Leo Levic: Koprnenje. — Spominom.                                                  583
men. Koncem 1. 1871. jo je zopet pregledal in popravil prevod. Za to veseloigro je prišla dramatičnemu društvu: „Moja zvezda", vesela igra v jednem dejanju, zložil M. E. Scribe.
Leta 1868. je poslovenil veselo igro: „Peska v oči", v 2 dejanjih („La poudre aux yeux" par Labiche et Martin); „Išče se odgojnik", igra v 2 dejanjih („On demande un gouverneur", par Decourcelle et Jaime fils), tiskana v »slovenski Taliji" 13. zvezek; „Klobuk", vesela igra v 1 dejanju („Le cha-peau a un horloger, par E. de Girardin), natisnjena v »slovenski Taliji" 12. zvezek. Potem zaradi bolehnosti ni mogel dolgo časa delati; a ko je ozdravel, bil je tem marljivejsi.
V jeseni 1. 1871. je poslovenil igre: „Go-spod Zamuda", igra v jednem dejanju („M. Musard" pas L. R. Picard); „Lornjon", igra v jednem dejanju („Le Lorgnon", par E. Scribe); „St", igra v dveh dejanjih („Chut!"5 par E. Scribe); 1. 1872. meseca februvarija je poslovenil: „Ženski jok", igra v jednem dejanju („Les femmes, qui pleurent" par Gi-
rardin et Thiboust), in meseca sušca poslednje delo „Doktor Robin", igra v jednem dejanju (Le docteur Robin", par Jules des Precary). — Občinstvo z ocenjevatelji je hvalilo jedno-glasno Mandelčev lepoglasni jezik. S francoskimi dramatičnimi deli je pokojni Man-delo resnično  obogatil  slovensko  slovstvo.
Morda je med ostalimi listinami pokojnega Mandelca še marsikak dramatičen spis.
Kot četrtošolec sem dobil od pokojnega Mandelca Heinejeve pesmi. To knjigo je, ko je odšel Mandelc na Dunaj, imel profesor Valjavec, in on jo je posodil nekemu dijaku, mojemu krajanu, katero je ta prinesel ob vuzmu domov, kjer je meni prišla zopet v roke. V njej sem našel prevedenih več kratkih pesmij. Prevod je pisal Valjavec na list poleg izvirnika, in povsod je bil podpis M. V. in V. M., to je Matija Valjavec in Valentin Mandelc Iz tega se vidi, da sta prevajala vkup dotične pesmi. Kdo sedaj ima omenjeno knjigo, bilo bi dobro poizvedeti, da bi se ti prevodi našli.
ilj, poznate koprnenje po resnici večno isti, po resnici sončno svetli, kot kristal demantni čisti?
Koprnenje.
Bratci, to so bedne ure, ko srce strahu trepeče, ko pode se misli v glavi kakor strele plameneče!
Bratci, to so burni dnovi, ko divjam okrog brez upa, ko s kipečimi le dvomi prenapolnjena je kupa . . .
In takrat prebredel koj bi valovite oceane, kakor ptič preletel koj bi vse, vse gorske velikane,
le da njo dosežem, bratci, njo, resnico zlato, večno, ž njo, da dušo obogatim, v njo srce vtopim presrečno
Leo Levic.
Sp
ommom.
Kaj se vrivate, spomini, in vznemirjate srce? Vzdihi vroči so vam sini, hčerke vaše so solze.
Kot ste prišli, odhitite v pozabljivosti morje, da mi v srcu ne pustite rane vsekane nove!
Leo Levic.