenstvena naloga. —■ Organizacija dela in organizacija podjetja je naslednja naloga. OOZK ocenjuje, da je na tem področju do sedaj najmanj narejenega in so naloge, določene v programu, še vedno aktualne — predvsem se mora proučiti organizacija dela, organizacija podjetja in formiranje razvojnega oddelka. — Kadrovska politika je vodena v smislu, ki ga določa program ter je to dolgoročna naloga stalne službe, organov samoupravljanja in politike ZK. — Urejanje medsebojnih odnosov terja stalno dejavnost ZK in drugih organov, ker je to najbolj občutljivo področje dela. Čeprav so v tem urejanju doseženi določeni rezultati, je še vedno veliko nerešenih problemov, kot je vrednotenje delovnih mest, merila za delo pri nagrajevanju, pogoji dela, informiranje, socialna varnost zaposlenih, družbeni standard itd. Izdelana analitična ocena delovnih mest ni dala pričakovanih rezultatov in so problemi, ki smo jih hoteli z njo urediti, še vedno odprti. — Uveljavitev ustavnih dopolnil je ZK postavila v program kot eno zelo pomembnih nalog. Kljub temu je uveljavitev ustavnih dopolnil še vedno v zaostanku, čeprav se z zakonom določeni roki naglo približujejo. Zato je potrebno temu vprašanju še naprej posvetiti vso pozornost ter v roku dokončati nalogo s področja uveljavljanja ustavnih dopolnil. Glede informiranja članov kolektiva je bilo dosedaj vse premalo storjenega, kar nas opozarja, da tem problemom posvetimo še več pozornosti in skušamo v čim krajšem času z večjo aktivnostjo organov upravljanja in družbeno-političnih organizacij odpraviti ta problem. 3. Sprejem novih članov v ZK obstaja še v naprej ena izmed aktualnih nalog vseh članov naše OOZKS. 4. Idejno-politično usposabljanje ne sme ostati samo na hrbtu komisije, temveč se moramo vsi člani ZK politično in strokovno usposabljati za svoje delo. 5. SLO Krepitev splošnega ljudskega odpora je ena od osnovnih nalog vsake organizacije in vseh organov upravljanja v podjetju. V prihodnosti moramo posvetiti več pozornosti krepitvi materialne osnove, usposabljanju enot TO in enot civilne zaščite. 6. Predkongresna aktivnost Vsa pozornost v predkongresni aktivnosti mora veljati preverjanju že sprejetih sklepov in stališč. Zato velja poudariti vlogo ZK pri njenem ustvarjalnem delu na vseh področjih, ter je potrebno vso aktivnost izrabiti za povezovanje kongresne vsebine s problematiko ožje ali širše sredine, kjer delujemo člani OOZKS — Papirnice Količevo. Informacija o poteku gradnje toplarne VEVČE, MARCA — Na tem mestu je bilo že dovolj podrobno povedanega o vzrokih za odločitev za gradnjo nove toplarne. Danes bomo informirali o poteku del pri gradnji. V okviru pripravljalnih in raziskovalnih del za gradnjo toplarne, je bila lopata prvič zabodena v teren 13. novembra 1973. Že pred tem in kasneje glede širjenja gradbišča so se postavljale delovne barake — delavnice, pisarne in skladišča. Hkrati s strojnim izkopom gradbene jame so 12. marca 1974 je gradnja toplarne že vidno napredovala pričeli polagati tire za ročični žerjav. Prve dni marca so bili zabetonirani vsi točkovni in pasovni temelji, temelji turbinske mize, betonska plošča na koti O za trafo postajo in delno stebri za pripravo vode. Sočasno z opisanimi gradbenimi deli je tekla prava bitka za pridobitev gradbenih soglasij in končno gradbenega dovoljenja. Pri tem je bilo mnogokje potrebno po večkrat interviniratii, da smo dobili predpisane listine. Dela pri obeh podjetjih, ki sta za nas vršili ingeneering, so potekala v redu, čeprav je treba še omeniti, da je gradbeni del inge-neeringa kasnil zaradi bolezni glavnega projektanta, obveznega koriščanja lanskih dopustov v januarju itd. Kozorcij Waagner Biro ter Siemens Eriangen in Siemens Austrija opravljajo svoje delo po terminskem planu. Počasno poslovanje carinske pošte je bil vzrok, da so mnogokrat nujne podloge in dokumenti prišli z zamudo. Podpisu pogodb z vsemi glavnimi dobavitelji so sledile še parcialne pogodbe s koliferanti. Danes so vse pogodbe sklenjene, dobavni roki pa tečejo. V mesecu aprilu bo začela prihajati prva oprema. Montažna dela na zunanjih povezavah se bodo predvidoma pričela konec meseca aprila. Do začetka meseca maja, želimo, da bodo gradbena dela tako daleč, da se bo lahko pričelo z montažnimi deli na kotlu. Želimo si, da bi nam vreme še naprej tako služilo kot doslej in da bi bila zagotovljena potrebna pomoč in sodelovanje vseh pri gradnji toplarne potrebnih delavcev. DS, dipl. ing. 0 nezgodah na delovnem mestu VEVČE, MAREC — Nezgodo na delovnem mestu lahko označimo kot nenaden, nepričakovan, nepravilen dogodek za katerega ni vedno nujno, da se konča s poškodbo telesa. Pri raznovrstnih nesrečah se kažejo razlike predvsem v posledicah: a) posledic ni — imeli smo »srečo«, b) lažje ali hujše telesne poškodbe, ki zahtevajo zdravljenje, krajši ali daljši bolniški stalež, izgubo delovnega časa, invalidnost ali celo smrt. Kadar seštevamo vse stroške, ki so potrebni za zdravljenje, razna popravila strojev, e v. zgradb, v nekem časovnem obdobju, znašajo te izgube naravnost ogromne denarne vsote. Le s sistematičnim opazovanjem odkrijemo in tudi odpravljamo vzroke nesreč. Opazovati pa je treba vse nezgode ne glede na njihov izid. Razmerje nesreč, pri katerih smo imeli »srečo«, ker smo odnesli »celo kožo« v primerjavi z nesrečami, ki so terjale zdravniško nego, znaša ca. 29 : 1. Če bi opazovali 29 situacij, pri katerih slučajno ni bilo nesreče in odstranjevali pravočasno vzroke, obstaja velika verjetnost preprečevanja hujših nesreč. Vsekakor pa lahko sklepamo, da opustitev opazova-naj pomeni stalno nevarnost. Ne glede na strategijo preprečevanja nesreč, ki mora biti stalna in se izvaja v: 1. vzročni analizi nezgod, i. razločevanju med samimi nezgodami in posledicami nezgod, 3. v odpravljanju nevarnega ravnanja in nevarnih okoliščin — se bomo še daljše obdobje srečevali z nesrečami raznih oblik na samem delovnem mestu. Morda bodo nove raziskave in ukrepi kot vrednotenje življenja, treznost na delovnem mestu, vedenje človeka, borba proti kronični utrujenosti, praktična uporaba znanja o urejenih mikrokli-matskih pogojih itd. pripomogle k upadanju nesreč. Številni novinci se počutijo na novem delovnem mestu nesigur-ni. Potrebno je namreč sprejeti nove delovne navade in znanje, stalne navade ali celo razvade pa opustiti. Vspostaviti je potrebno novo okolje in disciplino. V tej fazi nastopa najčešče zelo draga fluktuacija. Tudi nesreče so pogoste. Pri vsaki nesreči na delovnem mestu pa ne zadostuje samo pravilno oskrbovana omarica za prvo pomoč. Potrebno je predvsem znanje, kako ponesrečenemu pomagati kar se da hitro, da ne bi prišlo do večje škode. Hitra informacija in pravilen načrt pa prihranita dragocene sekunde. Pri vrstnem redu hitrega ukrepanja pri nesreči na delovnem mestu moramo najprej ločiti ali gre za nezavestnega ali zavestnega ponesrečenca. A) Nezavest: ponesrečeni ni orientiran v kraju, času in osebi. Nezavestnega ponesrečenca ne smemo pustiti samega dokler ni pri zavesti. 1. Zastoj srca: Zadnja možnost rešitve je: a) zunanja masaža srca, to pa laično lahko izvaja samo reševalec, ki je opravil uspešno 80 urni tečaj prve pomoči, b) umetno dihanje. 2. Zastoj dihanja — izvajamo: Umetno dihanje a) usta—nos b) usta—usta c) Holger—Nielson 3. Dihanje je ogroženo: Sprostitev dihalnih poti, bočna oziroma stranska stabilna lega. 4. Dihanje ni ogroženo: Bočna oziroma stranska stabilna lega. 5. Zelo važen je pravilen transport — nezavestni ponesrečen spada v bolnico. VEVČE, MAREC — V torek 12. marca je bil na šolskem centru tiska in papirja v Ljubljani plenum ustanoviteljev tega zavoda. Razpravljali so o predračunu za leto 1974 in pregledali zaključni račun za leto 1973. Šolski center je bil ustanovljen na podlagi sklepa plenuma graifične in ipapirne industrije Slovenije 24. julija 1962 oziroma 17. julija 1962 in začel delati 1. septembra 1962. Danes skrbi za izobraževanje grafičnih in papirniških delavcev Slovenije in tudi drugih republik. Ustanovitelji so vse tiskarne in papirnice v Sloveniji. Center ima poklicne šole obeh strok, za katere vzgaja tudi tehnični kader. Poleg rednih razredov imai v svojem sestavu tudi oddelke za odrasle, med njimi tudi na Vevčah, kjer predavajo redni in honorarni predavatelji. V šolskem letu 1972/73 se je na zavodu poklicno izobraževalo 89 učencev za poklic papirničarja in 492 za poklic grafičarja. V tehnično šolo pa se je leta 1973 vpisalo 34 grafičnih in 12 papirniških dijakov, tako, da je v tem letu obiskovalo grafično šolo 72 dijakov, papirniško pa 19. Zanimanje za izredno šolanje je vedno večje tako na ravni poklicne kot tehniške šole. Uspešnost študija se kaže bolj pri tistih, ki obiskujejo predavanja, manj pa pri onih, ki študirajo sami. Učiteljski zbor večkrat in dosledno obravnava učno vzgojne probleme. Sem spadajo predmetniki, formiranje razredov, kafoi-netski pouk, stranske dejavnosti učencev in dijakov. Skrb posvečajo tudi za izvenšolsko življenje učencev kot so športno, druž- B) Zavest ponesrečenega je ohranjena: 1. Šok: ponesrečenega je potrebno namestiti v pravilen položaj, miobilizacija, ustavitev krvavitve itd. 2. Krvavitve: a) zunanje — ustavimo krvavitev npr. s pritiskom na krvavečo arterijo, b) notranje 3. Prelom kosti: pravilna miobilizacija preloma. 4. Rane: pravilna oskrba rane. 5. Važna je pravočasna strokovna oskrba in pravilen transport. Ta orientacija nam nakazuje smer reševanja ponesrečenca na delovnem mestu. In končno: Boljše je delati vamo in nesreče preprečevati. benopolitično in kulturno življenje. Plenum je po razpravi potrdil zaključni račun za preteklo leto in sprejel predračun za tekoče leto. Karakteristična za oba pregleda je skrb za napredek centra in za napredek učnega sistema. Seveda pa ni šlo brez težav, katere je plenum udeležencem tudi nakazal. Udeleženci so sprejeli tudi dokončno obliko Statuta šolskega' centra tiska in papirja, ki v skladu z ustavnimi in zakonitimi pravicami ureja razmerja, poslovanje in vzgojno izobraževalne naloge zavoda. S. R. Marija Stražar in Francka Šubelj sta prenehali delati VEVČE, MAREC — Prenehali sta z delom, seveda samo v tovarni, tako sta rekli. Doma ga bo še dosti. Nekaj za razvedrilo, nekaj iz nujnosti. Razvedrilo bo vzgoja rož in zelenjave za domače potrebe na vrtu in sem pa tja kak obisk pri prijateljici ali znanki. Nujnost pa bo še gospodinjstvo, da mladi me bodo preveč obremenjeni in varstvo otrok tistih, ki so že tu in tistih, ki morda še pridejo. Marija Stražar je bila zaposlena že pred vojno, 7. 6. 1945 pa je prišla v tovarno. Različna dela v ročni dodelavi ji niso bila tuja. Precej časa je bila etiketarica, od spomladi 1966 pa prebiralka in števka papirja. Tone in tone papirja je šlo skozi njene roke. Ob slovesu je rekla, da se je med kolektivom dobro počutila, vendar da gre rada v pokoj. Doma jo potrebujeta mama in brat. Francka Šubelj je bila med nami od leta 1964. Zadnja leta je skrbela za red v obratu družbene prehrane. Če bi bila zdrava, je rekla, bi še delala, vendar je delo v gostinskem obratu za njena leta prehudo*. Z delom je bila zadovoljna. Sicer pa gostilna je gostilna, dostikrat tudi malicati ni bilo časa. S sodelavkami se je dobro razumela. To je edino, kar ji mogoče odhod v pokoj malo otežuje. Obema sodelavkama se za sodelovanje iskreno zahvaljujemo in jima želimo vse dobro, zlasti pa zdravja in odlično počutje. Lep primer skrbnosti in reda v skladišču celuloze. To je nujnost za racionalno izkoriščanje prostora in varno delo Dr. R. Moškon Plenum ustanoviteljev Ob gladilnem stroju premazanega papirja v obratu premaza Novi prostor za malico je odprl vodja oddelka ing. I. Bogovič Skromna, a pomembna slovesnost VEVČE, MAREC 1974 — Ce človek prebije tretjino svojega časa na delovnem mestu, potem mu je treba tudi okolico delovnega mesta tako prirediti, da se dobro počuti. Iz tega vidika in pa zaradi smotrne uporabe delovnega časa in počitka med delovnim časom, so v tapetnem oddelku dne 22. februarja 1974 odprli prijeten prostor, kjer bodo delavci tega oddelka lahko prebili svoje proste pol ure in dostojno posedeli. Zajtrkovalnico, ali kako drugače bi ta prostor poimenovali, je s kratkim nagovorom odprl vodja oddelka ing. Ivan Bogovič. V kratkih obrisih je povedal marsikaj o prizadevanju obrata tapet, ki se trudi dati na trg čim boljše proizvode in tako pomagati razširiti že dober glas Vevč med potrošnike. To pa je odvisno od organiziranosti celote in posebej od organiziranosti obrata samega. Pri tem pa je potrebna sposobnost in dobra volja ljudi, ki ne pride kar iz zraka. Pri vsem tem je osnova dobro počutje delovnega človeka. Njemu je namenjen tudi novi prostor. Vsi navzoči so besedam vodje obrata pritrdili in bili začudeni nad redom in skrbjo za člane tega ožjega kolektiva. Del zajtrkovalnice v tapetnem oddelku Novo v Novigrodu VEVČE, MAREC — Že dalj časa se je naša organizacija dogovarjala o formalno-pravni ureditvi zadev v zvezi s posedovanjem zemljišča v Novigradu s predstavniki občine Novigrad. Čeprav imamo v Pineti že dolga leta svoj počitniški dom, te zadeve do danes še niso bile urejene. Kot vemo je bilo vprašanje našega počitniškega doma, kat tudi splošno delavskega turizma na tem območju dokaj kočljivo. Prav gotovo je bil temu vzrok, da so se nekatera mesta ob zahodni obali Istre z razvojem turizma, gradnjo dragih hotelov za premožnejše državljane in tujce, močno opomogla in se dvignila iz močno zaostalih območij v turistična središča z največjim številom prenočitev pri nas. To se je seveda odražalo tudi v finančnem pogledu v občinskem proračunu in tako so si ta mesta brez velikih muk uredila ceste, vodovode, elektrovode in druge naprave javnega pomena. Seveda ob vsem tem tudi Novigrad ni hotel zaostajati in tako so se pojavile težnje za pospeševanje razvoja množičnega (dragega) turizma, čemur pa bi bil delavski turizem v napoto. Vendar pa so odgovorni po-' časi le prihajali do spoznanja, da konec koncev delavskega turizma le ni zanemarjati. Mogoče je k temu mišljenju pripomogla tudi splošna kriza gospodarstva v svetu. Res je, da od delavskega turizma mogoče dobički niso tako visoki, vendar pa je to lahko dokaj stalen vir sredstev, saj na njega ne vplivajo v toliki meri gospodarska nihanja in razne epidemije. V tem smislu je bil voden tudi sestanek predstavnikov Skupščine občine Novigrad in pa predstavnikov slovenskih podjetij, ki imajo na območju občine Novigrad svoje počitniške domove. Sestanek je bil 1. III. 1974 v našem podjetju. Na sestanku so sodelovala le podjetja in organizacije, ki nimajo še urejenih formalno4pravnih zadev v zvezi s posedovanjem zemljišča v Novigradu, zato je bila tudi glavna tema sestanka pogodba o plačilu zemljišča ter komunalnega prispevka. Vsi prisotni so se strinjali s tem, da je Potrebno omenjene prispevke plačati in sicer po možnosti čimprej, kajti že v preteklem letu je bilo mnogo problemov z elektriko in vodo in vsaj za elektriko naj bi se takoj zbrala sredstva. Skupščina občine Novigrad se bo v pogodbi, katero naj bi podpisali do aprila letošnjega leta, obvezala: — da ukine odbor iz leta 1967. ki je postavil pod vprašaj obstoj počitniških domov v Pineti, — da se uredi nov urbanistični načrt, ki bo predvideval že sedaj obstoječe zidane objekte na območju Pine te. Po zakonu se namreč 500 m od obale ne sme več graditi, razen če to predvideva urbanistični načrt, — zagotovi v naslednjih letih širjenje kapacitet za 50fl/o, — da se postavi v čim krajšem času nove transformatorske postaje, — da napelje v Pineto telefonsko linijo, — da se bodo sredstva, dobljena za komunalni prispevek, porabila za napeljavo novega vodovoda in dohodne ceste do Pinate. S temi obvezami torej lahko računamo, da bomo imeli še dolgo svoj počitniški dom, ki je za naše delavce več ikot ugodna pri- lika za sprostitev v času letnih dopustov. V novem delegatskem sistemu bodo imela tudi vsa podjetja, ki imajo na območju občine Novigrad svoje počitniške domove, svojega delegata v Skupščini občine Novigrad. Delegacija le-teh bo štela 10 članov, od katerih jih bo 6 iz počitniških skupnosti Pinota. Naše podjetje bo v prvi mandatni dobi imelo svojega delegata v delegaciji, ki pa bo poleg našega podjetja predstavljal še podjetje Jugotekstil iz Ljubljane. Niko Iniciativni odbor za šport in rekreacijo se pogovarja o bodočem delu Mesto in vloga množične rekreacije in množičnega športa v podjetju VEVČE, MAREC — Pred kratkim se je zbral na prvem sestanku iniciativni odbor za množično rekreacijo in šport v papirnici Vevče. Predvsem je treba poudariti iskreno željo prisotnih, da je potrebno omenjeno dejavnost organizirati na novih temeljih, če hočemo, da se bo premaknila iz mrtvila. Gotovo bi nam bila v veliko pomoč, če bi vedeli kako v drugih podjetjih organizirajo in skrbe za množično rekreacijo svojih zaposlenih. Na sestanku je bilo med drugim poudarjeno, da sta šport in rekreacija samoupravna pravica delovnih ljudi. Današnji tempo razvoja naše samoupravne socialistične družbe terja od ljudi velike napore pri delu in upravljanju. Te napore lahko obvladajo samo telesno in duševno pripravljeni ljudje. Delovne sposobnosti naj ne bodo nikakršen naravni privilegij, temveč morajo biti podvržena stalni negi in skrbi družbe in kolektiva. Da bi to držalo, bi moralo biti mesto množične rekreacije in rekreativnega športa točno opredeljeno tudi v samem statutu podjetja. Predvsem pa so prisotni na prvem sestanku iniciativnega odbora ugotovili potrebo, da se vprašanje rekreacije zaposlenih resnično celovito reši in sicer tako organizacijsko, finančno in kadrovsko. Spričo navedenega je bila odboru za družbeni standard papirnice Vevče načelno predlagana naslednja rešitev: 1. Organizacijsko vprašanje: a) nujno je formirati vspored-no z odborom za družbeni standard podjetja nek odbor ali pododbor za množično rekreacijo in šport zaposlenih, b) formiranje odbora, oziroma pododbora z vsemi funkcijami naj bo rešeno tudi formalno pravno po statutu podjetja. 2. Kadrovsko vprašanje: Imenovani odbor naj vodi profesionalno sposobna oseba, v rednem ali honorarnem delovnem razmerju s funkcijo povezovanja in organiziranja s področja mno- žične rekreacije, športa in ne nazadnje tudi kulture po določenem pravilniku. 3. Finančno vprašanje: Pri odboru za družbeni standard naj se vsako leto formirajo iz sredstev Skupne porabe okvirna sredstva za finansiranje množične rekreacije. 4. Kontrola: Z okvirnimi sredstvi naj gospodari imenovano organizacijsko telo, vsako leto predloži program in proračun, za porabljena sredstva pa daje odboru za družbeni standard letni obračun. Nadalje je bilo podano mnenje, da naj se športni klubi in društva finansirajo predvsem iz sredstev, ki se bodo zbirala pri TTKS, v katero so vključeni omenjeni klubi in društva, medtem ko naj interna sredstva zagotovijo razmah množične rekreacije in rekreativnega športa zaposlenih. Naj povem, da je imela pobuda pozitiven odziv na odboru za družbeni standard. Člani odbora so bili mnenja, da je predlog v principu sprejemljiv, da pa naj iniciativni odbor za množično rekreacijo in šport še bolj poglobi in konkretizira svojo pobudo. Iniciativni odbor je skušal na svojem drugem sestanku na osnovi zastavljene naloge priti do rezultata. Lahko rečemo, da je bil predlog v glavnem sprejet. Potrjeno je bilo-, da vprašanje množične rekreacije in rekreativnega športa zaposlenih rešuje odbor za družbeni stajndard. Iniciativni odbor se je konstituiral v komisijo za rekreacijo in šport. Vodstvo komisije pritiče po službeni dolžnosti vodji družbenega standarda, medtem ko komisijo sestavljajo organizatorji po posameznih panogah. Okvirna sredstva se bodo formirala na osnovi proračunov po posameznih panogah iz sredstev skupne porabe. Torej, začetek je spodbuden. Od komisije je odvisno, kako bo smernice uresničila. Čaka nas veliko dela. Potrebno bo poživiti aktivnost v panogah, ki do neke mere že delujejo. Posebno se bo treba zavzemati za množičnost in šele potem za kvaliteto. Ce bomo prizadevni, lahko računamo, da bomo tudi uspešni na področju množične rekreacije in rekreativnega športa, saj je ta dejavnost na Vevčah beležila že zavidljive uspehe. Dane Zadnja tekma v jesenski sezoni med Slavijo in Koprom je Slaviji prinesla 6. mesto na lestvici Delovni sestanek zastopnikov občine Novigrad in podjetij, ki imajo počitniške domove v Pineti. Sestanek je bil na Vevčah Nekaj minut počitka med naporno tekmo Slavija — Medveščak Ali bo šlo ali ne, skrbi funkcionarje kluba in gledalce — simpatizerje kluba POSEBNA KRIŽANKA 1 2 3 4- 5 X G X 7 X 8 X 9 10 11 X 12 13 X K 15 X )6 X X 17 X 18 19 20 >4 21 22 X 23 24- 25 X 26 X X 27 X 28 29 30 Star papir je dragocena surovina. Pri stiskanju v bale dela tovariš Štefan Zver. Z delom je zadovoljen. Pritožuje se le nad tem, da cevovodi v bližini niso tesni. Para in voda onesnažujeta delovno mesto. Pravi, da so tisti, ki ne popravijo, nesramni KADROVSKA SLUŽBA POROČA Pri tej križanki mora reševalec prve tri črke vsake vodoravne in navpične besede vpisati v eno polje, vsako naslednjo črko pa v preostala polja. Torej pridejo na vsa oštevilčena polja po tri črke, na vsa prazna polja pa po ena. Vodoravno: 1. ponovno tiskanje že natisnjenega besedila, 3. pisan ptič, ki se nauči govoriti, 5. tekočina, brez katere papirnice ne bi mogle proizvajati, 6. gradbeni poslovodja, namestnik zidarskega mojstra, 8. kvalificirani delavec lesne stroke, 9. žena, ki jo imajo otroci najrajši, 10. del strehe, na-pušč, 12. žuželka s kleščami, 13. plin brez barve in vonja, vrsta ogljikovega vodika, 14. umetnikova delavnica, 15. nekdanja votla mera, korec, mernik; tudi filmska zvezda, 16. vas na Dolenjskem blizu Trebnjega, 17. dogajanje med spanjem, 18. naš voditelj in maršal, 19. čevlji za hojo po skalovju ali ledu, 21. list papirja, 22. uživanje pijače, popivanje, 23. izdelovalec kartonu podobnega proizvoda, 25. francosko letoviško mesto ob morju, 26. tovarniški proizvcdhi oddelek, 27', umetnostni slog 17. in 18. stoletja, 2'8. glavno mesto Norveške, 29. gorenjsko Papirna predelovalna industrija ZRN pesimistična Lani je papirno-predelovalna industrija ZRN s 132.000 zaposlenimi povečala promet proti predhodnemu letu za 10'Vo na prek 9,4 mlrd. DM, čeprav se proizvodna struktura v zadnjih letih skoraj ni spremenila. Investicije so znašale 440 milij. DM, kar je 10 °/o več kot v letu 1972. Proizvajalci ocenjujejo prodajne iz-glede panoge za tekoče leto pesimistično in pričakujejo najmanj 5 odstotno zmanjšanje proizvodnje. Vir: Handelsblatt 26, 6. 2. 1974. Visok porast dobička pri Sven-ska Cellulosa v letu 1973 Švedska družba Svenska Cellulosa AB je v letu 1973 dosegla izboljšanje položaja na vseh proizvodnih področjih, vendar je treba upoštevati, da je bilo leto 1973 za vso lesno-papirno industrijo dokaj uspešno. Promet koncerna se je povečal od 1,6 na 1,9 mlrd. skr., dobiček pa od 58 milij. skr. v letu 1972 na 280 milij. skr. Za leto 1974 pričakujejo nespremenjeno ugoden razvoj družbe, energetska kriza pa bo zahtevala povečanje cen. Vir: Die Welt 51, 1. 3. 1974. mesto s tovarno papirja in lepenke, 30. prebivalec večjega kraja ob Savi s tovarna celuloze in roto papirja. Navpično: 1. lastnosti kovin in drugih snovi v zvezi z elektriko ali toploto, 2. iglasto drevo, tudi vojvodinska reka, 3. izdelek iz celuloze in lesovine, 4. želatina iz alg, 6. naš prvoborec, general-ma-jor (Bojan — Stjenka), 7. vas pri Domžalah s tovarno kartona, 8. ozka pot, globel, sopot, 9. Tolovaj v povesti pripovednika Frana Milčinskega, 11. izdelovalec reti podobne priprave za čiščenje žita, 12. osrednji pohorski vrh (1517 m), 14. glavno mesto Grčije, 15. ženska z zastarelimi nazori, nazadnjakarica, 16. del Ljubljane, 17. zimsko prevozno sredstvo, 18. bajeslovni velikan, tudi tovarna v Kamniku, 20. Striček v psihološki drami ruskega pisatelja A. P. Čehova, 21. potovanje po 'zraku, letenje, 23. razglas, nalepljen na javnem prostoru, plakat, 24. izde-lep Papirnice Količevo, 26. iz kovine ali lesa napravljen kolobar, ki ga imajo lesene posode, 27. italijansko pristaniško mesto ob Jadranskem morju, 28. brusni kamen. L S. REŠITEV KRIŽANKE 123 Vodoravno*: 1. pleskar, 8. apokopa, 15. Prevalje, 16. lesovina, 18. ris, 19. nadav, 21. sel, 22. kor, 23. aj, 24. oksalit, 2'6. livada, 28. Vevče, 30. Irka, 32. Čačaik, 33. Odra, 34. pas, 36. vreča, 38. Sot,, 39. mast, 40. Steve, 41. uk, 43. TR, 44. Berti, 45. Toko, 46. Ana, 47. Krško, 48. ora, 49. kris, 50. ukana, 52. nart, 55. trava, 56. Marolt, 58. konopec, 61. Er, 62. krt, 63. nit, 65. misel, 66. trn, 67. apo-litik, 70. celuloza, 72. enakost, 73. Amerika. Za KRIŽANKO 123 smo dobili 58 rešitev. Za pravilno rešitev so bili izžrebani: 10.— KAMŠEK Jolanda 10.— VIDRGAR Pavli 10.— MORELA Fani 30.— JOZELJ Anton 60.— JELNIKAR Tonca Rešitve »Posebne križanke« pošljite do 12. IV. 74 v uredništvo »Našega dela«. Izžrebali bomo spet 5 običajnih nagrad. Papirnica Vevče FEBRUAR 1974 Prišli : Strubelj Anica — dovažalka Potokar Marija, I. pomočnik dodelavnega stroja Madarevič Ilija — vnašalec Bratun Marjan — pomožni delavec Bratkovič Silvester — pomožni delavec Vukovič Petar — I. pomočnik dodelavnega stroja Mij ato vic Slavko — snažilec Nikolčič Trifun — vnašalec Mladenovič Milka — snažilka Guskič Miroslav, pospravljalec izmeta Čerim Suljo — vnašalec Rakič Stevo — paznik PS Stefanovič Žika — pomožni delavec Nikolič Novica — pomožni delavec Belič Dušan — I. pomočnik dodelavnega stroja Karalič Arif — pospravljalec izmeta Cusak Jože — pomožni delavec Purgar Drago — pomožni delavec Jovanovič Miroslava — snažilka Mosorovič Javorka — snažilka Gavič Zagorka — snažilka Perovič Radosav — voznik viličarja Odšli: Levec Lidija — sporazumna prekinitev Zupančič Marija — upokojena Kavalič Boris — lastna odpoved Guskič Branislav — samovoljno zapustil delo Guskič Miroslav — odšel v poiskus-ni dobi Rački Stane — samovoljno zapustil delo Vidic Drago — samovoljno zapustil delo Weiss Franc — umrl Poročili so se: Smigič Dragoljub z Arsič Milanko Rodili so se: Jožetu Kresniku, hči Klavdija Ladotu Goršetu, hči Katja Papirnica / Količevo Prišli so: Strnad Franc — voznik viličarja Urbanija Janez — pazilec sita Železnik Vojko — delavec v dodelavi papirja Popovič Milivoje — pomočnik vodje tračne žage Grošelj Dušan — ključavničar v KC Mlakar Ivan — pakar bal Marela Marjan — snemalec lepenke III. Koller Anton — delavec v pripravi snovi Odšli so: Laznik Stane — vodja konstrukcije — sporazumno Slovnik Vida — delavka v dodelavi papirja — sporazumno Deisinger Milan — vodja kadr. — splošnega sektorja — sporazumno Šupe Zdravko — delavec na lesnem prostoru — v poiskusni dobi Bregar Jože — delavec na lesnem prostoru — v poiskusni dobi Capuder Franc — delavec na lesnem prostoru — samovoljno Hrnčič Husein — delavec v KC — samovoljno Oršič Valent — delavec na lesnem prostoru — v poiskusni dobi Japič Juso — kolodrobec v lepenki — samovoljno Baloh Peter — kolodrobec KS I. — umrl Lukan Zlatko — žagar lesa na Im — odšel v JLA Kokalj Franc — strojni ključavničar — odšel v JLA Mrčun Franc — pazilec sita KS H. — odšel v JLA Koprivšek Štefan — pazilec sita FS II. — odšel v JLA Zupan Cilka — vodja mehan. gla-dilnika lepenke — invalid, upokojena Pavli Janez — vajenec v elektro de-lav. — izključen Potočnik Janez — pomočnik vnašal-ca v Hy — samovoljno Samarija Stjepan — delavec na lesnem prostoru — samovoljno Vidergar Leon — pazilec sita KS I. — sporazumno Petkičič Veličko — kolodrobec v lepenki — samovoljno Močnik Mirko — pazilec sita •— sporazumno Rodili so se: Alojzu Urbaniji se je rodil sin Roman Urošu Kremiču se je rodila hčerka Bojana Antonu Tavčarju in Marjanci se je rodila hčerka Jelka Varji Lampič in Bogdanu se je rodila hčerka Kristina Andreju Vavpetiču se je rodila hčerka Mojca Poročili so se: Murič Muhamed se je poročil z Be-ganovič Sefiko Čestitamo -naSEDELO- Glasilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robida — Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Ljubo Milič, Tone Novak, inž. Danilo Skerbinek — Tehnični urednik Danilo Domajnko (Delavska enotnost) — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije št. 421-1/72 z dne 23. 1. 1974 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Šejk in vodja harema Zanimiv prikaz diapozitivov VEVČE, MAREC 1974 — Pred kratkim nas je obiskal šejk Ibn Ben Led Nikal Gamaš Ral v spremstvu vodje harema Mfa-Nikom Parembutu. Pogovarjali smo se o morebitni menjavi nafte s papirjem. Izgledi so dobri. Vsi prisotni so se zanimali tudi za privatno življenje v njihovi deželi. Obljubil je, da bo predaval o ustroju harema z nekaterimi potankostmi, vendar šele na povratku, češ da trenutno nima časa. Ker je zadnji dan marca nedelja, bo predavanje v ponedeljek od 9.30 do 10 (med pavzo) v sejni sobi podjetja na Vevčah, na Količevem pa ob 13. uri. Mladini ogleda prikaza diapozitivov ne priporočamo!