ČITATEUII Prosimo, poglejte aa številke poleg naslova sa dan, ko Vala naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. 8knšajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA flM Matter List slovenskih delavcev v Ameriki, nth. IMA at the P—t Office a* Ne« lark. N. X- m mt March M. 11)1. SA NKKAJ Vtf KOT na dan dobivate... C 'GLAS NARODA" PO POfrn NARAVNOST "NA DOM qwii— mM. nedelj te OITAJTB, KAR VAS ZANIMA >'o. 229. — Štev. 229. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, NOVEMBER 20, 1942. — PETEK, 20. NOVEMBRA, 1942. VOLUME 1L — LETNIK I* NEMCI TEPENI NA KAVKAZU RDEČA ARMADA JE IZVOJEVALA VELIKO ZMAGO PRI ORŽONIKIDZE NA OSREDNJEM KAVKAZU TER V VECDNEVI BITKI POBILA 5000 NEMCEV TER RAZBILA NEMŠKO ARMADO, KI JE SKUŠALA ZAVZETI VAŽNO GEORGUSKO CESTO Rusko vrhovno poveljstvo naznanja, da je s to zmago odstranjena nemška nevarnost za gorske prelaze čez Kavkaz in so zaprta vrata do petrolejskih polj okoli Groznega. Rusom je padel v roke tu&i bogat vojni plen ter so pognali v beg več tisoč Nemcev. V posebnem poročilu ru^ko " _ ~ povelj? • ■ naznanja, da je bilo vstavljeni, v bližini Oržono- ZEMLJEVID RAZKOSANE JUGOSLAVIJE Izvirne vesti o bojih v Sloveniji kitlze (prej Vladikavkaz), kjer se pričenja georgijska vojaška Kavkaz v zaplenjti . 140 nemških tankov, 70 poljskih tofpov, 2350 1 rukov, nad 1,000,000 nabojev j cesta, ki pelje cez in mnogo drugega vojnega mn-j Transkavkazijo. terjala. Rusko polnočno poročilo pravi, da so Nemci s tanki in infanterijo šestkrat napadli tovarniški del St.alingrada, toda V tej veliki Ibitki so bile Uničene naslednje nemške edinioe: 13. tančna divizija, Brandeu-burški polk, 40. bataljon. 7. in-' ž:nirski bataljqn, 525. protitan ruska infaaterija je vse napa i eni bataljon in bataljon prve de odbila. Šest tanlkov je bilo' nemške aljpinske divizije, razbitih. S00 Neux-ev ubitih in J Dalje ste itneli težke izgube mnogo vjetfh. j nemška 23. divizija in rumrm- S ponovnimi napadi so Nenvl ska druga alpinska divizija, ci zasedli nekaj podrtih hiš v nekem dragem delu mesta, toda samo z zek) velikimi izguba-mi. Severozapadno od Stalin-grada je bilo razbitih 13 nemških utrjenih strelskih postojank. Tudi pri Mozdoku so boji vzplamteli, toda «o kmalu ponehali. V kratki bitki je bilo razbitih 38 nemških. tankov jn 20 j Nema v ubitih. Posebno poročilo riE^keara vrhovnega poveljstva prvič omenja. da so bili boji, ki so bili GEN. WEYGAND ARETIRAN Po rmt-skem radiju je bilo v Londonu sporočeno, da je bil general Maxime Weygand aretiran in odpeljan v Nemčijo. Pierre Laval pa se z Nemci pogaja. da privede Francijo popolnoma na stran osisča. Kot pravi radio Rim, je bil Weygand aretiran, češ, da je en GiTaud dovolj. General Gi-raud je namreč skrivaj pobegnil v Afriko ter se je postavil na čelo francoske armade proti osišču. Kot pravijo viri borečih »e Francozov, je maršal Petain dva dni zatem, ko so Ameri-kanci dospeli v Afriko, poklical generala AVe.vganda iz Can-nesa v Vichp ter mu je ponudil poveljstvo nad francosko armado. Weygand pa je ponudbo odklonil in se je vrnil v Cannes, kjer so ga Nemoi aretirali. Že nekaj dni je bilo poroča-no, da se jugovzhodno od Nal-čika razvija močna ruska ofenziva, sedaj pa je bilo .^poroče-no, da se je bila velika bitka pri Oržonokidze, 75 milj jugovzhodno od Nalčika, kjer je bila strta nemška sila. Rasi pa so tudi na dveh krajih na Kavkazu potisnili Nemce nazaj, namreč jugovzhodno od Nalcika m nad Tuapse ob Črnem morju in tudi v Stalin-gradu so vzeli Nemcem nekaj močnih postojank. V Severni Afriki se ftvljenje hitro vrača v normalno stanje I. Marjonetna srbska država pod generalom Milanom Nedi-j čem z delom Stare Srbije in Banatom. *J. "Neodvisna Hrvatska'* pod dr. Ante Paveličem. 3. Deli Dalmacije, Bosne in Hercegovine pod laško okupacijo. 4. Del Slovenije pod Italijo. 5. Dve .pokrajini Dalmacije pod laško okupacijo. IfiCTrna gora, zasedena od I-taljanov in A&ancev ter anektirana v imenu Al-bnije za Italijo. 7. Albanija (italjanska). 8. Del Hrvaške pod italjausko okupacijo. 9. Del Srbije, za*cedena od Italjanov in Albancev ter v imenu AiLhanije anektirana za Italijo. 10. Prek-murrje in MedjLmurje zasedeno in anelrtirano od Madžarske. II. Del Srbije pod Bolgari. 12. Del Slovenije ]>od Nemčijo. 13. Bačka in Baranja pod madžarsko okupacijo. — (Popi-s položaja Jugoslavije je podan na 2. strani na prostoru uvodnika.) Washington- - Ameriška o-j DELAVCI PROTESTIRAJO PROTI NAMERA- po^r^la^^sH raabiirj^njal M^^^jJJnrj PLAČEVANJU PRODUKCIJE in sprememb za prebivalstvo,] V VOJNIH TOVARNAH toda sedaj se življenje že spetj Buffgjo POMOČ RUSUI New York. —- Kakor poroča -I jo itz urada R\VK., Inc., je bilo I v enem letu nabranih za $4,067, j 703.91 prispevkov za RWR. J Edward C. Carter, preds< d-! u"«k Ruskega vojnega reliefa je dejal, da generalni kirurg ame-| riške armade sodeluje z reliefnim odborom pri nakupovanja zdravilnih in sličnih po-| trebšein, ter s tem pomaga, da j se te potrebščine točno in hi-■ tro pošiljajo v Rusijo, i Ruski vojni relief ne pošilja gotovine v Rtasijo, ampak kupi I z ilegalnega časopisa "Zarja Svobode , stev. 6 z ^ potrebne stvari za rusko dne 1. junija, 1942., ki izhaja nekje v Sloveniji, po- pomoč v Ameriki, nakar ladje snemamo naslednje porodilo, ki ga poroča Jugo- odipeljejo pripravljeno blago. slovanski Informacijski Center v New Yorku. j ,.Carter i* da, » J ! racam prarv lahko zadovoljni s . . Nadaljevanje! količino dozda j poslanih potreb V borbah okrog Grahovega bili v njih. Čudežno je ostal živ sčm. Njih darovi so nudili posta bila ubita dva Italijana, 5 otročiček v neki sobi, kamor je moč milijonom ranjenih ruskih vojak vrgel ročno granato.'.vojakov, kalkor tndi civilistom Prestrašena mati je planila v v vojnem pasu in pa beguncem sobo. Otrok je nepoškodovan ter sirotam, katerim je vojna sedel na postelji in smeje pobrala sta riše in vse. vzklikal 44 Mania, bum, mama J Izjava pred&ednika tudi za-porušila artilerija, gospodar- bum. . . " , gotavlja publiko, da naša ame ska poslopja *o pogorela. Do-1 Ko so opravili delo in ruše-^riska pomoč prihaja v Rusijo mačini so se raašbežali, nekate- nje v Ložu in Starem trgu so redno vkljub zaprekam na mor-ri so se dne 18. maja vrnili,1 Italijani odšli proti Pudobu :n. ju. Prispevki pa tudi stalno drugi pa so odšli s partizani, j lira vasi, zazarali so nekaj hiš, prihajajo notri in tako bo na-Sedaj pa je sledil drugi del druge pa oplenili. Oplenili so j daljna pomoč Rusiji zagotov-4'junaške"»borbe, ki Italijanom dalje Vasi Vrhnika, Polica, j Ijena tiudi v bodoče, najbolj ugaja. Podivjani voja-j Nadlesk, Podcerkev. Dane in Radi varnosti ladij, se seve-ki so pretepali vse vprek, o-' Gornje jezero. Italijani so ve- da ne sme in ne more obeloda-troke, žene, može in starce. Ple-' čino moških, katerih niso po- j niti načina pošiljanja ameri-nili so po hišah in iskali 44ko-jbili ali, ki niso odšli s partiza-;£ke pomoči Rusiji, toda lahko muniste" po vseh sobah,' ni, odpeljali s seboj. j pa se pove, da se je Američa- Fthranibah, kuhinjah, omarah in' V dneh 21. in 22. maja so nom izrecno zahvalH za toliko predalih — povsod kjer se je Italijani obstreljevali va^ O-"potrebno zdravHsko po jn o v dalo kaj odnesiti. Odnesli so tok in jo z granatami porušili, klavni sovjetski kirurg, 72 let ---z----vžgali. Ker so baje v cer-, stari Sergei Spassoku&otskv. kvenem stolpu našli skrito o- , Dejal je v svoji brzojavki, da __"• _ ____t________~ „J nnlrsftknia frtn^ W?ra pa je bilo ranjenili; od domačinov je bil edew ubit, dva pa ranjena. Tri hiše so močno poškodovane, Levarjevo gostilno je Maršal Petain pa je Lavalu podelil skoro diktatorsko oJj-last in sine izdajati vladne od-ree. Obenem sra je Petain tndi postavil za cvojesJ"A.) popolno oblast v Franciji, bo: -—- 1 h> nekaterih radijskih poroči- Hitler bo morda spet lih najbrže izročil Hitlerju udaril z Balkana lK>jnii» ladij, ki ^ nahajajo v j lxmdon< 17. nov. — Inozem Tonlonn. , fiki politi hi vojaški diplo Prav verjetno je todi, da bo matični krogi so izrazili nine Tekom zadnih par dna je 17 delavcev in de lavk vprašalo, da se jih premesti iz tovarn v okrožju Nia gara, N. Y., kam drugam, kjer bodo mogli res nekaj pro ducirati za vojno industrijo. Večina od njih se je izrazila, da se jih pri njihovem sedanjem delu plačuie zato, da de lo zavlačujejo. Le rov Peterson, okrožni di-»" ~ rektor War Manpower Com-' kaj doprinesla k vojnemu pri-mission, je citiral naslednje ti- j zadevanju s svojim delom. v«e zaloge živil, tudi iz zadruge^ Dolina je sedaj brez hrane. Vse to se je dogajalo med divjim rjovenjem voja k o v, streljanjem, pokanjem ročnih granat, požari in jokom preplašenega ljudsitva. Najstraš-nejše je bilo. ko so rušili hiše, ne glede na to. da so še ljudje rožje, so pol o vili vse moške od, Rusija potrefouje Tonerxlravil 14 leta navzgor in jih odpeljali hi zdravnwkib potrebžčin in s seboj, vsegu okrog 30 moških.] pripomočkov, ter da stvari po-Med obstreljevanjem je bilo slane iz AmerSke strašno prav več ljudi ubitih. pridejo. Tako je Loška dolina zopet ^---- izgubila svobodo. Mrs. Roosevelt pravi, da se je .veliko naučila tekom svojega obiska v Angliji Washington. — Mrs. Eleo-nora Roosevelt je povedala časnikarjem v Washingtonu, da jo je njen obisk v Angliji prepičal, da če bi ameriški ljudje uvideli, da dolgost te vojne Polagoma se bodemo morali odpovedati temu in onemu Fowler V. Harder, deputij ski načelnik komisije za moško silo, je govoril pred konvencijo Fur Trade Councila v New voljenje od vlade ako hočejo! premeniti svoje delo. Ta dogo-j vor s WM€ krije 144,550 de-1 lavcev in delavk. zdravit v Ameriko pione pritožbe, ki ,<0 jih delav ci vložili, ko so vprašali za premestitev : i Neki moški je bil sprejet v delo in je prvi dan napravil 14 Obratov pri svojem določenem 7>oslu. Vesel nad uspehom prvega dne, je preddelavcu rekel ob koncu dneva, da je prepri-i čan, da bo drugi dan mogel napraviti vsaj dvakrat toliko o-bratov. V njegovo začudenje pa mu je deloravuaelj dal vedeti, da bo takoj odslovljen ako se bo drznil odsl«j naprej napraviti več kot trL obrate na dan. Delavec, ki je bil uposljen pri čiščenju in drgnjenju puš- j pravljen preskrbeti vse pn brezdvoma podvojili svoje sodelovanje v vojnem prizadevanju. Časnikarji so jo vprašali, kaj Tovarniški delavci v Niaga-jnaj hi Američani po njenem ri in okrožju morajo dobiti do- mnenju storili v tem pogledu zavisi od tega koliko smo pri-| brez katerih mislimo, da pravljeni delati in žrtvovati' moremo izhajati, pa nas resni za skorajšnjo zmago, tedaj bi' časi kaj kmalu naučijo, da lah- <■ 1 1 . * • 1 • • . Vvhaa *r» ma \n_ nosna, da je človeška natura Yorlru in je dejal, da se bode-še vedno tako krepka in voljna, mQ morali polagoma pripravi-da se more dvigniti nad malen-! ^ ^ da bo^emo opravili kosti, ki nas navadno najbolj ^rez li&surijoznosti, ki mučijo — majhne komodnosti,j ge nam ^ še neobhodno ne ]xxtre(bne. mnenju in "ona je rekla, da bi se prav lahko odpovedali raznim nepotrebnim stvarem, dalje bi ženske lahko nadomesrtile veliko ---j ve£ nloške sile v tovarnah in Darlanov sin naj bi se prišel drugod, kar bf nam dalo večio Minneapolis. — Major Marvin L. Kline je v pismu do predsednika Roosevelta i>o- ... ... v, nudil priliko za zdravljenje vel]ko 11am*,la moško silo za težja industrijska dela in za armado. "Nfr--. Roosevelt je t»xii izjavila. da je tekom ob'ska Ar- je po- in ko izhajamo brez stotih majhnih komodnosti in udobnosti. Rekla je dalje, da je videla kako pogumno in hladno znajo ljudje v boratba rdi ranih krajih prenašati težo dni in kako je skupno trpljenje in požrtvova-nje abližalo ljudi in sloje v skupni borbi in skupnem prizadevanju in dedu za končno zrnato. Predsednikova žena je tudi povedala, da se je na tem potovanju utrudila. Čeprav se je pisalo, da ji ni mogrel pravzaprav nihče slediti na njenih o-grledovalnih turah po Angliji. Fowler je rekel, da bo z vidika velike potrebe moških delovnih sil v vojni industriji od padla marsikaka manj potrebna eivilna industrija. Tudi krz-nartji laihko pričakujejo velikega zastoja v fcvoji industriji, ako bo vojna še dolgo trajala. "Ameriške ženske," je rekel Fowler, l4bodo morale 0-praviti brez kožuhov ali sukeni iz krzna, ker bo treba vedno večje št evi k) delavcev preme stiti v vojno industrijo." Sicer ne bodo obstale industrije za civilne potrebščine docela. toda lahko pa se pričakuje, da bo omejitev protlucira-nja v tem posrledu drastično o- sina francoskega adjnirala " ~ Dar lana. j Kje je zakopan zaklad? Darlanov si u trpi za otro-; „, ..... ško bralko in major je pri- T *orr ^f8' h ~ Blshot> J Fink je imel lepega belega psa, 55 kinih cevi, je v svoji prošnji zal trebilo za spreiem teya bolni-) kateretra ** !/VM3hal tva^°: a zglasi na policijski j>ostaji, ker premestitev nave^lel. da vzlie ka v General Hospital, kjer Je vsaki dan sam tupit ^ dovolila svojwini \eta temu, da bi z lahkoto zdrgnil in rabijo metodo zdravljena . , . staremu psu. da je tekal «vo- s.nstil 275 eevi dnevno, mu ni |troške paralize, in.enov— dnevno dobil en dajm, s-kato-; J liaval storil vse. da bo Petain,; nje, da namerava Hitler udari- dovoljeno očistiti več kot j "Si^er Kennv methoKi" ■t • ■ ■ » ___!1 _______' i> o___JI «4 !n Sniyj 17 __.1 _ ™: Jon _____________j me jena, posebno v kolikor ee _ . ___ -1o I tiče izdelovanje raznih komo- Zaradi psa se je umorila I ^^ brez katenll se T težkih Mrs. Lillian Campbell, stara čaHh vojne prav lahko opravi, let, je dobila poziv, da se mieiK>vann. rim je mahnil po sv^ odmeirek. bodno po parku na Riverside ki si je i*e pridržal pravico ti na Srednji Vzhod in Suez iz ^klepati pogodbe, da bo Fran- j Balkana, kamor sedaj dovaja ah Publishing Company. (A Corporation* I- -ank Hakwr. Priwident; Ignac Bade, Treasurer; Joseph Lupsha. 8«c, Pines or »iliw of tfce corpora ti ua and addresM* of above officers. 210 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. X. 49th Year •Glas Naroda" ta tsaned wry day except Saturdays, Sundays and Holiday. <4nborrlptlon Yearly $9. . Advertisement on Agreement. A» leto velja Hat ca Ameriko Is Kanado $0.—; sa pol leta $8.—; m fietrt leta »1 «0. — Za Ne« York za celo leto »7.— ; za pol leta $3.50. Za Inosematvo aa celo leto |7.—; za pol leta $&£0. Ulea Naroda" labaja vaakl dan Izvzem« nobot , nedelj In praznikov. '<;IAM NAEODA" SIS WEST 18tb STREET. Telephone: CBelaea S—124J NEW YORK. N. Y. Ameriško letalstvo Poročilo, obsegajoče 30 etra-' ko j6 vporabif. kar mu je treni, ki ea je nedavno izdal Of ba, da spravi letalo v zrak. Po-fioe of War Information, moč-j tem se mora odločiti, v kakem no in pametno razsvetljuje vse, razmerju vporabi ta prebitek, vprašanje ameriške zračne sile. da um da nroč za vzpenjanje. [To poročilo razcišča mnogo one kratko ali dolgo letanje, težino j zmede, ki je obstojala « vsled kuriva in oklopa, kakor tudi-I raznili protislovnih in dosti- težino pušk in »bomb. Odločitev IIIIHIIUIlilUlIllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII JfcKKl HUPKIVSEK ta njeget orkester na »Jottah Tcpestnka Polka Na planlneah—valCek Sta. M S7S In UIWJE8NI UNIVERSITY TAM11 URICA — ttv. M 671 Za toa. cenik in cene ploM aa obrnite na: JOHN MAKS1CH Inc. ««3 Weat 42nd Street. New York V JUGOSLAVIJI "Hiša notranjih sporov" — razdeljena v boju proti osvojevalcu, v guerilskih bojih in meščanski vojni. kra nepoučenih cenitev. * Za presojovanje zračne moči ta potrebni dve točki, ki se dostikrat ne vpoštevata: prvič, 'bitka sama je edini pravilni način za prejzkuuuijo borilnega letala, drugič, o letalu se ne je odvisna od posebne naloge, za katero je bilo letalo osnovano. . Ob izbruhu vojne so Združb ne države izaostajale za sovražnikom, kar se tiče dveh tetinič-nih razvojev. S tekočino hlajeni motor ni bil zadostno razvit radi uspeha z zrakom hla- more ©oditi razun v odnosa ju s. posebno nalogo, aa katero je;je u Nm ni bn , ^ J^STJr om ^ sili 1>™- a čanek, ki ga jo objavil v "Now York Times" znani čas ar Hanson W. Baldwin, nam je poslal J. I. C., in ga za-i važnosti objavljamo na mestu uredniških člankov. Slic-^Kortressses). Bilo je dostikrat •lanki -bodo se -leclili.) talo Bell P-39, ki ni bilo primemo za taktike visokih višav sedaj v rabi na AmgteSkem, se je izkazalo kot sijajno orožje na frontah v Rusiji in na Aleut-■^kib otokih. \ ;fj Da je nevarno presoditi po čem drugem kot po preizkušnji bitke, dokazuje rekord tako-zrvanih letečih trdnjav (Flying Novice iz Jugoslavije, "hiše notranjih sporov", razko-iiie in raztrgane od Nemcev, Italijanov, Bolgarov in Madža-v, opubtošene od gueriiskega četovanja in civilne vojne, so dobile včeraj prav posebno važnoet, ko aa zedinjeni narodi azširili svoj vpliv na južne obale Sredozemskega morja. Jugoslavija bi mogla biti prvi cilj napada na Evropo, iz Sodišč na južnih sredozemskih ofbalah — nekateri predeli u go si a vi je «o že zdaj pod oblastjo generala Draže Mihajio-ča, a dosedanji upor proti obisču bo najbrže še ogromno na-jstel v tej deželi, zaradi nedavnih uspehov eedinjenih narodov. strogih ocen proti njim, ali v boju so s»e izkazale boljše, kot so največji optimisti pričakovali. Zračni napad nad Francijo 10. oktobra — nikdar poprej ni kak napad po dnevu povzročil toliko škode — je doka- cin v motor z izredno velikim pritiskam in vsled katereiga letalo potuje takorekoč na visoko transmisijo v visokih višinah. Ta oba pomamjkljaja se sedaj premairata. . la oboril 12 izmed 47 japonskih letal bi«ez nikake lastne izgube. V istem mesecu so ameriška letala v Aziji vničila 75 Kovražnih letal in izgubila 15. V bodočnosti moramo biti pripravljeni na Čim dalje večje izgrtbe mož in letal, ko se poveča naše ofenzivno delovanje. Imeti letala, ki bi bila boljša kot sovražnikova v vseh kategorijah. > skoraj nemogoče. ** Najboljše, kar občinstvo °me pričakovati, in najboljše, kar dobi, da povprečna oprema zavezniških letal bo boljša kot oprema sovražnikovih letal," pravi poročilo. < RAZGLEDNIH Piše Anna P. Krasna Za nikako deželo ni mogoče prerokovati v«e zahteve zrač-| nega vojskovanja, zlasti Borilci Ctrrtiss P-40. En motor, hla ker | jen £ tekočino. Izmed 6 večjih Fige Včeraj sem šla dol na zele-njadni in sadni trg, ki se prične pri 42. ulici in konča nekaj blokov nižje in sicer ob Deveti Aveniji na zapadni strani mesta. V svoje začudenje »sem o-pazila, da imajo na eni stojnici fige — pristne in sveže fige ali smokve, kot smo jih tudi nazi-vali doma. Seveda niso bile to fige, kakršne so rasle na Vipavskem. 7x1 a leč ne. Tako zadolo robo, kot smo rekli pri na*, smo kar pustili na drevju ali k večjemu pobrali za žganjekuhč. Ker pa prijal sladki sad teh dreves, ki so navadno obrodile dvakrat, včasih pa tudi trikrat na leto. opominjam se, kako smo do ma, kot otroci, oprezali kdaj bodo dozorele prve fige na naš; repnici — tako smo namreč- rekli figovemu drevesu, ki rasti o tik db kamenitiii stopnicah pri domači hiši. Spri ■ -vestnega opazovanja in opre-zanja smo postali otroci takorekoč izvedenci v vprašanju zrelosti ali nezrelosti smokev. Na zreli smokvi je postala ko žica tanka in ob pecki ozir. betu je za spoznanje ovenela pravijo, da v sili vrag tudi mu- j Wior iG in ,v ^ . he je, sem se tudi jaz odločila,! H^ preiskusen dovolj da si je ---. ----- bil deležen sadu, kateremu ni najti para nikjer. Ko se je ratz- da je boljše pojesti vsaj nekaj utr£ati tako smokvo, revnih svežih smokev, kot pa nič. Sicer sem imela v New Yorku T-jjanju s tekočino hla^eTiega moto'.ia. =>o An-crle^i in Nemci zaostajali v razvoju z zrakom hlajenega motorja. Nemško bo-riTno letalo prve linije z motorjem. hlajenim z zrakom, se je mese- fa W^yriti svojo pritazalo ^ U nekoliko pot do cilia m zopet nazaj proti naisilnejši opazicijL ki jo je sovražnik mogel nuditi s evoji-mi nalbolišimi in najnovejšimi I l>red «el>03 težavo, ka- letali. To i?to letalo deluje ee- krsne ^vražnik ni imel. Oni K> uspešno pod različnimi okol-!111*"0 Tno^h P^videti, kje se cev naza?. Ameriški častniki Disciplinirani četniki generala Mihajloviča, ki se s svojim šegami — v-vročini in deževju jlKxio vP<>;akila ona letala, ki so >osebnim načinom bojevanja bliskovitih pohodov in sabota-o, bojujejo že od spomladi leta 1941., ko so Italijani in Nem- Solomonskih otokov, v mrazu \l]h E^radili- Ln Jal>°n in megli AWt-kih otokov, v ?ka' kl sta dobro jem ob naših samih obalah. zased i Jv^oslavjjo, niso bili v zadnjem času v središču pe&Vm pu&čavi in r>ad mor-ednarodnega zanimanja- Komunistične partizanske skupi-e, katerih sila je »precejšnja, so začele dejansko in simbolično ekmovati a silami generala i£ihajlov:ča. General Mihajlovič in komunisti so nadlegovali in napadali oete o s Leč a in njegove posadlke, ter včasih spremenili ne-atera ozemija Jugoslavije v bojno polje, toda borili so se Ji med sdboj. Hrvati «o pobijali Srbe, a Srbi so v manjši »ri pobijali Hrvate — največ menda fašistično navdahnjene ta5e; kristjani so pobijali mohamedanoe, a marijonetne ade Hrvaške in Sribije t»o morile svoje lastne ljudi. brzino za spuščanje, tanke, ki IJojo na newN oreki trg bele vr-so vzdorm proti prestreljeva-| ?te in drolbne, tako da je ; . I tistega okusnega in sladkega Bell 'P-39. En motor, hlajen raesa v sadežu prav malo, s tekočino. Zadnji modeili nudi-j kljiil> temu je-oku« še precej jo sijajen razgled za pilota.' doJ>er £TnQ ali snK). Ima top m strojne puške, ^fo- ^ ki ylh navadno prova motor-sta napadala, sta mogla osno- ia« hlajena s tekočino. Izfoo-vati primerna letala za te na- ren v visokih višinah, sposoben'- pade, dočim Amerika, ki ni na-j™ letanje, dobro oborn- Koristen za spremstvo vi-jo ono meSanoga ravnotežja "mogla predvidevati, kakim po-i^"0 letečih bombnikov. trebam bo mogla odgvarjati: <5rumann P-a-F. Wildcat), njena zračna sila Naša letala'1'0 standardni mornariški bori-so bila pred vsem zgrajena aa!iec- ^ajbol^e znano letalo za obrambo ne&h dbal. Zato smoj11^^ avijonov. Hlajen z zra-braČali prvotno pozornost na kresega 160,000 mož, so privezali na to ozemlje zasedbene čete ostšča, katerih sile nekateri krogi — rtajbrže precej optimistično — cenijo na 33 divizij. Zemljevid Jugoslavije, načrtan na podlagi informacij iz crogov, ki fco v tesnih stikih z jugoslovansko vlado v rzgnan-tm, j« prvo uradno obvestilo o tem, kako so sile osišča raz-co^ale Jugoslavijo. Kaže nam sliko mučene dežele, raztrgane i a kose in na koščke in raadeljene med osvojevalce, a deloma rokah marijonetniih gospodarjev. Obmejni kraji navedeni i a tem zemljevidu, so pod strogim nemškim nadzorstvom, ki o tam ustanovili svoje carinske in druge postojanke. Edino le Nemoi imajo svoboden dostop v vse predele te dežele. . . . Nadaljevanje sledi v ponedeljek. bombnike za dotg-p daljave, katerih naloga bi bila odvračati sovražnika čim dalje mogoče skoraj tako visoko kot japonski Ze «o. ZVžljjva krila omo-počuie^o nosilcu avijonov. da od nase obali. Ob začetku voj>-,mCTe Tiositi 50 odst. več letal ne nismo imeli naglecra proti-jTl71a te?,ak oklop in je težko obo- nnpadalnesra letaka. Ver ni^mo rožen. ^li razumeli mocočnost. da se! tR^wW« P-47. En motor, bomo v polnem HKspsti vdelež*o * Ttrrfc oklop. ve- valr zračnera vojskovanja pre- lika l1^^^ v najv^-Hh višinah. Produkcija THEATRE GUILD N«va burka PhIHpa Barry-Ja "WITHOUT LOVE" « KATH ERI yE HEPBURN In ELLIOT KUG EXT ZvMfr Ob ».40; popoldne v četrtek In soboto ob Z. 40 ST. JAMES THEATRE ♦4th gt. lapad. Broadwaya. N.V.C. SENZACIJO NA L NI F*LMI O AME. (KliMt AFRIKI KAMPANJI; RAV. KOKAR PRliU S CLIPPERJEM AFRIKA OcMdM'M- kAk* j* smacovlta. ame-■ rifita krmada zavzela Alktr, Maroko. I «1 rcanlCno tekroani« amerl- I «kik iAt. PpcUete. kako UaiArthur I prinaka na Japonce Oglejte «1. kako Cfefl* uhtovi proton z osličem. O-(tejta al, kako Je aineriSka mornarica ratbllk Japorrcc. Orlejt* at novi rim "Ana*rU» tooaka". . . 0«lajt« «1 najbolJAo pradrVavo v — » eantov d« 8 »Um, EMBASSY mWSREEL THEATRE Broadway a 4»tk OT., H. T. e Nemci skrbe za svoje otroka DEKLE NA VRTU Stockholm. — V seiptembru qj, makička. peguaj Note I za PIANO-HARMONKO S ali KLAVIR BREEZES OF SPRING TIME OF BLOSSOM (Cvetni Cast ko moria, in ker tako letalo ni Vlo potrebno doma. I>raga važna okolščina v vojskovanju je primeren svarilni sistem proti zračnim napadom. Bil je tak sistem na Kitajskem, eden izmed najboljših na svetu, Težki bombniki. 'Boeing B-17 (leteča trdnjava.) Štirje motorji, hlajeni z zrakom, s enperciiargerjem. Bojni rekord, ki mu ni para Eden rzmed najtežje oboroženih boiribnikov na svetu. More ki je omogočil, da »o Chennaul- apu^ati bombe po dnevu iz vi-tovi leteči tigri vničMi 218 ja- šokih višin brez potrebe sprem- SLOvenski fantje VSE BOM PRODALA PO JEZERU KOLO ohio v a mat 8YLVIA POLKA TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ barCica MLADI KAPBTANB 35 centov komad s 3 za $!. in oktobru letos je bilo preseljenih 50 tisoč nemških otrok na Poljsko, kjer so zgradili na- rgA BTA-rERSKO ciji zanje posebna tafoorišča in «'happy^polkT jih preskrbeli z vsemi ugodno- ^ NA strni in z zabavišči. Delali so T ti otroci pri javnih delih ali pa delajo na polju, a zrairom in v vsakem slučaju nacijske oblasti skrbijo, da otroci ne pridejo v stik s poljskim prebivalstvom, ki jih sovraži, ker ve, kaj vse se počenja & poljsko mladino, ki «o jo naciji odgna-li iz rodnih krajev. Veet o preselitvi nemških o-trok iz nevarnih zon na Poljsko je prinesel nemški list M izhaja na Poljskem.— (ONA.) ponskih letal nasproti 84 izmed svojih lastnih. Pomanjkanje takega sistema pri Port Darwin minulega februarja je imelo za po?ledico izgubo osmih izmed desetih letal istega tipa, kakršnega so rabili leteči tigri na Kitajskem. Minulega avgusta, potem ko eo izboljšali svarilni sistem, je isti tip leta- polovilo tako smokvo, se >* sladkoba kar cedila iz nje in ako je človek poleg tega pr'-grizoval kos koruznega oziroma koruzno-pšeničnega krm a, je bila to prava gostija, po kateri se je lahko delalo, da V kaj, kajti fiare vsebujejo veliko množino redilnih in korist:.ih snovi. Oj, kolikokrat smo se otroci najužinali ob naši stari smokvi preek;t!*, ker se je pričela su&iiti, -mo medtem, ko smo čakali, da odraste in prične roditi novo-a-jeno drevo, kaj radi zahajal? sosedovim, ki so imeli v kotu dvorišča košato repnico. Vivpavci so si mnogokrat, ko so šli v gozd drva sekat a.i I -stje naibiraft, naložili v tvkav suknjiča sladkih fig pa kos po-gače ali kruha in j^o ob tem v .-, dan težko delali. Podolgovate vrste smolr. ki smo jim v nekaterih krajih rekli kanibare, so navadno dalje časa vrfcli-žate in zato so jih prekupčevalci cesto razvada i tja do Ljubljane, Idrije, itd. Te .., . ... ... . , .v . 4 vrste figova drevesa so ra «a jm le bilo opaziti olb hisan te ... - J .J , . j i • povsod, kamor se uh je vsaat- vrste smok\*ina drevesa, ki so \ ' .. . , ,.. , x . i i t. a No, a najbolj so obrodila, ako ; bila poletu zelo lep okraf do-1 ! J J . . ' _ ^ .. , . . j i bil piT>stor solncen in zem. a nru s svojim širokim m sred-i , .. 0 . . . , J . . .. T-. ; nekoliko peseena. Po vipavsK i n3e fmno zelennn ^em^Do-j ^ ^ ^ ^ macim otrokom «pa je najbolj ; ^^ figo'ih in breskvinjh pa " | mareličnili dreves, a najve" >r-nariSki torpedni bombnik. Rav-i vih dveh. no tako dober kot katerosibodi| Včasih, ko je pri nas priti - nila suša, so se figova dr^ve i Smokvina drevesa so bolj grmičaste vrste, ker navadno od korenin srednjesra debla poganjajo vedno nove mladike, toda odgojiti =e more tudi veliko in košato smokovino drevo rz vrst fi«*, katerim smo pri nas Tekli repniče — oW3ca teh smokev je nAmtc^č precej slična okrorfi in bolj »ploski repi. Po mnogih primorskih kra- ielalo i«te vrste, vendarle se sedaj nadomestuje Grumann TRF. rln motor, hlajen z zrakom. Preizkušen v poganjali od vej do pozne boju je bil pri Midway. ^^! C£vr,; zgodaj znebila li*?tja, sadei ( a je vseenozoril in novi sadeži -o stva. Ima strojne puške 50 kalibrov. Prvovrsten za bomfoar- nosilcu avijonov, je najboljše. Izmed torpednih letal, baziranih na diranje po dnevu, primeren tudi 7.a bombanje ponoči. Consolidated B-24 (Liberator.) Štirje motorji, hlajeni z zrakom, z superchargerjem. Vi ki je bilo razvito do danes. Poleg zgoraj omenjeni tipov bi popolen seznam vojafekHi letal moral vse-bovati patroJne bojribnike, nosilce vojske, trans MOJA DEKLE JE &E MLADA P« 25c komad: Naročite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO S tlf West 18th St.. New T«rl< = ^ mMMimimMii^ife1 DRŽAVLJANSKI . PRIBOČNIK Izšla je nova knjižica ki daje poljudna navodila, kako postati ameriški državljan. Poleg rpraSanj, ki Jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica Be t IL dela nekaj valnlh letnic la zgodovine Zedinjenlh držav, v UL delu pod naslovom Razno, pa Preglas neodvisnosti. Ustava Zedi-njeclh držav, Lincolnor govor ▼ Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenlh držav tn Poedlne države. Cena knjifid jo samo 50 centov. tn se dobi pri: 8LOVZNIC PUBLISHING CO. Z1C West 18th BL, New York soke višine, dolge daljave, spn- porte, "skakaloe" za x>oizvedo-ščanje bon^b z veliko točnostjo, vanje itd. Vsi so dobri, mnogi Srednji in lahki bombniki' >"ot North American B-25. DvJ . . ,, . , _ rala dajat? Združenim državam motorja hlajena z zrakom. Br- eina, dolge daljave, nosi dobro breme. Ni mu para v njegovi vrsti. Rabil se je v napadu na Tokio. tlVDartln B-26. Dfva z zrakom^ hlajena motorja Sličen prejs-.<1 njemu, tudi bre® primere v svo-j(1 ji vrsti.. J1 ^ [ Douglas A-20. DVa motor-1( ija. hlajena z zrakom. SlooljivJ' obširno «e rabi nad Evropo in 1 EiriprtoTru. Donglas SER — En motor, hlajen z zrakom. Standardni mornariški strmoglavink. ima najboljšo opremo na sveta. senL Figova drevesa Vsebujejo kavčuk in zato smo otroci, !ro so nas v šoli poučili o taV:h stvareh, mnogokrat napravili škodo z eksperimenti — mršili smo namreč, da bi se iz ir.le-čne tekočine, ki jo je bilo spomladi lahko dobiti iz figovih dreves, dalo zvariti pristen gu-mij. Seveda smo bili lepo tiuo, ko se je tu in tam kaka lepa smoikva nenadno posušila, ker je bila zavrtana. ► ^ ^ ^ ^ ^ . KUHARSKA KNJIGA: ' Recipes §f Ali Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo ^^ bai?ia na nosilcu avijonov. | f - B Domrte TBP. En motor, hla , ^ »"Knjiga je trdo vezana in ima 621 atrani^i jen z zrakom. Standardni mor-!, l i -Recepti so napisani v angleškem jeziku- ponekod pa soj J tndi v jezika naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi * Studenec Blagoslova! 300 SVETIH MAŠ LETNO, Za »v« In mrtve t'arve Main« Zvem*. Članarina aa A | vsako o m bo živo ali umrl« 25c. (Nikdar ~~ nI potreln obnoviti.) UpIMfc VSU sin«v« vojak«. DRUŽBA SV. PETKA K LAVE RJA ra afrlfcanska misijo n« • Dcp&rtmMit Q MM W. Pino Blvd., M. Loula, Mo. Ta knjiga je nekaj posebnega za one. ki se zanimajo zai,» kuhanj« in m hočejo v njem čimbolj izvežbati inii izpopolniti. > arvcii« pn KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 816 Wert latfa Street New York, K. Y, 48530148485391234853532348532348534848234891 "ti L A S R i I O D A" M« M FRIDAY, NOVEMBER 20, 1942 fWAWOTUBI I— KSAVKB MKŠKO: V JESENI AMERIKANCI NA GTJADALCANALU Mirna jeaen. Pač gori dan za dni vom na ihHhi solnoe; toda njegov plamen je uimirjen, kakor da je izžaiiek) preobilno nflado moč v poletnih me--ecih iu se sedaj smehlja na />euijo v pokojni, blagi odpovedi. Mirna je tudi zemlja, od obilnosti sadu, ki ga je rodila in ga pravkar zadnjega oddala človeštvu, vsa utrujena: materinstvo utruja. Polja so živa. Kmetje pospravljajo zadnje pridelke. A tudi pri delu j^ vse bolj mimo, (bolj umerjeno nego poleti. Ni -glasnega ?me-ha žanjic, ne vriskanja koscev in sušilcev. Le pastirji pojo in vriskajo na travnikih in njivah. Zanje, ki čete »topajo v življenje, tudi jesen nima otat- prgeten dom samca, ki nosti in tožeče resnol»o minljivosti zanje je še vse samo življenje in veselje. Včasih pribeži tfez polje vete:. Hiti čez pokrajino in si kakor ve*»el fant poltiho požvižgava. Ob njegovem vihravem begu zašumi liRtje kostu-ni v ob železniški postaji glasneje, nemirno \,4zlapola. se deloma fušči od vej, frfota po zraku pada na ci sto, v živo mejo mto in njivami. tPrva hiša pod postajo, že zunaj trga, je pošta. Iz te hiše ki je dobil pno lj-ubavno pie-iiw in je srečen in ga je sram in se boji da bi ga kdo videl, zaslutil njegovo skrivnost, braJ mu jo z tzaii delih lic, iz vročih očL K&glo skrije pismo v časnik, pospeši korake, da bi bil preje doana, na eamnein, na. varnem. V mislih pa venomer nemir. vprašanje za vprašanjem, ugibanje za ugibanjem. "Po tolikih letih piše — prvič po poroki, nad dvajset let bo fee tega. 'Kako, da se je sedaj nenadoma spomnila name? Jo je zadela kaka posebna nesreča? Kaj pač. piše?" Ves nemiren pride domov, v svojo tiho, malo sobico v pr-nadstropju;. preprost m vem je kdaj v življenju storil z de janjem. . Zato vam pišem. Mislim nazaj na najina mlada leta, na leta, ko ste me ljubili. Pa Sein. dala eioe na roko drugemu. To je bila velika krivda mojega življenja, krivica zoper vas. Bila sem pač mlada, prenevedna prepovršna iu prelahkomiselna, da bi mogla de vati vsa dejanja ljudi, vae (njih besede na zlato tehtnico. In vendar bi bilo to za srečo 'življenje, potrebno. Jaz seip tedaj tehtala le prešerno veselje, mogočen, bahat nastop. To je odločilo moje -življenje. Toda za vsako krivico pride {pneg -aJi slej kazen. Prišla je tudi za nuojo. Naglo vrhnje Letališče na Guadalcanalu je navzlic hudim japonskim napadom še vedno v amer. rokah utrujenost kakor utrujenost jeseni v prirodi. Tiha bridkost se vsiljuje in vsebuje v misli. Tako odpada polagoma od človeka vse, kakor sad od dre-viesa v jeseni. In ko ga tako vse zapušča, se misli tako rade POZOR DELEGATJE SLOV. NARODNEGA KONGRESA! Spodaj podpisani želim obvestiti v imenu odbora za preobračajo nazaj v pomlad, vra- ^kllbo prCnočJača vse zastopni-Njcinm, ki sem čajo mazaj v mladost, v leipe ke (delegate), kateri se boste mu sledila, vas pa odbila, sem solačne dni. Tako mislim zdaj ue v sobi precej hlad-1... • A JI * " " . .. . r i nA i lika in bridka, v tem masceva no, d asi sije soJnce v njo. Od. ^ ^ vam ^ rine std spredaj in zadaj, pretehtava pisavo, razmišlja: 4'Od koga vendar?" Znana bi mu morala biti pisava in se vendar ne more prav domisliti, čigava roka bi bila pisala te Upe, nekoliko velike črke. Pogleda znamko, pečat na znamki in se zdrzne: "Ali mogoče? Od nje. od Francke?" Vzdrhti mu roka s pismom, ves se vzneT miri. Pošto ji sredi ceste, epet obrača pismo. * * Al i mosroče? A kaj bi mi pisala?" Miče ga, da bi odprl pismo kar tu na cesti in si vendar ne npa. Vznemirja se huje in huje. Plašno se ogleda kakor anted študent, "■Res od.Francke." Dolgo *trmi v podpis, znan mu Luki mladih Jet. Le da je sedaj pisan z 'bolj odločno, morda bolj težko, bolj okorno ro-pride takega jesenskega popol-»ko. Strmi v podpis in v spominih gleda tisto lepo gostilničarjem hčerko, ki jo je v mladosti ljubih pa niu jo je odvzel tovariš uracknik. nakar se je dal premestiti daleč proč. Ljubil jo je tudi vse poznejšo življenje, a srečali se niso nikoli več v življenju. Druge ni onogel vtaljtdbiti, eato se tudi ni poročil; povsem odtegnil se je življenju, živel je, kolikor je pač v sVetu mogoče, izključno le sam zase in svojemu poklicu. Šele po dolgem* času se zdrami iz teh spominov. Sede, o-brne pismo in 'bere: nejsi. .m vam mm vse sumna vati tuka^ Važno je> da družba, dovolj ste b*h sami se- wstite to takoj in to saj do 1. bi. Umoli ste pac govoriti s sa- decon au pridete že v ker ste bili vi globlji kot on, ki ^^ ^^ in nadalje, ali že-sem ga volila; ker ste bdi re*-lIite ^ ^ y ^edeHo prenoče-Ni vam bila vse sumna Ne odlašajte, ampak prijavite to takoj, posebno ste prošeni v okolici Slov. Nar. doma. Ampak, tudi izven te okolice se vzame vsako razpoložljivo sobo v poištev. Vi le prijavite na gori omenjene odbornike za preskrbo prenočišč. - J. F. Dhira. V PESMARICI "AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA" «o vključene «l«defe slovenske pesmi: 1. Pod okni ca — mofikl zbor s bari- ton samospevom 2. Poidrav — m oft k I zbor t. Ixhko noi — moSki »bor 4. otogkl iron — mefianl abor K. Pomlndnrka. — mtfianl zbor. z Uariton minotpcvom S l^lra 1. — za nolo »pev«. mofikl In mefianl zbor 7. 1,1 ra II. _ za meAa.nl abor 8. Altantakl odmevi — za moikl |r ženski zbor. s bariton mo«p»vom 9. Kantata lz paalma 126 —• moikl »bor 10. So^l — za samospeve, metenl »bor in ■ premi JevanJem rlaaovlr* 11. rsalm 29 — *a samospeve, me- Rani zbor In »premlievanj« Klasovlrm aH orpel CENA SAMO 50 centov KOMAD To so koncertne pesni za moike in mešane zbore, katere Je agla* bii in v samozaložbi Izdal MATEJ L. HOLMAR. orsanist ia pevorodja pri sv. Vidu, Cleveland, Ohio. 1923. Naročite to zbirko pri: KNJIGARNI 8LOVENIC PUBL. COMPANY ; 216 W. l»h St. New «ork •Začudili se boste, dragi prijatelj, da vam pišem. Ne obujajte me. Pišem vam, ker tudi najbolj molčeči človek umora kdaj govoriti, zlasti če kah tega odbora. Na polnejše prijave ne moremo več odaovarjati. Prijavfte 6e na sledeče na love, kakor je kateremu ljubo. 'licih ni več tie te lepote, ki ste jo nekdaj ljubili. Pomislite, močno sem že osivela. In moje -Oči, ki ste ini ne»kajkrati pi ka. Utrujene so. Cela množica tankrh gub se je že nabrala db njib; razpredajoče daJje in dal:'e po licih. i Kakšni ste pač vi ? Imate se tiste mirne, globoke oči ? In še| ZAVEZNIŠKO PRODIRANJE V TUNIZIJI Ameriške in agleške mehanizirane čete so si priborile pot v Tunizijo in go oddaljene samo «e 35 milj od Bizerte, močne •osiščne postojanke. Včeraj je maroška radijska poetaja poročala o prvem tan- __ _ _ _ kovskem spopadu med zavez- Ka glavni etan: 6403 St/ciair ni^imi ™ osi^čnimi armadami Ave., ali pa Jobanna Mervar.|r i1111^1' 7801 Wadiepaiik Ave., Oeve-i Povoljstvo prve angleške ar- larid. O., Nežka Zalokar, 911 ™ade da je bdo od Addison Rd., J. F. Dum, 15605 fOnemskrh tankov razbitih 8, Waterloo Rdn Cleveland. O. p™av,a Pa, ^ ,'da ?e bll° Zal, da ea traosportaoijo bo- ^icemh nekaj nmrl^kA predete morali sami skrbeti, ker titankovskihjn težkih topov _ odbor ne bo mogd temu ustre- 1° bl.h T torek ? Iz postaje v S-ov. Nar. Dom raiJtrmml v 5everni T^»J1 in Nemci so se morali umakniti. ultimatum, v kat©:»em ga je pozval, da se poda. Barre pa m« je odgovoril, da bo b ranil1 Tunizijo na povelje admirala Dar-lana in generala Girauda. Nemški poveljnik mu je podal drugi ultimatum, v katerem mu daje časa do danes zjutraj, da se poda, general Barre pa mu ni odgovoril, temveč je Nemce napadel zgodaj zjutraj, in boj' so trajali ves dan. I Vendar so me te besede bridko tisti; nedolžni SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PISATELJA LOUIS-A ADAMIČ-A ZA NAVADNO CENO $2.50 Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASB3AGE" Moje ime — Št., ulica ali Box št -- Metsto in driroa Naročite lahko to ksjigo pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 WEST 18th STREET NEW YORK zabolele. Povejte mi, je-li res prijateljstvo več ko vez zaprisežene ljubezni, ki bi naju naj vezala do smrti? Kako da ee ta vez tako lahko zrahlja? Je-li res breme, ker ga odvržejo mnogi tako kmalu in tako brez .smehljaj? Ali ste morda že tudi vi osiveli? Tako je prLs4a za oba jesen. Pa zaveje jutri, pojutrišnjem hladni dši snurti in naju odnese s tega pozori-šča. kakor odpihne jesenski veter sah list. Kateri bo umiml pomisleka? Razmajam nmog« da VL nre, trrpinčkn *si srce z vpraša,! niste navezam od niko- "Ali r« ni mogoče lju-| ^^ Povijali z njemi: biti večno, do smrti? Je-li res bližina za ljubezen strup, popol na posest ijubljenega bitja *ju-betzjni srart?'* Ko pa vendar življenje stavi to trditev na laž. Ko pa se jSh toliko prostovoljno odpove življenju, da slede Tjulbljpnenro moža, oboževani -ženi v smrt. Torej je ljubezen močnejša od smrti, če za-niSuje in zmaguje smrt in sledi ljubljenemta bitju ©kozi mračna vrata smrti v neznane dalje in tujine. Zakaj v enem slu oaju tako. v drugem ne? Edini odgvor, ki mi ga najde srce na taflSgooa vprašanja je: "Ka, zen «sede.?* Vi tega ne okwate. To vam bodi zadoščenje. fFttdi otroci hodijo svoja pota. Vem, ni drugače mogoče; «vljemje je ta Zreli sad odpade -drevju, otrok zleti staršem. Odraščajo, govori že srce in jib vabi. na drt^g«. pota, kot so jih hodili, dokler je erce bilo samo za mater in dom in ni še nič govorilo o življenja, o lju bežni. Ne morem, ne smem se pritoževati. Efozivljam, kar do življa vsaka (mati. Otroci delajo, kar smo delali nekoč mi. Usode v*cna pota. In vendar je tudi v tem bridkost. Vi je ne poznate. Blagoslov je to. Vem, vse se godi, kakor bi bila morala naprej vedeti. <& ee bo godilo. A je vendar težko. Vendar lega as scoe neka bridkostjo, ločili v trpljenju Še enkrat bi vas rada videla. Morda bi vam mogla povedati, da sem v resnici ljubila le vaa„ A bili ste pretiti, gi so govorrli glasneje, postavljali «e bolj mogočno in samozavestno s sijajno bodočnostjo. Pa so mi omamili mlado, ne- GLEDALIŠČE ZA SVETOVNE DOGODKE. Na Brodway in 46 ulici v New Yorku, kaiae Embassy News reel Theatre dnevne do godke vl celega sveta. Slike premenija vsak teden in sedaj so na vaporedu naslednje slike: 350 zaveaniekih ladij v Afriki. — Lietališča v Gasablanci, Oranu in Alžira. — General MeAithuT posije vel^e -bomJbni ke na Salomonove otoke. — Ad- ni daleč s poulično železnico, eo »e moran nmasma. miral Ha;lsey je r^bil japonskr- in tam se nastanete, kadar pri-! ^^.f0.^ i^eaUj na Pacifiku^-Admj- dete. ali pa v uradu SDK, 6403 ^c lahkih m tudi nekaj tenkih ral Callaghan je umri v bitkj St Clair Ave tankov. Angleško poročilo pra — Rnei zaplenili nomteki tan! ~ * in posadko pobili. — Ruske tks ne delajo v tovarnah. — Henry Kaiser napravi novi čudež: Tiprradil je nov parnik v 4 in pol dneva. ci. Ampak pomnite zadnji dan Vl.^J™*0 pri.^-ave naj bo 1. december. In Z1J1 vojakov, ^emcl pa storite torej takoj, ako že/lite prenočišče. Za odbor. J. F. Dum, 15605 Waterloo Road, Cleveland, O. 10.000. Nerrtški povel jnik je francoskemu generalu Barre-u poslal = VA2NO ZA NAROČNIKE Prijazna prošnja. Na vse naše Slovence v Cle*J velandu se obračamo z prošnjo,' T>ni- da imate mogoče eno ali j več sob na razpolago za te dno-j ve zborovanja ob priliki Slo-J halixOBNIA: venskega nardonega kongresa,} Fr*ncl*co' da obvestite to nemudoma na, x>lorado ; je v živl^rju vidra i„ d.^nost ,(Ke"115f^> ^ skrite eena srca. KWka Za!„kar. 911 Ad npravl-Čenl obiskati twii droge naselbine, kjer je kaj naMh »Jakov naseljenih. Zastoptr.k bo Vam laroču potrdilo aa piaCano naroteino Torej prosi se vas vse, kateri _______imate kaj primernega, da se ne- pač' ne bi večTjubili,"čebi me mndoma pri javite na gori oena-videli odtevetelo. osivelo in utrn naslove. Zila sem vas . . Morda bi mi bilo po tej izpovedi laže,, , ker čutim, da ee ne bodeva nikoli videla in mi ne bo treba za rdeti pred vami, ker sem vam priznala, kar sem vsa ta leta nosila pokopano globoko v *rcu. tŽeTim vanf, da bi bili srečni, pol ago Ob priliki vseslovenskega kongresa 5. in 6. decembra. leo zdaj in zdaj stresel od hla-da, še bolj od srčne boli. Veter ran a j je postat močnejši; kakor bi z velikim, boQnim nemirom dragi prijatelj, nefcogar iskal, je teke* okoli in srečni vsaj, jokal z zateglim, obupnim gla- (NDIANA; Indianapolis: Fr. Markieb ILLINOIS: CMoago. J. 8ev«W Olcero, J. (Ohlcago, On« ts UllnolS f JoUet, Jennie Bamblch La SaUe. J. BpeHch Mascoutah, Martin Dol« te North Chicago In Wankapan. IM M* ktABTLAND: ntamUler. Fi. Veaoplve* MICHIGAN: Detroit, L, MINNESOTA: Cblsholm, J. Iwkawfc* Ely, Joe. J. Peahel Breleth, Loala Oooie .GUbert, Louie Vewel HIbblng. John Povfc wiaj v jeeeni iivljeaija. sreč som. nejši ne»go vaša vdana Francka. • , t Solnčni žarici so med tem, ko Mož je prebral. Boka e pismom se mlu je povesila na mizo, oči so se rau zameglile. Našlo- je mož počasi čital, užival s nil se je z lehtimi na mizo, ob-sladkostjo in bridkostjo slednjo :jel si z rokami glavo, *otee so besedo, feginili iz sobe. Hlad i se mu icrile po licih ter padale je napdnH sobo, da se je bra- na pismo na jnizi. M. M. Paniaa MONTANA: Roundup, Washoe, L. NEBRASKA: Omaha, P. Broderlex VEW IOBK: Brooklyn, G o wanda. Km) Little Palla. OHIO: Batfwtot, Cleveland, Botoek. linger. Jacob Besnlk. Glrard, Anton Nagod* Lorala, Lonls Balant, Jobs Toongstown. Anton KlkaU OBKOON: Oregon City. J. Cobtar PBNN8ILVAN1A: Benemar, John Jernlkar Conemangh. J. Breaeree CoverdaJe In okoifca, Jos. Prtenel Export, LNb SopaaHi FarreU. Jerry Okorn Forest City, Math Fi i ll Ft. Blodntkar •reensborg, rrank Norsk Homer City, Pr. Perenehak Imperial, Vence Palci eh Johnstown, Mi Nmb Krayn, Ant TgnkM) Loaerne. Prank Bnllocb Midway. Jotui 2ost PtlUbuffh fa okolica, PWf Pisgar Steelton, a Btn Turtle Creek, A. Ekbifll Wast Newton, Jc^h Jorai WISCONSIN. lUlwankee, West AJUa, Sheboygan, WTOMINO: Bock Springs, Levis DlasBondvllle, Joa ▼sak saatapalk (ids •a. katera js k sta- tapis fl Bil H I « O D r - RN T«tC FRIDAY, NOVEMBER 20, 1942 Islandski ribič t m » ROMAN — Spisal PIERRE 1X>TI. Splošni položaj v sedanji Italiji Predavanje dr. Ed. Kleinlerera v prostorih J1C. in vernim. vse krog njiju je imelo J ice nekega »eživljenja, podubno je *bil<> evetn, ki jt- že nehal, ali ki še ni bil ustvarjen. Luč ni imela ni kake svetlel* in toplote, vse je bilo nepremično kakor za vedno zanuzlo pod hladnim pogledom tega velikega, •-kri v nohtnega ucesa, ki >e imenuje solnce. "Marija** je ribala v krogu velike senoe, dolge kakor na večer, ko zahaja sohwe. tSredi te gladke površine, v kateri je odsevalo bledo nebo, bile videti te senoe zelene, t In na tem obseneenem prostoru, ki je bil brez vsega sijaja, je bilo \ iileti skozi prozorno povit je, kaj se godi pod vodo; breiz števila rib in mirijade. \>e enake, plavajoče tiho v isti smeri, kakor bi imele vse eden sntoter na evojem večnem potovanju. Uile so polenovke, ki so izvrševalo tu svoje skupne "vaje". Razpostavljene so bile po dolgem v isto anuer v čieto VTipored-i:!h vrstah, kakor sive risbe Njihova trupla so se neprestano hitro in nalahko stresala in zdelo se je, da {4o vsa ta tiha bitja nekako tekoča. Včasih so nenadno zasukale repove ter se obrnile vse hkratu na hrbet in pokazale svetlo srebrne trebuhe. Te pihanje se je razprostrlo v lahnem valovanj« po bliskom« na vfce vrste, in videti je biio, kakor da so se zalesketali med vodami tisoči svetlih jeklenih rezil. Solnoe, že itak zelo n;zko, se je še bolj nagnilo. Torej je bil to vendar v resnici večer. Cim bolj se je solnce nagi-imIo na morje, tem bolj je postajalo rumeno, in njegov krog je dobival jasne>-e, nesričnojše oblike. Toda gledalo se ga je lahko z očmi, kakor luno. Ali svetilo je vendar. Samo tako čudovito blizu je bilo videti. Zdelo se je, da bi »bilo treba jadrati samo do konca • »b/.oijo, pa bi lahko dosegel to žalostno kroglo, ki je visela v zraku samo nekaj nietrov nad vodami. Lov je šel dovolj uspesno izpod rok. Spodaj v mi;mi vodi -r je lahko razločilo, kako «o prihajali lupači ter poželjivo hlastali po trnkih. Tn poltmi, ko so začni i, Pred dnevi je bila prirejena v prostorih Jugoslov. Informacijskega Centra konferenca dr. Kleinlerer-a, znanega dopisnika važnih časopisov, ki se je pred kratkim vrnil iz Italije. Ker na« Slovence v&e, kar se dogaja v Italiji, močno zanima, navajamo najvažnejše točke njegovih razmotr i vanj. lir. Kleinlerer je povdaiift najprej, da je nedavna odredba ki daje Italijanom status friend ly allien, vzbudila v ameriški javnosti veliko pokornost. Povprečni Amerikanec misli, da je ta dogodek na psihološki fronti že zares priprava na dejansko invazijo Italije. V koliko je tako mišljenje utemeljeno! V odgovor dr. Kleinlerer obravnava t: i vprašanja: 1. Sedam ji položaj v Italiji Italija niti ml daleč ni mobilizirala vseli svojih sil. Ona se vojne šieer udeležuje, a le nekako na pol — zato pa tudi njene izgube doctdaj niso bile zadosti oiljčuttte, da bi bile osla bile dejansko silo italijanske države Ne sirte se pozabiti, da je italijansko gospodarstvo pre težno, za 80 od-st. poljedelskega značaja in da je vojna povzročila le neznatno škodo. Narod vedla vojska, a storila bo to šele v zadnjem trenotku, ko se nembke os vete ne bo več bati in ko bo treba le še poklicati zavezniške, 'bodisi angleške, bodisi amerikanske vojake. Takšno je mnenje dr. Kleinlerarja o laškem protifašizrau. . 3. Kaj nameravajo zavezniške eile sto:iti z Italijo? I Jr. Kleinlerer govori najprej o takozvanein svobodnem laškem pokretn in po vda rja, da grof Sforza daleko nima za seboj vseh Italijanov v inozemstvu. Več posameznih skupin baje že deluje proti njemu — tudi brzojavni protesti so bili že posl«ni"v Washington. Grof Sforza bi mogel, po mnenju dr. Kleinlererja. marsikaj pokvariti v sodelovanju protifašističnih la&kih skupin, ker ga nekatere nikakor nočejo priznatL. Najzanimivejši del pnedava-nja dr. Kleinlererja je njegov zaključek: "Ako bi Italijanom uspelo da zares privedejo zaveznike do tega, da Italija izgubi v tej vojni le nekatere — pa bilo vse —. s-vofe kolonije, ki so bile vse, jih praznili in reza1« Ladjice paimpolskih ribarjev so se bile razkropile po tej 'ihi morski planjavi ter oživljale to puščavo. Tu pa tam so -e zasvetila v daljavi maihnft jadra, razvita ^amo zaradi lep-sesra. ker niti sapica ni dahnila v zraku; bila so bela kot eneg, i" njihove oblike so se jasno razločevale od sivk as tega obzorja. I>anes je bil videti poklic islandskih ribičev tako miren, lahek — opravilo za dekleta. tak< Jean Francis de Nantes, Jean Francis. Jean Francis ni bas zadovoljno — toda to je največ pridobila frtpi'jenje. ki ga narod v vojni j Ur. Kleinlerer misli, da to ne razmeroma lahko prenaša. »inore biti namen zaveznikov 2. Kakšne sile delujejo prid prevratu? mij-To (more oni namen v. Zaradi svojega pretežno poljedelskega gospodarstva, Italija v tej vojni ni mnogo trpela, dočim so vsepovsod v Evropi narodi doživeli strahovita opustošenj« svojih ozemelj. S svo- policije mnogo bolj prepuščeno fašističnim organom nego to \ r opevala sta ta dva velika otroka. . misli f>vet~ Italrjani se popol- Jan se je presneto malo brigal za to, da je bil tako lep m|wma zavedajo svojith neuspe-;ak<» plemeite postave, feieer je pa bil otrok samo nasproti hov v znanji politiki in dobro Silvestru, samo ž njim je igral in pel drugim nasproti se je veflo da ^ v 0?išču dozdaj pokazal nedostopnega, pono.-uega, in mračnega. Toda 6e so ga' porei; -napr I>r. Kleinlerer omenja prej nemško nadzorstvo, nadzorstvo gospodari največ hiški zunanja politiki, dočim je nadzorstvo notranje politik« in jinii kolonijjkmi bi se Italija le potrebovali, je bil vselej 'jubezniv, vedno dober in uslužen, epile kakor zvezdnate korale. (Nada'jevanje priuodnjič. ram Lavalu, ki je s pomočjo Hitlerja ohranil celo Tunizijo. . Italijani so torej ponižani in nezadovoljni, a da bi moglo priti do organizirane vstaje, na to ni trpati. Podzemeljsko rova rjen.ie bi moglo le nekoliko povečati zmešnjavo, ki bodo na stale od prihodu »avezniške zmage. . (Delavstvo, ki bi moglo v ljud stvu prevzeti vodstvo podzemeljske fronte, posebno v in-(histrijskih krajih Milana in Turina. je popolno neonpanizi rano. tako da je največji odpor med ljudstvom ^ ribiških in pomorskih krajih, kjer se obo-rožma vstaja ne bi mogla razvit«. . Vladarska hiša je na strani fašistov. Armada, t. j. vojaško vodstvo, pa tudi ne bo hotela tvegati oboroženega spopada z Nentei. Ako pride do prevrata v Italiji, ara bo najbrže iz- iznebila pasivnih postojank svojega knjigovodstva in bi tako — premagana — postala edi ni nesnBčni zmajgovalec na evropskem kontinentu-'* Prof. dr. Furlan je v razpravi, ki je sledila, močno po- NOVA IZDAJA Dobri Atlas je nujno potreben ...in ravno v H AMMONDOVEM NOVEM Svetovnem Atlasu NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakoršen je danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in demokratskih vlad. VSEBINA ATLASA vdaril. da so Italijani Nemčiji v veliko pomoč, in da je nespametno omalozevati njihovo vlogo v roparski vojni osišča. Na Strani svojih nacističnih zaveznikov, se Italijani bore mnogo 0>olje nego to svet priznava dočim se v zasedenih ozemljih, poaebno pa na Balkanu, kakor na primer v Sloveniji, obnašajo ravno tako kruto kakor Nem ci. Če so Italijani kot narod, zaveznikom pnijaxni in če je le peščica fašističnih mogotcev na strani Nemčije, dočim je narod proti njim — potem nastane vprašanje* Kdo je po-žigal naše vasi. nam ruši cerkve in odvaja ljudi v suženjstvo t NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI Sestav sveta—abecedni seznam dežel, provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. _____________________ ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOVO LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo a starim štetjem, SEDAJ Zemljepisni »trtevalnJ odbor |e Izbral izmed wet tisoč stik orno najbolj*« barvane oUko— ta zbirka it tako popolna, da je za rsakcg* neobhodno potrebna tekom vojne In po vojni. Vključeni so naimslednji zemljevidi: — wet, Evropa (dane*), osrednja Evropa (ob , ha vojne). Angieiko otočje. Frane*ja, Flja. Italija. Aviea, Holandaka, BetrUa. Švedska, Norveška. Danska. Unija sovjetskih soeja-Matičnih republik. Belgai-flka, Romunska, ha.jajo pod kontrolo oslšča, ter so pozivali k slo^i in mednarodni solidarnosti v j/ovojnem svetn. Bag-oUiIh Je v t V-, minister in bivisi pned^ednik jnffosl-ovan-s*kie vlade je izjavi] med dru-p^m: * 'Toliko je bilo trpljenja naisi donnoivim, toliko se jevaro-dilo krivic, da so plemenit« nadela zamišljena od predjed nika Wilsona, po^tal-a prava narodna vera. Popolna svoboda bo dosežena na svetu šele takrat, kadar bodo uresničene ideje Atlantske poslanice irn polriženi stentefji za trajen mir" Henryk Straeshnrtyer, polj^ ski finaronri minister, je zahteval sklenjeno fronto, da he doseže kaznovanje iwcwtidnft NVmčije. Izjavil je: > "V trenotku,«, ko se bo podpisovalo piiemirje, bi morali •biti zavezniški krogi že odločeni glede bodočnosti nemške gospodarske strukture. Vsemu sv>etu bo v korist, najtbdj pa neiriskemn narodu samemu, ce' popolnoma uvidi in spnejme po- j bledice svojih zločinov in jih | prene?eh držav velikih in malih, v neprestani nevarnosti. Kadi pri-, zna varno, da mora TO milijonov Nemcev dbenem z drugimi narodi užirvati vse dobrote. Zahtevamo pa ravwo >«to pravic« tndi za onih drmsrih 120 milijonov, ki žive v 'baltiških, donavskih in balkanskih oaenev ljilh.Tt njih 10 doii odplule vse ladje, ki so sploh držale paro. Na ladjah eo bile grške posadke pod straio nemških vojakov, ki naj bi preprečili vsak peakus sabotaže ali besra. Molitveniki ▼ krasni vezavi importirane iz starega kraja... PRIPRAVE O&I&ČA NA BALKANU. (JIC.) — Zvedeli smo, da ao od red »le za^edbene dblasti. da se "začne takoj zbirati vse ladje in berke vzdolž ju-goelovanske in g»5ke obale, ki dosegajo ali presegajo 40 čevljev dolžine. Uz grških virov smo dobili poročila, da so pristanišča Pi-rej, iPatras in Solon praktično izpraznjena rn da ao v roku zad Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE — (M. S53) 2*4 x indev — -J34 strani v belem celolidu Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—štv. 415 2*4 x 844 Inčer _ 234 ctranl Cm !t ecatav I&U8K1 GLASOVI — <«. 498) 2V4 X 4 | nCev — 21» atraal vate vil Sv. Rrttev Pa« Cena *LM RAJSKI GLASOVI—St. 415) 2% * 4 iofiev — 206 at rani VBtevii Sv. Krtlev Pat Ceaa HM NEBESA NAfi DOM —