DR. IVAN SEDEJ
ARHITEKTURNA IN STILNA PROBLEMATIKA KMEČKIH
DVORCEV NA LOŠKEM OZEMLJU V 18. STOLETJU
Arhitektura kmečkih dvorcev na loškem ozemlju sodi nedvomno v sam
vrli ljudskega stavbarstva na Slovenskem. Pojav seveda ni omejen le na področje
nekdanjega loškega gospostva (1): zaradi vrste jasno izraženih pričevalnili
prvin pa ni zanimiv le za raziskovalca oblikovnih problemov, marveč ludi
za etnologa. Pri tej arhitekturi gre za neposreden odsev načina življenja
kmečkega sloja v 17. in 18. stoletju, ki se kaže v stavbarstvu, in ludi nasprotno
za vplivanje te arhitekture na človeka in njegovo kulturo.
Ob vprašanju kmečkih dvorcev (2) moramo že uvodoma opozoriti, da to
ni arhitektura bogatih svobodnjakov, \elike kmečki' hiše, tudi dvorec na
\ isokem. so gradili fevdalno odvisni kmetje, torej llačani. I ako zmotno oznako
je Blaznik zavrgel že večkrat (3), vendar se ponavlja kar naprej. Gmotno
moč je na kmetih reprezentiral predvsem areal zemljiške posesti - pri
mnogih kmečkih dvorcih pa gre dejansko za posestvo, sestavljeno iz dveh
ali pa ene velike hubc (4). Pomemben faktor v bogatenju posameznih kmetov
so bili tudi zaslužki od kmečke trgovine in obrti. Prek Poljanske doline je že
v srednjem veku potekala pomembna trgovska pot. ludi umetnostne zveze
med Loko in Kurlanijo so bile izredno močne že v 15. stoletju prav zaradi
dobre trgovske povezave. Domnevamo pa lahko, da ob trgovini med I.oko in
oddaljenejšimi kraji tudi kmetje niso ostali praznih rok. Kulturnim stikom
(spomnimo se le Andreja in Jerneja iz l.okc) pa so nedvomno morali botrovati
predhodni ekonomski stiki. Posredni rezultat vsega tega, zlasti gmotne
moči in razgledanosti pa je tudi kmečko stavbarstvo.
Ker si življenje kmečkega človeka v preteklosti cesto predstavljamo
zmotno, pač pod vtisom površnega šolskega znanja, se nam zde kmečki dvorci
izjemen in po svoje nelogičen arhitekturni pojav. Saj se je celo v resnem
raziskovanju kmečke (ljudske) umetnosti in posebej še arhitekture, uveljavilo
iskanje najpreprostejših oblik — mnogi raziskovalci (5) pa so celo trdili, da
bogata kmečka hiša za etnologa ni zanimiva. To je tudi posledica zakoreninjene
miselnosti, češ da je bil kmet obupan in sestradan revež, ki je imel namesto
kosila valptov bič. K takim interpretacijam nas je seveda prisilila stalna
obramba pred germanizatoričnimi poizkusi, zakoreninjen manjvrednostni
kompleks, češ da nismo zgodovinski narod in po letu 1918 tudi pritisk uradne
historiogralije. ki je kot zgodovinski narod;, interpretirala le srbskega s
svojimi kralji. Slovenci pa so bili n a r o d hlapcev::, ki jih je zgodovinski narod
osvobodil .
O gmotnem položaju in socialnem statusu loških podložnikov. ki so bili
vse prej kot sestradana raja . pričajo tudi kmečki upori. \ uporu na Sor-
68
škem polju sredi IT. stoletja so se uprli predvsem kmetje, z uporom pa so
pričeli na kaj aristokratski« način — s podkupovanjem uradništva na Dunaju
(6). Celo v velikih puntih v 16. stoletju so kmečke zahteve obsegale sila
napredne zahteve -- predvsem svobodno trgovino. Lokalni upor na Postojnskem
v začetku 17. stoletja pa je izbruhnil zato, ker so dali trgovino s soljo v
zakup. Po dolgem puntanju so kmetje končno uspeli in dobili trgovino s soljo
v svoje roke. Torej lahko govorimo o zelo naprednih težnjah, ki kažejo tudi
na veliko razgledanost vodij in udeležencev. Sicer so bile zahteve obremenjene
tudi s tradicionalnimi pojmovanji -- vsebina pa je bila vseeno jasna.
Po drugi strani pa moramo ugotoviti, da je bil položaj gorenjskih podložnikov
mnogo boljši kot drugod, še boljši pa na ozemljih pod cerkveno oblastjo.
Fragmenti kmečke arhitekture iz 16. stoletja, ki so na loškem ozemlju
zelo pogosti, kažejo, da ugotavljanje stavbnih in arhitekturnih tipov ni lahko,
predvsem pa ne sme biti formalistično. Kot poglavitno oporo bomo morali
vzeti pač določene sociološke kriterije, gradivo pa razdeliti po družbenih
stratumih. I a delitev načeloma ne vključuje kvalitetnega vrednotenja, čeprav
se kvalitetne stopnje pogosto presenetljivo skladajo s stopnjo na družbeni
lestvici. Saj lahko le na ta način (seveda poleg formalnih značilnosti) opredelimo
tudi kmečki dvorec.
O tipičnih prostorskih in arhitekturnih elementih, ki zajemajo vse družbene
plasti v določenem času in prostoru, lahko govorimo tako v meščanski
kot v kmečki in fevdalni arhitekturi. Že površen pregled bakroreznih upodobitev
gradov v Valvasorjevi Slavi nas opozori, da so bile mnoge manjše
graščine koncipirane podobno kot kasnejši ali celo tedanji kmečki dvorci.
.Nekateri objekti so bili /grajeni deloma celo iz lesa. kmečka graščina na
\ isokem (preden jo je odkupil pisatelj lavčar. je bila v lasti kmečke družine
Kalanov) je v primeri s podobnimi sočasnimi objekti iz fevdalne družbene
sfere celo kvalitetnejša. Podrobna stavbna in oblikovna analiza Županovšča v
Predmostu pri Poljanah je pra\ tako pokazala na vrsto sila modernih struktur.
Stavba je kljub kmečkemu videzu (kar je posledica specifične funkcije)
sodoben izraz baročnih teženj. Taka je tudi znamenita Španova hiša na Suhi
in le nekoliko skromnejša Kalanova hiša na Bukovici. Skoraj nobene razlike
pa ni med tradicionalno obliko bogate baročne kmečke hiše in domačijo
Šefert v Zmincu (ki je bila do srede 18. stoletja v plemiški lasti), celo nasprotno
- Šefert je do neke mere skromnejša hiša. saj ne pozna motiva kamre. Tako
smo ugotovili, da so v nekaterih primerih povsem zabrisane razlike med
kmečko in skromno fevdalno arhitekturo.
I ako lahko skiciramo misel, da se kmečko stavbarstvo ločuje od drugih
socialno pogojenih arhitektur, ne toliko formalno kot po socialnih določilih
in pa seveda po funkcionalnosti in funkciji. Nakazati pa moramo še neko
pomembno strukturo. I udi pri najbolj skromnih arhitekturah ne srečamo spontane
ljudske ustvarjalnosti«, torej pojava, da bi kmet sani s pomočjo sosedov
zgradil hišo in jo hkrati tudi okrasil. Že kamnoseški dekor, zidava in lesarski
izdelki (vzemimo le bogate lesene strope!) pričajo, da gre za izdelke specializiranih
obrtnikov, ki so delovali tako v mestih kot na podeželju, pri gradnji
cerkva, meščanskih hiš in kmečkih zgradb. Vendar pa moramo opozoriti na
pomembno kmečko konstanto« -- kmečka hiša je redkokdaj enega liva. Navadno
je nastajala v daljših časovnih obdobjih, preoblikovale so jo občasne
adaptacije. Prav sinteza najrazličnejših stilnih elementov na enem samem
objektu je najbolj kmečka značilnost te arhitekture.
69
Pepelova hiša D Hosti pri Škof ji I.oki ne sodi v kategorijo kmečkih dvorcev,
vendar jo moramo analizirati in oceniti kot stopnjo, ki je pripeljala v
bistvu do pojava kmečkega dvorca. Obenem pa so prav na tej arhitekturi
sila zgovorne nekatere konstantne oblikovne poteze. Zveza med baročnim in
predbaročnim stavbarstvom se na Pepetovi hiši kaže izredno jasno. Nastajala
je postopno v treh časovnih obdobjih. V prvi fazi je bila hiša pritlična z lesenim
stanovanjskim delom. Iz tega časa tudi datirajo: glavni portal s posnetimi
robovi, kamnita poznogotska okna (dve z vstavljenima policama) ter
dvoje polkrožnih vhodov s posnetimi robovi v notranjščini. »Hiša« je bila v
današnji obliki prizidana kasneje. O tem priča jasno izražena ceznra in sled
šivanih robov, ki izginjajo v steno. Zato je sklep o prvotni fazi z leseno »hišo
povsem upravičen.
Posneti robovi na portalih in kamnoseški dekor pričajo, da gre že za
zelo pozne oblike. Robovi potlala so posneti razmeroma ozko, ob bazi pa ne
izzvene v ajdovem zrnu ali poševni trikotniški ploskvi, marveč se nadaljujejo
preko »baze« do tal. Kletna okna so preprosta, grobo jih lahko datiramo
v Id. stoletje: okno na gospodarskem delu pritličja pa je bogatejše. Kot oporo
lahko vzamemo podobno oblikovano okno v Binklju, ki je datirano z letnico
1630. Zato lahko zasnovo Pepetove hiše postavimo v prvo polovico 17. stoletja.
Za tem sledi faza. ki jo lahko dokumentiramo le po ostankih ornamentalne
slikarije (prva plast). \ tem času je najbrže nastalo tudi zidano gospodarsko
nadstropje ter lesena gorenja hiša«. ^ tem času so zidani del poslopja
ob portalu, v prehodu v leseno hišo: okrasili s »šivanimi robovi- v jasnih
tektonskih oblikah. \ 18. stoletje pa datira razširitev poslopja. V tem času so
zamenjali leseni del z zidanim in ga v pritličju dopolnili še s kamro. Da izvira
kamra iz tega časa. priča tudi način zidave — oba prostora sta zgrajena scela
in so ju šele naknadno ločili s tanjšo predelno steno. I udi kamnoseško okrasji
baročnih oblik je nastalo v tem obdobju (kamniti okenski okviri), prav tako
plast fresko slikarije pod hodnikom v obliki cofov, ki po strogosti in uporabi
>šilastih vezi« spominjajo kar na gotske ornamente. Glede na prav tako slikarijo
na cerkvah v Bodcščah (1.1745), pri Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru
(1. 1744), pri Županu na Dobračevi itd. lahko to fazo dokaj natanko opredelimo
v sredo 18. stoletja. V zadnji fazi je neznan ljudski podobar naslikal na
pročelju tri svetniške prizore v bogatih slikanih baročnih okvirih, na vhodni
fasadi pa sveta monograma, cvetlične šopke in naslikano pravilno rustiko \
talnem pasu. Njeuovo delo so tudi cvetlični šopki na lesenih polknicah. Isti
freskam je poslikal pročelja kmečkih domov še na Suhi (I. 17%). v Pogari pri
Trebiji (I. 1807). na Irebusi. v Cepovanu in celo v Bohinju (1. 1797) — zato je
ludi kaj lahko določiti datume te faze.
Prvo, kar na stavbi opazimo, je zanemarjena simetrija. Streha nad stanovanjskim
delom (zatrepom) je zaradi kasneje prizidane kamre nesomerna.
Tudi baročna okna na zatrepni fasadi so razporejena tako, da že od daleč
pričajo o številu in razsežnosti prostorov v notranjščini. Tri okna v enakomernem
ritmu odpirajo »hišo«, precej odmaknjeno enakovredno okno pa
odpira kamro. lej razdelitvi, ki kaže na fasadi notranjo prostorsko členitev,
se je kasneje podredil tudi ljudski freskam. Dekoracijo je zasnoval sicer simetrično
(tri podobe), kljub temu pa je prizore postavil natanko v sredino
med okna.
Notranjo prostorsko členitev in pomen posameznih prostorov odkritosrčno
razkazuje tudi del fasade v nadstropju. Lesena > gorenja hiša« je seveda v osi
70
Prpctova hi«a v Ho5ti ffolo I. Sedej)
spodnjega bivalnega prostora. Del zatrepa nad kamro pa je opažen. I udi
>gank poudarja le stanovanjski del poslopja. Celo osrednji poudarek v zatrepu
-- silhuetna balkonski! lina - - je \ osi spodnjega velikega prostora.
Še zanimivejša je vhodna fasada, kjer so združeni elementi treh časovnih
stilov. Ker se je zdel kmetom gospodarski del najmanj pomemben, so tam
obdržali kar stara gotska okna. barokizirali so jili le z vstavljenimi policami.
Portal pa so novim baročnim zahtevam podredili z barvo -- uokvirili so ga
s črnini okvirom, saj je polkrožni obris tako ali drugače ustrezal sodobnim
oblikovnim zahtevam.
Pepetova hiša kaže hkrati še vplive treh umetnostno geografskih prostorov.
Baročen in živahnejši »alpski« element zasledimo poleg slikarije in kamnoseškega
okrasja v obliki visokega zatrepa. I a je z gankom in balkonsko
lino razbit v slikovit sestav ploskev -- prav nasprotno kot pri velikih cerkljanskih
in poljanskih dvorih, kjer je zatrep v celoti opažen, fasada pa čista.
I orej gre do določene mere za prevlado gorenjskega prostora nad primorsko
vplivanim oblikovanjem. Odmev strožje teklonike pa sledimo v oblikovanju
nivojev na zatrepni fasadi: »gank je zabit . zagraja pod podstrešno lino
pa je izrezljana s silliiietnim motivom bahistrov — torej gre /a jasen princip
71
postopnega rahljanja in lajšanja mas. V tem pogledu je vhodna fasada nekoliko
strožja, saj je zabit »gank« (brez razgibane balustrade;) v mnogočeni
odmev tektonsko razpoložene soseščine (7).
Pepetova hiša je zanimiv likovni organizem, ki jasno kaže tudi nekatere
značilnosti kmečkega življenja. Tekmovanje med sosedi in reprezentativne
težnje premožnejšega lastnika so našle svojo likovno podobo predvsem v arhitekturni
poslikavi. l a s t n i k je poslopje ob barokizaciji dvignil, hkrati pa ga je
opremil z vrsto naslikanih elementov, ki so pri bogatejši arhitekturi izdelani
iz plemenitejših materialov (baročni okenski okviri, naslikana rustika, šivani
robovi . venčna bordnra itd.). Kmečki naročnik je skušal doseči reprezentativni
izraz pač s skromnejšimi sredstvi. Monutnentalnost. ki jo navadno ustvarjajo
naravni materiali, in strogost je nadomestilo kopičenje dekorativnih prvin.
Vsak element zase je v bistvu strog (šivani robovi, bordnra. toge figure svetnikov
in končno skopa barvna skala), vsi skupaj pa ustvarjajo malodane
pisan vrvež. Skromnost lesenega nadstropja so skušali nekoliko skriti z gankom
«, predvsem pa naj bi ga dvignil na novo raven motiv težkih šivanih
robov«, ki v bistvu »nosijo« nadstropje. Vogali pa poleg tega počivajo še na
talnem pasu - - ' n a s l i k a n i črni rustiki. ki pa deluje zaradi pretirano ravnih
črt naivno. Skratka, gre za vrsto elementov, ki naj bi pričarali videz bogate in
veljavne hiše. Pisana fasada je kmečkemu okusu nedvomno ustrezala. Igrivost
barvnih poudarkov (seveda v celoti) pa se sila dobro sklada s prevladujočim
okusom tega časa (okrog 1790) - rokokojem. (Seveda gre za ^rokoko;:
v naših razmerah, pri Pepelov i bajti pa zgolj za vzdušje.)
Poslopje, ki se po grobi masi in z nakazanimi detajli hote približuje oblikam
bogate nadstropne zidane kmečke hiše. pa v primerjavi s pravimi«
kmečkimi dvorci izgubi mnogo svoje reprezentativnosti. Velika nadstropna
Zirovčeva hiša v Bodnoljuh (nadstropna je bila že v 16. stoletju) ali pa Kalanov
dom na Bukouici. ki sta prav tako rezultat posameznih prezidav in adaptacij,
delujeta predvsem s čistimi arhitekturnimi sredstvi. Zaradi monumentalnih
mas niti ne bi potrebovali slikarskega okrasja. Fresko slikarija na kalanovi
hiši (velika podoba na zatrepni fasadi je danes prebeljena) ima funkcijo
slikovnega akcenta in nedvomen kultni pomen — hiša z vsemi kamnoseškimi
detajli, maso in razmerji lahko obstaja kot monuinentalna arhitektura tudi
brez slikarije, saj je slika prilepljena na fasado brez pravega arhitektonskega
razloga. Zato pa so logični in nujni dodatek arhitekture šivani robovi .
Te temelje prav v stavbni logiki in tektonskem pojmovanju oblikovanja,
šivani robovi«, ki na krepki masi zidane nadstropne kmečke hiše poudarjajo
njeno gmoto in trdnost, so pri poslopju z lesenim nadstropjem ali pa pri
pritlični hiši izrazito dekorativna prvina. Pri veliki Kalaiiovi hiši pa imajo
šivani robovi na rizalitih tudi funkcijo poudarka, ki naj nokaže na bogato
členjenost fasade.
Pri starejši, še renesančno koncipirani nadstropni hiši kmetije Šejert
o Zmincu, ki sodi vsaj deloma v fevdalno sfero (čeprav se na zunaj sploh
ne loči od tipičnega kmečkega dvorca), so posamezne gradbene faze »skrite«,
zato deluje kot enoten organizem. Široka fasadna ploskev je gladka, brez
rizalitov, okna pa so razporejena somerno, in sicer: portal je poudarjalo
baročno okno v osi. ostala okna pa so bila razdeljena po fasadi (v parih)
glede na lo osišče. Tudi zatrep na triosna fasada je somerna. Razčlenjena je
le dvoriščna fasada, ki pa tudi drugače le redko vsebuje več pomembnejših
reprezentativnih elementov.
72
Kiiicitja šclt-ri v /niincii (foto /. Sedejl
Domačija je bila po pričevanju listin že pred letom 1629 v lasti plemiške
družine Pečaherjev (Petsehaher von Schoffart, 8). Po letu 1672 so lastniki
dediči ljubljanskega škofa Searlatija (9). leia 1748 pa je bila verjetno že
v lasti kmečkega posestnika. Talna zasnova je povsem kmečka. Cre za »simetrični
« tloris. Na eni strani je obširna »hiša«, v sredini je dolga obokana veža,
ob njej pa je gospodarski prostor enakili razsežnosti kot bivalni prostor. Črna
kuhinja je oddeljeua od veže z debelo steno in vrati in ne le z mejnim lokom
— šipovnikom. kot recimo v Pepetovi hiši. V usmeritvi in oblikovanju veže,
ki verjetno v današnji obliki izvira izpred leta 1629 (10). pa opazimo izrazitejši
meščanski element v veži. ki nakazuje prehodnost in ima povsem komunikacijski
značaj. Vozlišča smeri vhodov so nakazana tudi s plastičnim poudarkom,
in sicer s sosvodnicami nad vhodi. Ta sicer izrazito tehniški element
je v tem primeru uporabljen s precejšno mero občutka za oblikovanje
prostora.
Nadstropje je identično pritličju, lu so (verjetno šele) ob barokizaciji
ponovili celo motiv oboka v gorenji veži. čeprav v nadstropju nima tektonskih
nalog, saj nosi le lastno težo. lako so obok \ nadstropju spremenili v čisto
reprezentativno in oblikovno prvino.
73
Razen »naprednejše« funkcionalne rešitve kuhinje v Šefertu ni ničesar
takega, kar bi ga bistveno ločevalo od bogatejših kmečkih hiš. Tudi motiv
rahljanja mas na fasadi (okna v nadstropju so večja od oken v pritličju)
srečujemo pogosto na kmečkih hišah. »Kmečki« element je tudi vključevanje
starejših detajlov. \ pritličju so na gospodarskem delu uporabili dvoje renesančnih
lin — uokvirili so jih z rdečim robom in tako dosegli ustrezen »stilni«
izraz, ki je bil potreben za poudarjeno somernost fasade. Le izrazita simetrija
vhodne fasade v omogočeni odstopa od tradicionalnega kmečkega oblikovanja.
Ena od konstant v kmečki arhitekturi je prav dosledno zrcaljenje notranje
prostorske členitve na fasadi — okna so razporejena navadno tako, kot to
zahteva vrednost notranjega prostora. I udi oblikovanje oken je \ tesni zvezi
s proslorom. Bivalne prostore odpirajo večja in lepša okna, gospodarska
pa line.
Čeprav lahko z gotovostjo trdimo, da so kmetje že v 16. in 17. stoletju
gradili tudi nadstropne hiše (Žirovčeva hiša v Bodovljali. Županovšče v Predmostu.
vrsta hiš v Selcih in Železnikih), (II) pa se pravi kmečki dvorec pojavi
šele v baroku. Pred 18. stoletjem gre v bistvu za osamljene pojave in arhitekture,
ki sicer kažejo tudi samozavest kmeta, vendar še vedno v razmeroma
skromni obliki.
Od 16. stoletja daije (kot mejo vzemimo kar letnico katastrofalnega potresa
v Škofji l.oki — 1511) lahko ugotavljamo, da veljajo na podeželju enake
oblikovne prvine in načela kot v mestu. I poštevati moramo, da se je bogata
gradbena dejavnost, ki jo je povzročil potres v Škofji l.oki. kazala tudi na
podeželju. Te domneve podpirajo zlasti oblike kamnoseškega dekora in pa
oblikovna načela. Značilna gotsko oblikovana okna s porezanimi robovi so
v mestu in na vasi identična. V obeh primerih gre za dobre kamnoseške izdelke,
ki prav gotovo niso nastajali \ domači dejavnosti?. Zanimivo je tudi
dejstvo, da so celo razlike v dimenzijah sila majhne. Uporaba dekora pa ima
prav gotovo globlji pomen. Težko verjamemo, da so v kmečko stavbarstvo
pronicali le formalni elementi. Kmečka arhitektura ni neka nadčasovna kategorija
z lastnim življenjem, vendar pa tudi ni rnstif ieiranu kopija arhitekture
iz višjih socialnih plasti: Gre za adaptacijo v času pogojenih oblikovnih in
arhitekturnih načel. Renesančni principi oblikovanja so se v kmečkem okolju
pokazali celo v urbanizmu«. Tako kot v mestih so v tem obdobju pričeli tudi
v vaseh obračati hiše k ulici s širokimi fasadami (12). "Višje stanovanjske
zahteve pa so sprožile tudi gradnjo nadstropnih hiš — čeravno na podeželju
za gradbeni prostor ni bilo take stiske kot v mestu.
Prav gradnja nadstropnih hiš kaže na spremembo načina življenja. Poleg
edinega bivalnega prostora »hiše« se najprej pojavi tudi ločena spalnica
(za gospodarje) - - kamra. Kmalu za tem pa razširijo stanovanjske prostore
še v nadstropje. Tako imamo namesto dveh prostorov kar štiri in v nadstropju
poleg tradicionalnih prvin (gorenje hiše i 11 kamre) še kak prostor na nasprotni
strani gorenje veže. I i elementi pa pričajo, da so kmetove zahteve bistveno
/rasle in da ni bil več zadovoljen z nekdanjim spanjem po senu in v hiši .
Vzrok teh sprememb pa je nedvomno ekonomska prosperiteta.
Hkrati in zaradi omenjenih sprememb pa postane pomembna tudi reprezentanca
te veljave. Bogate večprostorne kmečke hiše se povsem osamosvojijo
- iz njih večinoma izločijo hleve. Pod streho stanovanjski hiše ostanejo poleg
bivalnih prostorov le še shrambe, vse ostalo pa dobi prostor v samostojnih
zgradbah. Ob barokizaciji velike Vrbanooe hiše o Brodeh (št. 2) so poleg
74
Vhodna fasada Ziipanovsča \ Predmostu (foio T."Sedej)
stanovanjskega poslopja postavili še lepo oblikovano kaščo. Tako so vnovič
izločili iz liiše celo shrambo za dragocenejša živila. Hkrati pa so nekdanjo
kaščo v medetaži (zavzema mesto bohinjske čumnate) spremenili \ bivalni
prostor.
Višje stanovanjske zahteve in spremenjen način življenja, ki se vsaj v
nekaterih pogledih približuje' meščanskemu, pa so se kazale tudi v oblikovanju.
Hiša postane reprezentativni objekt, ki priča o premožnosti in veljavi
lastnika. Vendar o kmečkem dvorcu ne moremo govoriti, če ima hiša leseno
nadstropje. laka rešitev deluje kljub vsemu in kljub množici dekorativnih
prvin (primer je Pepetova hiša v llosti) kot provizorij. Da je rešitev resnično
»začasna«, pričajo adaptacije \ baročni dobi. »Hišni« rizalit na \ rbanovi
hiši priča, da je bila tudi tu izba nekoč lesena.
Primer kmečkega baročnega dvorca iz leta 1736, ki po kvaliteti prekaša
marsikatero sodobno stavbo iz meščanske ali fevdalne sfere, je velika 'Zupanova
hiša (Zupanoošče) o Predinoulu pri Poljanah. Stavba je koncipirana tektonsko
in se prav po tej komponenti ločuje od (recimo) nadstropnih zidanih hiš
75
na Kranjskem polju, kjer je na zatrepnih fasadah poudarjena predvsem
višina.
Široko zidano nadstropno poslopje je zleknjeno na razmeroma ravnem
terenu kot sodobni plemiški dvorci. Pokriva ga visoka čopasta streha, pred
leti je bila hiša še pokrita s skriljem.
Neposrednih arhivskih podatkov je malo. Vendar lahko po hišnem imenu
sklepamo, da je lastnik pripadal najvišji plasti podeželskega prebivalstva.
Ciospodarji so bili namreč laslniki zelo velike liube (15). čeprav tako kot
Visoški v fevdalni odvisnosti. Izročilo tudi navaja, da je bila kamra s štukiranim
stropom v nadstropju vedno pripravljena za sprejem loškega oskrbnika
ali celo škofa.
V oblikovanju fasade je poleg prvinskega tektonskega elementa nakazan
ttuli skromen višinski vzgon. \ pritličju so baročna okna manjša kot v nadstropju,
lik pod napuščem se v prekinjenih intervalih vrste nizke pravokotne
line ( inezzanin ). ki imajo funkcijo poudarkov osi.
Podobna je tudi reprezentativna vhodna fasada. Tu so okna združena
v enakomernih skupinah in nakazujejo velikost in pomembnost prostora, ki ga
odpirajo. Do vhodne osi je ritem oken enak v pritličju in nadstropju. Spodaj
še čutimo močnejšo težnjo po simetrični obdelavi, v nadstropju pa se somernost
razbije že pri oknu nad portalom. Sicer pa je nedosledna tudi čelna
fasada. Okno v pritličju je enako veliko kot \ nadstropju — čeprav so ostala
okna koncipirana pod vplivom načela o rahljanju mas. I orej je spet prevladala
notranja prostorska členitev nad vplivi iz višje arhitekture.
Na dvoriščni fasadi je pomemben predvsem kratek arkadni hodnik v
nadstropju (obočni poli sta križno obokani, loka počivata na trebušastein stebričku),
nanj vodijo kamnite stopnice. Sklepamo lahko, da je imelo poslopje
namenoma več vhodov (glavni in dvoriščni vhod, vhod v prostore ob dvoriščnih
arkadah), ločenih za gospodarja in posle, živeče v hiši - torej že
občutna socialna diferenciacija.
lalni načrt je na prvi pogled zelo zapleten, saj ima niz večjih in manjših
prostorov za bivanje, shranjevanje živil, dve kuhinji in končno v gorenji veži
celo kaminsko kurišče za peč v izbi. Svojevrstno pa je tudi obokanje. Srečamo
vse vrste obokov, ki so v tem času v navadi: od različno oblikovanih
banj, prepreženih s sosvodnieami. do križnih obokov. Lahko rečemo, tla v dveh
prostorih ni enakega oboka. Različno oblikovani svodi so pač posledica različnih
dimenzij prostorov in načina gradnje. Oboke so gradili verjetno sproti
lako. da so nizali obok za obokom in jih naslanjali drugega na drugega. Prav
na stikih svodov pa se oglaša prvinska plastika., ki pa je vse prej ko hotena.
saj je v bistvu čisti odra/, preprostih gradbenih principov.
Zapleten tloris je kljub številnim prostorom vklenjen v tradicionalno
shemo. Odnosi med posameznimi prostori in komunikacijske vezi so kljub
širokopoteznosti taki kot v skromnejši arhitekturi. Celo pri posameznih importiranih
detajlih opazimo (kaminski odvod dima iz kurišča v gorenji veži), da
so prilagojeni kmečkim funkcionalnim in prostorskim zahtevani. Kamin se ne
nadaljuje v dimniku, marveč odvaja dim pod ostrešje. Obe hiši v ničemer
ne nasprotujeta utrjenim načelom, gre le za bogatejšo izvedbo. Razlike se pač
izražajo v večjih dimenzijah (ne v merilih!). Za kmečko okolje je nenavadna
predvsem višina spodnje izbe. ki je visoka približno tri metre. Mera je nedvomno
odmev iz fevdalne stavbne kulture, vsebinsko pa je odraz tektonskih
sil nosilne mase pritličja.
76
A išin.ski vzgoni se na fasadi niso uveljavili predvsem zaradi tradicionalnega
tektonskega pojmovanja, deloma pa tudi pod vtisom sodobnih pleuiiškili
arhitektur. »Plastično« nizanje svodov v notranjščini hiše, ki jo podčrtujeta masiv
nosi in prvinska slatika sten. se uveljavlja tudi v hiši . Če si ogledamo steno
v tem prostoru, ki je opremljen z vrsto pošev v steno zarezanih okenskih niš.
ugotovimo le krepko izražene statično komponente. Segmentni loki. ki zaključujejo
svetlobne niše. sicer nakazujejo notranje napetosti, vendar hkrati izražajo
tudi osnovno gradbeno misel - razbremenitev stene nad oknom. Še zanimivejše
pa so svetlobne niše v pogledu od strani (oh vstopu v prostor). Osvetljene
ploskve niš se perspektivično poglabljajo v prostor, proti najimenitnejšemu
mestu — bohkoveniii kotu. Zaznavamo le horizontalno gibanje, ki izzveni
nasproti vrat v statičnem motivu osvetljenih niš na somračni steni. Poudarili
pa moramo, da lite tudi v leni primeru za nehoten učinek, saj so svetlobne
niše bistveni del notranjščin tudi v skromnejših zidanih hišah od 16. stoletja
dalje.
Šele ko ugotovimo poglavitna gibala prostorskega oblikovanja, nam postane
razumljiv tudi princip formiranja fasade, predvsem pa neprepričljiv ost
naslikanih pilastrov. Odpor do višinskih poudarkov izvira tako iz splošnih
zakonitosti kmečkega stavbarstva (kjer ima pomembno mesto lesena hiša
kot odsev gradiva pa horizontala) kol iz sodobnega baročnega oblikovanja
Še bolj baročna in bolj razgibana je velika Spanooa hiša na Suhi pri
Škof ji Loki, ki so jo zgradili leta 1783 (14). Razgibana stavbna zasnova je
pravo nasprotje strogi tektonski masi zleknjene hiše v Predmostu.
Zasnova poslopja priča, da so združili (leta 1785) v enoten kompleks dve
zgradbi - zleknjeno in visoko stanovanjsko poslopje ter zidano nadstropno
kaščo. Kašča sloji v višini gospodarskega trakta stanovanjskega poslopja,
vendar je orientirana za nekaj stopinj iz podolžne osi stanovanjske hiše. zato
»koleno« ni pravokotno, marveč oklepa širši kot.
Fasade so oblikovane na tradicionalen način, vendar s poudarki, ki so
v sodobnem kmečkem stavbarstvu zelo redki. Pomembna je predvsem velikost
Zupanovščc tloris nadstropja (nari&al l.Sedejf
K— >hiša<: B = »škofovska kamra«; C in C - k a m r i ; I) - zgornja veža: R = arkadni dvopolni hodnik;
F = shrambe in pomožni l>i\alni prostori
77
oken. Tektonski element je izražen z odličnim, iz rezanega kamna zgrajenim
soklom in okni, ki so v nadstropju nekoliko večja. Povsem v skladu s tradicijo
pa je oblikovana v ozko vaško ulico obrnjena dolga stranska fasada. Okna
na tej strani so razporejena brez smiselnega reda v več nivojih, med seboj se
razlikujejo tudi po velikosti — pač v razmerju s pomembnostjo prostora, ki
ga odpirajo.
Nova je predvsem širina oblikovnega koncepta -- saj ni oblikovano le
poslopje, marveč tudi okolje, ki poudarja pomembnost domačije. V oblikovnem
pogledu gre za tri stopnje. Doživetje celotnega domačijskega prostora
temelji na presenečenjih. Na vaški trg nas že od daleč opozori znamenje s trikotno
osnovo, na stikališču treh poti (oblika znamenja!).
Razgibano znamenje ima dve nalogi — poudarja »trg« pred domačijo in
usmerja poglede na monumentalno čelno fasado Španove hiše. Mimo čela nas
usmerja na dvorišče, ki ga omejujeta z arkadami obogatena fasada združenih
poslopij in velik lesen pod (leži vzporedno s stanovanjsko hišo). Tu se odpre
domačija v vsej mogočnosti in hkrati intimnosti — saj je oblikovani kompleks
skrit pred pogledi s poti. Svojevrstno presenečenje pa je prihranjeno za vrh
zunanjih obhodov — to je intimno arkadno dvorišče, v katerega se pod
veznimi arkadami (med hišo in kaščo) prelije veliko dvorišče. Lčinek je stopnjevan,
ker tako intimnega kotička v navidez monolitni stavbni masi nismo
pričakovali. Notranja prostorska razdelitev je v mejah tradicionalnih pojmovanj,
v funkcionalnem pogledu pa vsebuje vse bistvene sestavine, ki označujejo
bogato kmečko hišo. Mogočni, s sosvodnicami prepreženi obok v veži
in plastenje svodov ob prelivih različnih obočnih sistemov, pričajo o kmečkem
pojmovanju reprezentativne veže. ki učinkuje predvsem z rustikalno močjo
masivnih sten in obokov. Povsem drugačno pa je stopnišče — tu je zveza
s fevdalno arhitekturo nedvomna. Motiv oboka, ki spremlja stopnice, je razmeroma
lahkoten, kar je spet posledica zgledovanja pri višji arhitekturi. Prvič
pa se na tem stopnišču pojavi prava balustrada.
Zelo bogato so obdelani tudi detajli. Pozornost zaslužijo predvsem bogato
intarzirana vrata v gorenji izbi. ki so izdelek odličnega profesionalnega obrtnika
in pričajo o precejšnji gmotni moči in končno tudi razgledanosti lastnika.
Pri notranji opremi pa se kmečki element odraža v najmočnejši luči.
Pohištvo v Španovi hiši (sedaj je v SEM in Muzeju v Škofji Loki) se v ničemer
ne razlikuje od bogatejšega kmečkega pohištva. Za to okolje so nenavadne le
velike poslikane omare, ki so skoraj neznan del notranje opreme (izjema so
kuhinjske ali vezne »morajne«). Pohištvo je v celoti (vštevši omare in težke
javorjeve mize) izdelek domačega mizarja. Tudi poslikava je delo obrtnika,
ki je deloval predvsem na kmetih (barvna skala in risba spominjata na način
slikanja panjskih končnic). Torej se je prav pri notranji opremi obdržal
^skromnejši« element. Dočim so vrata intarzirana. so na pohištvu prave plemenite
materiale nadomestili s poslikavo.
Arhitektura kmečkih dvorcev, ki zrastejo večinoma v drugi polovici
18. stoletja, je hkrati tudi višek kmečkega stavbarstva. V tem času že poznamo
vse bistvene prostorske in oblikovne značilnosti, ki z manjšimi spremembami
žive še daleč v 19. stoletje. Postopno se v tej arhitekturi uveljavlja vedno več
meščanskih elementov (ambiciozna stopnišča, arkade, visoko pohištvo), ob
koncu 18. stoletja pa tudi že drobne klasicistične forme, ki pa na ustroj in
bistvo kmečke hiše in dvorca niso vplivale.
78
Kmečko stavbarstvo se v najbogatejših primerih odzove določenim umetnostnim
pobudam zelo hitro, tako da o zamudništvu skorajda ne moremo
govoriti, saj ne gre za zapoznele posnetke že uveljavljenih oblik, marveč za
povsem nove rešitve, ki so marsikdaj presenetljivo sodobne. Saj ne moremo
reči, da bi bile Žirovčeva hiša v Bodovljah, Županovšče v Predmostu, Kalanov
dom na Bukovici. Vrbanova hiša v Brodeh. Španov dvoree na Suhi. predvsem
Spanova hiša na Suhi (foto .V. Sumi)
pa Kalanov dvorec na Visokem pri Poljanah v bistvenem zaostanku za tedanjim
stilno formalnim poprečjem v mestih.
V okviru tradicionalnih shem se je kmečko stavbarstvo po razcvetu v
renesansi vključilo tudi v sočasna baročna gibanja. Kot odmev načel heroičnega
baroka« iz konca 17. stoletja so značilne stavbne mase kmečkih bogataških
hiš na Kranjskem polju pa tudi na loškem ozemlju — tu je poudarjena
predvsem višina. Povsem drugačni pa so ambiciozni kmečki dvorci (nekaj
primerov smo podrobno analizirali) na loškem ozemlju in deloma tudi v
zgornji Savski in Ziljski dolini. Tu lahko ugotovimo, da so stavbne mase
velikih zidanih poslopij zelo sorodne zleknjenim gmotam graščin. Tradicionalni
tektonski elementi in nerazumevanje višinskih vzgonov (tektonska funkcija
slikanih pilastrov na kmečkih hišah v Poljanski dolini) (15) so vzrok, da
se je kmečka arhitektura, seveda na svoji ravni, vključila tudi v proces »demo-
79
k r a t i z a c i j e baročne a r h i t e k t u r e v 18. s t o l e t j u . Ugotovimo pa l a h k o tudi samosvoje
sinteze. Vzemimo le p r e o b l i k o v a n j e in p r e v r e d n o t e n j e a r k a d n i h motivov.
A r k a d e , ki imajo v fevdalni in meščanski a r h i t e k t u r i oblikovno in n e p o s r e d no
f u n k c i j o povezave n a d s t r o p i j v likovno enotne celote, imajo s k m e č k em stavb
a r s t v u sicer podoben značaj - vendar je motiv u p o r a b l j e n na samosvoj
n a č i n . K r a t e k a r k a d n i hodnik na dvoriščni fasadi Ž u p a n o v š č a ima funkcijo
z u n a n j e g a dostopa \ s t a n o v a n j s k o n a d s t r o p j e in \ bistvu nadomešča vezni
p r o s t o r , s t o p n i š č e in gank«. I'ri Š p a n u na Suhi pa a r k a d e povezujejo dvoje
r e l a t i v n o samostojnih s t a v b n i h gmol v o b l i k o v n o celoto.
N a j b o g a t e j š o kmečko hišo na loškem ozemlju Kamnov dom na visokem
- - smo v pričujoči študiji morali z a n e m a r i t i , ker s t a v b n a zgodovina
še ni dovolj r a z i s k a n a . Kljub temu pa lahko trdimo, da bi tudi a n a l i z a tega
r e p r e z e n t a t i v n e g a dvorca v b i s t v e n i h potezah p o t r d i l a n a k a z a n e teze.
O p o m I) e
(1) Oh vprašanju kmečkih dvorcev, kjer gre za zelo pomembne likovne strukture,
ki kažejo pojav kmečkega stavbarstva v razmeroma novi luči. smo se omejili na
luško ozemlje predvsem zaradi številnosti kmečkih hiš. grajenih v nadstropje, ki na
tem ozemlju skorajda presedajo (številčno! pritlične.
(2) Pod kmečkim dvorcem razumemo najbogatejše kmečke nadstropne stanovanjski'
arhitekture iz baročne dobe. Sicer poznamo tudi vrsto starejših primerov
(omenimo le mogočno Hlebanjevo domačijo s Srednjega vrha nad Martuljkom i,;
leta 1506. Oštelarjevo hišo \ Polhovem gradeu, Lekanovo hišo v l.azah pri Planini,
Ogrizkovo hišo v Hrušcvju pri Postojni itd.), vendar se je prav v baročni dobi razvil
poseben tip kmečke reprezentativne nadstropne stanovanjske hiše.
(3) Primerjaj: P. B l a z n i k Položaj Visočanov v loškem gospostvu. L. R. XIII. 1%6,
str. 141 —145: na istem mestu tudi glede kmečke trgovine Visočanov v zadnjih desetletjih
1~. stoletja.
(4) Primerjaj: o. c. isto tam in P. Blaznik. Kolonizacija Poljanske doline. Ljubljana
1958. str. 27 in 28 v zvezi s hubo v Predmostii.
(5) Rajko Kožar je v razpravi Prazgodovinske osnove slovenskega narodopisja
(Etnolog XV. 1942. str. 70— 88) trdil, da etnologa ne sme zanimati bogata kmečka
hiša, marveč le prvotna koča. Podobno tudi v razpravi Kmečki dom in kmečka hiša.
(Narodopisje Slovencev. Ljubljana 1944. str. 62—97.)
(6) Primerjaj: P. Blaznik. Kolonizacija in kmctsko podložništvo na Sorskem
polju. Razprave SAZU. Ljubljana 1951 str. 225—2"51.
(7) Na tem mestu velja omeniti, da je tradicionalna oblika ganka na loškem
ozemlju sila redka. Večje zidane hiše tega motiva (vsaj v obliki lepotnega poudarka)
ne poznajo.
(8) Primerjaj: L. Sušnik. šelert in Zminec. L. K. XI, 1964. str. 162—1 "4.
(9) Primerjaj: o. c. istotam.
(10) (dede na podatke, ki jih navaja L. Sušnik (o. c ) . je bila hiša verjetno v nadstropni
obliki zgrajena že pred letom prve omembe — saj gre za plemiško posest.
Za hipotetično letnico prehoda posestva v kmečko last smo vzeli vrezano letnico na
skedenjskih podbojih — 1748.
(11) Velike hiše. tudi s ponudi (erkarji) so pogoste predvsem v Železnikih -
vendar gre tu za stavbarstvo bogatih fužinarjev. Drugače glej op. (1) in (2)!
(12) Primerjaj: I. Sedej. Kmečko stavbarstvo in problem arhitekture na Spodnjem
trgu v Školji Loki. L. R. XI. 1964. str. 115—119.
(15) Primerjaj: P. Blaznik. Kolonizacija Poljanske doline, sir.". Poprečni obseg
iiube v Poljanski dolini je bil med 10 in 17 orali. Huba v Predmostii pa meri 21 oralov
poleg tega pa leži v dolini ua zelo ugodni legi — Prim.: P. Blaznik. o. c. str. 27 in 28.
(14) Letnica je vklesana na posnetem vogalu na zunanjščini hiše.
(15) Primerjaj: I. Sedej: K problematiki ljudskega stavbarstva na Loškem ozemlju.
L. R. IX. str. 11".
80
P o j a s n i l a
SEM = Slovenski etnografski muzej v Ljubljani; balusler = okrasni stebriček
(na balkonu, ograji itd.): balustrada = ograja, sestavljena iz balustrov: pilaster =
plitev fasadni okras v obliki stebra: ri/.ulit = navzven pomaknjen del fasadne
ploskve: sokel = temeljni zidec.
R e s u in e
LES PROBL£MES DE LARCH1TECTURE ET DU STYLE DES MANOIRS
PAVSANS UV XVIII-' SIECLE DANS LA REGION DE SKOFJA LOKA
L'auteur aborde dans son etude quelques problemes concernaat la riche archilecture
de certaines maisons paysannes de l'epoque du baroque qui meritent pour leur
grand air le nom de manoirs pavsans. Ce plieuomene architectural est lie surtoiil au
territoire du domaine de Škofja Loka. II s'agit des habitations de riches pavsans qui
rivalisaient meme avee les bourgeois et les nobles dont ils etaient les sujets. Parmi
ces pavsans notables, il fant mentionner surtout la famille Kalan de Visoko, mais il
v en avait d'autres aussi qui avaient reussi a aniasser de grandes fortuues grace a
leur esprit d'entreprise. Les revoltes pavsannes eiles-memes se deroitlaient sur le territoire
de Škofja Loka (mais aussi ailleurs en Carniole) sous le signe de la lutte pour
la liberte du commerce. Au milieu du XVIL sieile. une delegation pavsanne acneta
meme de nombreu\ fonctionnaires de la cour de Vienne par de gros pots-de-vin.
Les manoirs pavsans apparaissent de maniere sporadique des le debut du XVI'
sieele (on manque de donnees pour des epoques plus reeulees). Mais ils n'arrivent
a leur forme specifique et a leur caractere particulier qu'a l'epoque du baroque.
II s'agit d'une arcliitecture qui. tout en restant fidele au cadre traditioniiel (diete
surtout par le caractere specifique de 1'economic pavsanne), s'adupte au stvle et aux
fornies de l'epoque. L'ambiance et le stvle- baroques s'exprimem pourtant plutot
dans 1'adaptation des principes de forme que dans les details dčcoratifs.
L"auteur analvse quelques exemples marquan(s de cette arcliitecture et y indique
les elements esseutiels pavsans: et ceu\ qui appartiennent au stvle de l'epoque.
i. I oški razgledi 81