LETO 1932 — ŠTEVILKA 1
Verska vzgoja ljudstva
Dejali smo da mora nravstvena kultura naroda, »ko naj bo-globoka in trajna sloneti na veri v najvišje Dobro, na prepričanju o neumrjcčnosti duše in na zavesti, da smo za vsa svoja dejanja odgovorni večnemu Varuhu pravice. Z drugimi besedami: m a vsi veno izobražen narod mora biti dobro vzgojen v veri, mora imeti globoko versko kulturo.
Verska vzgoja, smo rekli dalje, mora biti pristna. Pristna je verska vzgoja, ako izhaja iz resnične, nepotverjene in vsega človeka preši-niajcče verske miselnosti, ki se z neobhodno nujnostjo kaže v življenju vzgojitelja. Le tak vzgojitelj, ki sam vse življenje gleda z verskega vidika, ki se v vseh svojih odnosa jih do bližnjega ravna po zapovedi ljubezni in se resno prizadeva, da v soglasju z zahtevami vere živi, bo ljudsko dušo požlahtnil in jo prepojil iskrene religioznosti. Zakaj podučevanje in pred-očevanje verskih principov, dokazovanje, da so za nravstveno življenje nujni in narodu koristni, ne pomaga nič, ako nima človek pred seboj živega zgleda vere, zvestega vodnika, ki se sam z njim vzpenja po strmi poti do vrhov lepega življenja.
Verska, vzgoja vsakega posameznika se mora začeti doma. Naš slovenski dom je najvažnejše svetišče krščanske vere in kulture. Tu vsrkava duša vase vero ne samo iz naukov in opominov, ampak predvsem iz svetega, požrtvovalnega in brezmadežnega življenja maitere. Mati, ki se vsa daruje možu, nikoli ne misli nase, ampšak na otroke, se odpoveduje lastnemu ugodju, da omogoči srečno živ-
l»4/ ffiK&l i — 1
ijenje svojcem, je prvi in največji verski učitelj našega naroda. Od nje se je naš red vprvo učil in se uči duhovnega življenja, ona vsaja po svo>-jem zgledu v nežno- srce vsakega člana našega naroda prvine nravstvene kul-. ture, slovenska mati je tista, ki hrani po svoji iskreni pobožnosti v runu slovenskega otroka luč vere, da razsvetljuje siromašno in težko življenje na naši grudi.' Dom, prežet materinskega duha, je prva šola onih čednosti, ki so naš rod ohranile; le v hiši, ki ji mati kraljuje, rastejo v svitu njenega vernega življenja nesebični in zvesti značaji, kakor jih narod v borbi za svoj obstanek in napredek rabi. Materi, ki živi iz vere, ki prenaša najhujše trpljenje, ker črpa pogum iz vere, ki vse da ne da bi kaj zahtevala zase, ni treba otroka veliko učiti: njeno čisto v Bogu koreneče življenje je kakor solnce, ki že samo po svojem obstoju vse oživlja in vzpodbuja k bohotni rasti. Vse življenje in delovanje matere, ki se izčr-puje v ljubezni, usmiljenju, prenašanju in žrtvah, je najlepša služba božja, cdsvit najvišje popolnosti, rodišče in gojišče srčne kulture, v katero je položena vera kot v svoja najbolj rodovitna tla. Kdor ve, kako nežna in cbčutliiva je verska kultura naroda, kako potrebuje primernega okoliša in neprestane obnove ter rasti iz človekove duše in njegove osebnosti, da ne odreveni in končno odmre — ta bo vedel pravilno ceniti ogromni pomen doma, njegovega poštenega in čistega ozračja, njegove srčne toplote za ohranitev in razvoj iskrenega verskega življenja. Duša doma pa je
mati, ki po svojem zgledu pomeni več ko vsa filozofija C' veri, več ko samo pouk iz knjige, več ko vsa učenost. Vera, ki je rastla v naši duši po mogočnem vplivu svetega materinega življenja, se nikoli docela ne izkorenini, prenese vse viharje poznejšega življenja in je vedno sposobna, da se oživi, če bi trpela škodo cd zablod in greha. Verska kultura ljudstva se mora zato opirati predvsem na mater, na dom, na čistost, zglednost in toplo to pravilnega družinskega življenja sredi katerega biva Bog, kjer ena čednost podpira drugo, kjer je vse kar pomeni dušo, srce in notranjost intimnost življenja, odvisno cd vodstva matere. Kjer vidimo človeka brez srčne kulture, suroveža in brezobzirnega, smo lahko trdno prepričani, da do njegove duše zaradi kate-
rekoli ovire n'so prodirali žarki ma-tarine ljubezni, da ie imel slabo ali
pa nesrečno maier, ki ni bila ali ni mogla biti domu solijce, voditeljica duhovnega življenja družine, gojite-l.jica religije in srčno čistosti.
Obnova našega naroda se mora — lo ie nujni zaključek iz vsega tega — začeti edinole pri družini, pri vzgoji ženskega naraščaja, da se zopet v vsem sijaju zablešči slovenska 'mati, pn domu, kateri mora ostati ognjišče naše narodne, nravstvene in verske kulture, ako nočemo, da propade. Le dom, domača vzgoja, poeenši od zibelke, more naši verski kulturi dati oni značaj, ki ie bistven za resnično vcisko izobrazbo človeka: iskrenost, c čemer bomo izprcgcvcrili prihodnjič.	p. T.
Niko Kuret:
na%em igranju
Že delj časa se pripravljam, da za naše drage društvenike in bralce »Domoljuba« napišem nekaj načelnega in splošnega o našem igranju. Radi velike zaposlenosti drugod sem šele sedaj prišel do teg?..
1. Zakaj in kako?
'Jakoj spočetka naj razložim svoj na črt: najprej si bomo razjasnili, zakaj igra nje in kako naj bo. Potem si bomo pre dočili razvoj ljudskih odrov pri nas. Sledilo bo razmišljanje o sedanjem stanju Na vse to pa bomo navezali izvajanje o igrah, ki naj jih igramo, o režiranju, r izbiri in skupnosti igralcev, o odru in nit-govih sedanjih možnostih (morda tudi <" slikami) in končno o občinstvu, do kate rega ima vsaka igralska družina svoje dolžnosti. Morda bomo poskusili nato vse skupaj posneti v jedrnat program in načelno stališče za bodočnost.
Nemara se malokdaj kdo vpraša, zakaj naše igranje? Določen odgovor bi težko dali tudi učenjaki, ki se s tem ba-vijo.
Dejstvo je, da igrajo vsi narodi Razlikuje se pač način, čeprav je izvor isti povsod: ples. Pa pri tem ne sinete mi-
sliti na ples, kakršnega vidite morda po gostilnah, ali pa na ples, ki se pojavlja v mestni družbi kot moderni družabni ples. Vsak neomikan narod ima svoje n a-rodne plese, -lasti nleše zff'mzne slovesnna prilike: ob darr.vi. pred i o em, po zmagi, ob raznih drugih narodnih, 'verskih in domačih slovesno-tih. Vsak teh plesov pa je že sani po sebi — igra, seveda igra brez besedila pač pa dosledno ob spretnlfevaniu godbe hi petja. V f.r kem plesu namreč nastop? o poedinci. ki oredstavljajo ali našemljeni ali pa s svo imi kretnjami bogove ali ranic .dt.hove-.ili kakršno koli drugo osebo. Torej vi-Jimo v dejstvu, da posamezniki nastopajo v umišljenih v i o g a h in da g brnijo svojim gledalcem in sami sebi p o, te k kakršnega koli dogajanja', že isto, kar je lastno igranju v našem >o ineriu.
Iz tega začetkn ki pa naV-v-rno ?t dandanes pri raznih neort&anih narodih (zamorcih, nekoč indiiancih in drugih), se ie razvilo povsod — gledališče, ki se nam torej predstavlja kot človeška n u i a , ki ji v/roka ne .t. o. •
Pomen teli plesov, pomen vsakega igranja je bil spočetka — verski. Pri poganskih narodih kaže vsak tak ples borbo s hudimi duhovi, ki jih je treba pregnati. Pri višji stopnji omike pa so že pravi del rednega bogoslužja.
Kot tako se nam je pojavijo gledališče s i. a r i h Grkov, ki so bili začetniki vse naše omike. Igralo se je v čast bogu Dionizu. Pri Grkih se je iz prvotne preproste oblike kmaiu razvila igra, kakršna ni bila samo oblikovno in vsebinsko dovršena, ampak je ohranila svojo veljavo do dauašnjih dni ter ie služila za vzor in vodilo skoraj vsej drami omikanega sveia. Posebno trije pisatelji te davne predkrštanske dobo so znameniti: Aishi-lo? (umrl Ista -156 pred Kr.), Sofokles (u. 1. 406. pred Kr.) in Euripides (ii. 1. 406 pr. Kr.). Nekatere njihovih iger (tragedij - resnih iger) se uprizarjajo še dandanes. V tistih časih so bile predstave narodni praznik. Vse grško ljudstvo je ob slavnostnih dneh vrelo skupaj ter gledalo igre v ogromnih gledališčih pod milim neboin (amfiteatri). Vsaka igra se ie pričela z daritvijo bogu Dionizu ter se je smatrala kot del bogoslužja.
Poleg verskega povoda pa so nastajale igre tudi iz šaljive žilice človekove. Kaj naravno je, da se iz svojega bližnjega ponorčujemo, ga posnemamo, ga podražimo. Vrhu tega so vedno živeli nekateri ljudje, ki so na poseben način znali zabavati svoje vrstnike. Tako je ob resni tragediji kmalu pričela nastajati tudi vesela, razposajena — komedija v grškem teatru. Značilno zanjo je bilo, da je le redkokdaj služila goli šali. Vsakokrat je bila v šali bridka ost proti razmeram ! Najznamenitejši pisatelj komedij v tej dobi je bil Aristofanes.
Kaj so nam povedala ta izvajanja? Spoznali smo, da je bil pri vsakem narodu začetek igranja pretežno — verski ples, a da so bili stari poganski Grki tisti, ki so igranje izoblikovali sicer kot del bogoslužja, pa vendar kot visoko umetnost in v obliki, ki smo jo v glavnem podedovali tudi mi.
Ta grški teater so kasneje prevzeli Rimljani. Kot propadajoč narod pa so privedli tudi teater na rob propada. Mesto
iger v starem in našem smislu so prevladovale krvave igre v cirkusu. In ko je krščanstvo nastopilo, je storilo kraj poganstvu, pa tudi staremu gledališču.
V srednjem veku, kakih enajst sto in več let po Kr. r., pa se je pojavil nov način igranja tudi med kristjani. Posamezne prizore iz evangelija velikih praznikov so pričeli igrati — po cerkvah, da je ljudstvo z očmi gledalo vzvišene prizore našega odrešenja. Začeli so uprizarjati prizore zlasti velikonočnih dogodkov med bogoslužjem velikega tedna. Ti spočetka skromni prizori, sami del krščanskega bogoslužja, so bili v tej dobi, ko je bil spomin na poganski teater skoraj čisto obledel, začetki vsega sedanjega igranja po zapadnero omikanem svetu.
Te igre, nazv-ane in i s t e r i j i, so se čimdalje boli množile. Zlasti so prikazovale trpljenje našega Odrešenika — Pasi j o n. V tej dobi je začetek pasijonskih iger, ki so bile znane tudi po naših krajih. Poleg tega so uprizarjali v misterijih tudi življenjepise raznih svetnikov, zlasti pa Marijine čudeže.
Seveda je hotel biti tudi srednjeveški krščanski človek šaljiv. Poleg te cerkvene (pravimo tudi: duhovne) igre je namreč živela dalje iz starih poganskih časov podedovana poulična burka, ki so jo igrali potujoči glumači in pevci. Polagoma pa se je ta posvetna burka ukradla tudi v cerkev, kjer se je v duhovnih igrah polastila zlasti vlog Satana, Luciferja in drugih hudičev, iz katerih je napravila smešne in zaničevanja vredne stvore. Seveda se io ni nič skladalo s svetostjo igre in kraja, kjer se je igralo. Zato so pričeli igrati na zahtevo cerkvenih oblasti pred cerkvijo mesto v cerkvi, in končno se je ves oder preselil na glavni t r g.
Kakor-v starih grških časih je bilo to srednjeveško igranje misterijev dogodek za vse mesto in okolico. Kar je moglo z doma, se je udeležilo igre. Posebne bratovščine so skrbele, da se je igralo vsako leto, najraje za veliko noč.
Grško in srednjeveško gledališče, eno pogansko, drugo krščansko, sta k u m o -
vala vsemu našemu igranju. Obeh začetek je bilo bogoslužje. Ob obeh pa se je pojavila še druga, neresna, dasi naturna človekova stvar — šaljivost. Resnim grškim tragedijam je vsakokrat sledila za razvedrilo komedija in pobožni srednjeveški misterij so prepletali veseli prizori.
Mar ni krivo naše nepoznavanje osnov in bistva teatra, ki nas o njih poučita grško in srednjeveško gledališče, da igramo tja v en dan?
Zakaj in kako — sem napisal za naslov. Naši p r e d n i k i, ki so nam ustvarjali omiko, so dobro vedeli, zakaj in kako. Ko so igrali, so se zavedali, da opravljajo bogoljubno delo, da vrše resno nalogo, da imajo važno poslanstvo. Ob njihovi igri se je dvigal duh gledalcev nad vsakdanjost. Šala
pa je služila poštenemu razvedrilu.
Igra je bila tedaj edino in nad vse močno sredstvo ljudske prosvete. Igra ljudstva ni plitvila, ni p o m e h k u -žila, ni ga prestavljala v nezdravo vzdušje. Nastajala je iz ljudskega zdravja, iz njegove globoke vernosti, iz njegove klene d o v t i p -n o s t i. In služila mu je, pri tem pa utrjevala njegovo zdravje, njegovo vernost, njegovo klenost.
Tega se dobro zavedajmo. In še pri-dimo do prepričanja, da je to in samo to važno za naše ljudsko igranje, ki je marsikje na zelo sumljivih poti h. V tem je vsa skrivnost vprašanja zakaj in kako!!
Za premislek bodi tega danes dovolj. Prihodnjič pa naprej.
Društvo in njegov odbor
7. Predsednik fantovskega odseka.
V prosvetnem društvu sta delo in napredek v veliki meri odvisna od dela v odsekih. Bodočnost društva pa gotovo v prvi vrsti odvisi od čilega, živahnega in delavnega fantovskega odseka. Mislim, da ni ta trditev nič pretirana. Pomen prosvetne organizacije je tudi v njenem vplivu na družbo in družabnost. Kdo pa bolj išče družbe in zelo družabnosti kakor fant zlasti v dobi okoli 18. leta! In ta družba tudi oblikuje fanta navadno za vso njegovo bodočnost. Toda tu nastane vprašanje, kako napraviti naša društva za fante privlačna. To je mogoče samo s posebnim fantovskim odsekom, ki mora otvo-riti pravo fantovsko druščino. Iz preteklosti našega življenja na vasi, pa tudi po naših malih podeželskih mestih in vaseh, nam je znano, da se je v vsaki vasi, ali pri majhnih vasicah, raztresenih naselbinah — v vsaki fari sama po sebi osnovala fantovska družba. Ta je fante sprejemala v svojo druščino, ko so odrasli deški družbi, ki je bile. povsod oddeljena od fantovske. V tej fantovski družbi se je razvijala fantovska družabnost večkrat v prav lepih občestvenih oblikah. Mnogo
smisla je imela za čast domače vasi, fare, trga, mesteca. Ob slavnostih so ti fantje zbirali denar za smodnik, da so streljali Pred nedeljami in prazniki so takoj po polnoči šli v cerkvene stolpe in tam se s sosednimi vasmi in farami kosali po lepem potrkavanju. Ti fantje so nosili zastave in bandera ter postavljali mlaje. Ob sobotah zvečer so se zbirali na vasi in tu se je gojila prav lepa slovenska fantovska pesem. Poleti so fantje v družbi obiskavali naša božja pota. Ob porokah so zagradili ženinu, ki je odpeljal nevesto iz domače vasi, cesto in zahtevali odkupnino. Hodili so na prežo pri porokah in pozimi na prejo. Seveda je ponekod tako fantovanje zavzelo tudi nevšečne oblike, ponočevanje, pretepi s fanti iz sosednih vasi itd.
V tej fantovski družščini se je samo po sebi razvilo neko vodstvo prvega fanta v vasi, ki je navadno ostal vodja fantov, dokler ni zapustil fantovanje in odšel med zakonske može, ko se je sam poročil. Odločilna za pridobitev vodstva nad vaškimi fanti je bila vedno sposobnost. Kdor je bil pogumen, vesel, živahen, družabeni, iznajdljiv, dober pevec, zanesljiv prijatelj', tak je znal držati družbo skupaj in takega
so fantje priznali za svojega voditelja. Tak mora biti tudi predsednik fantovskega odseka v naših prosvetnih društvih.
Vendar bi skoraj upal trditi, da ni niti čisto neobhodno potrebno, da mora ta predsednik biti ravno sam fant. V izjemnih slučajih mora ostati tudi še po poroki predsednik fantovskega odseka, ako mu to še čas in nove dolžnosti dopuščajo. V naših društvih bo moral predsednik fantovskega odseka kot vodja fantov imeti še eno lastnost: biti mora tudi iskreno veren, vršiti mora svoje verske dolžnosti iz notranje srčne potrebe, katere dajejo mlademu človeku notranjo ravnotežje in zunanjo vedrost in veselost.
Sama naloga predsednika-voditelja fantov je, da je sam vedno povsod v fantovski druibi prvi. Predsednik, ki bi se le ob posebnih prilikah hotel pokazati kot vodja fantov, ki bi ne bil pri vsaki odsekovi seji, svetu, v seji prvi in če le mogoče tudi zadnji še na mestu, bi gotovo ne mogel držati fantovske družine skupaj. Važno je za predsednika, da zna fante zbirati. To pa le doseže, ako pozna značaje fantov in ima za vsakega primerno besedo. Še težje pa je fante držati skupaj. Spredaj sem že omenil nekaj, kar drži fante skupaj. Fantje niso prijatelji govorjenja, hoče se jim tudi dejanj; oni potrkavajo, zažigajo možnarje, postavljajo mlaje, nosijo
bandera. Pa tudi zabava jim je potrebna. Nikdar ničesar predolgo vleči. Mlad človek ni prijatelj dolgoveznosti. Spremembe vesele. Pridejo skupaj, si povedo dogodke, jih malo presodijo, pri tem se mnenja krešejo, potem pa zapojo. Utihnejo, začno delati, vaditi za javne nastope. Tu ni prav in potrebno, da samo predsednik vedno sam te načrte kuje in o njih govori, da slabo je to. Najbolje bo, ako bo predsednik znal s primernim vodstvom razgovora vzbuditi domišljijo in aktivno sodelovanje vseh fantov. Gledati mora, da ni nihče zapostavljen. Varovati mora smisel za enakopravnost vsakega člana. Šala je zelo dobro sredstvo, da se ohrani živahnost, nikdar pa ne sme šala biti nedostojna, ker žali ravno najboljše, prav tako ne sme šala nikogar žaliti. Za »pep-tka« ne sme imeti fantovska družina nikogar, pač pa je zelo dobro, ako pridobi predsednik za društvo dobrega šaljivca, ki pa zopet ne sme misliti, da mora vedno on zabavati.
Predsednik mora mnogo premišljevati. Odsek mu mora biti nekako vedno pred očmi. Delati mora to vse iz nesebične ljubezni, ker le ta najde pot do mladih src in kadar so ta pridobljena, je pridobljeno vse in predsednik je postal pravi vodja, za katerim stopajo fantje tudi v boje in izvojujejo zmage.
Zdaj pa zares
Parkrat smo že tukaj govorili, da bo treba začeti resno, v roke vzeti tisto stvar, brez katere ni miru in reda, ni varnosti in napredka, ni prosvete, ni časti, ni nič!
Katera je to?
Kdor bere vsak dan »Slovenca«, bere tudi, če ne vsak dan, pa vsaj vsak teden, ako ne večkrat, žalostna in sramotna poročila, kako se slovenski fantje še vedno koljejo in pobijajo kakor divjaki. Za vsako malenkost brž kol ali nož v roko — in naravnost v srce!. . In v par minutah je eden mrzel in mrtev .. Ali pa se valja in zvija v bole-
činah ter ga odpeljejo v bolnišnico, kjer visi med življenjem in smrtjo ...
Ali tega res ne bo nikoli konec? Ali bomo na vse to molčali in mirovali? Ali se ne čutimo prizadete pri tem vsi? Saj to so udje našega naroda! In sramota tega zverinstva pada na nas vse. Če nimamo polževe krvi, naj nas krik teh umorjenih vendar vzdrami, da bomo rekli: Dosti nam je te sramote' Konec mora biti!
Stvar torej, brez katere ni miru, ni reda, ni varnosti, ni napredka, ni prosvete, ni časti, ni nič, je treznost. Dokler bo vladalo to zverinstvo med
nami, nismo resnično kultuien narou, če se ponašamo še s tolikimi šolami, društvi, literaturo, umetnostjo itd. Enkrat moramo začeti prav zares pometati s to nesnago iz naše hiše!
In kdo je k temu bolj poklican, kakor člani naših društev, ki sO zato ustanovljena, da preganjajo temo, širijo prosveto in vodijo boj proti vsej surovosti, nerednosti in razuzdanosti. Z a -to prosimo in poživljamo vsa društva, če p o m a g a j o p r i tem resnično k-ulturn e >11 .delu, da iztrebimo iz našega naroda to resnično strast klanja i 11 n e z m črnega p i j a n-č e v a n i a.
Čujte torej! Nedelja 21. februarja, to je druga postna, bo trezno s t n a nedelja za vso Sloveniio, za cbe škofiji i ljubljansko i lavantin-sko. Povsod se bo ta dan n: red klical k odporu zoper pi;'ančevan;e, divjanje in klanje. V Ljubljani pa bo veliki t r e z-n o s t n i kongres, na katerem bo govorilo 20 govornikov. Vsa Slovenija bo povabljena k temu kongresu. Ker pa vsi z dežele ne morejo priti, naj pcšlje vsaka župnija svoje zastopnike! V župniji pa še prav posebno vsako društvo, čigar člani' morajo imeti prav posebno zanimanje za to prosvetno delo. Doma naj pa tudi vsako društvo ima to nedeljo ali pa katero naslednjo v postu svoj treznostni dan, na katerem se o treznosti predava in se delajo načrti, kako pobijati strast popivanja in divjanja v domačem kraju.
Z enim dnevom pa ta reč ne sme biti opravljena. Na en mah hrast ne pade. Treba je za to delati vztrajno! Treba o tem govoriti večkrat, se posvetiti in vzpodbujati k svetemu boju. Zato naj se v okviru društva za trez-
nostno nedeljo zasnuje t r e z n o s t n a organizacija. Njeni člani bodo tej stvari obračali posebno pozornost in skrbeli, da se ta važna zadeva ne bo nikoli pozabila in zanemarila.
Vsako društvo mora gotovo imeti naročeno treznostno glasilo »P r e p o-r o d« (prej »Prerod«), Ta list je "nekoliko spremenil ali raztegnil svoje ime, še bolj pa raztegnil in razširil svoj delokrog, ker se ne bori več samo zoper alkoholizem, ampak zoper vso ne-rednost, razuzdanost in gnilobo v av-nern življenju, obenem "pa pospeške srčno kulturo, ki nam ie t?ko manjka, in pa to, kar je cvet srčne kulture: "dobrodelnost. Torej same stvari, za katere delati so poklicana tudi prosve na društva. Nekatera dri šiva so lani ta list vrnila, in s tem pokazala, da se svoje naioge ne zavedajo dobro. Upamo, da se to zanaprej ne bo več zgodilo, marveč da bodo \sa društva p. kazala, da razumejo svoj lep pt klic, da širi o med ljudstvom prosveto in krščansko omiko, katero brez treznosti gotovo ni.
—	»Preporod« stane letno 25 Din in se naroča v Ljubljani, Dunajska cesta 17.
Za letošnji p r e d p u s t pa, ki je sicer kratek, kolikor ga še je, bodi naloga vseh resnično prcsvetljenih in omikanih ljudi, da se ogibljejo vseh potratnih in razposajenih »veselic«, plesov, maškarad ali kakorkoli se tak šment imenuje. Pa tudi drugim, ki hočejo norijo uganjati, morebiti celo v imenu kakega kulturnega društva — naj po-/edo, da ne poznajo prav nobene srčne olike. Kajti denar brezumno zapravljati, popivati, skakati, cele noči noreti
—	spričo tolike revščine, ko mnogi nimajo ne dela, ne kruha, ne obleke, ne gorke sobe, kaj takega zmorejo samo
—	srčni divjaki!
Društva naša — zdaj pa zares!
DROBIŽ
Iz prosvetne organizacije
Treznostni kongres. V nedeljo, dne 21. lebruarja, bo v Ljubljani v unionski dvo- • rani velik slovenski treznostni kongres, na katerem bo nastopilo lepo število govornikov in govornic raznih stanov. Kongresa se bodo udeležili tudi Hrvati in Srbi. zastopnik pride celo iz Berlina, ki je vodja mednarodne katoliške protialkoholne zveze. Zborovanje se začne ob 9 dopoldne. Opozarjamo, da so obvezni odborniki za treznost vseh naših prosvetnih društev, da Se tega kongresa polnoštevilno udeleže. Polovična vožnja je Zaprošena. Društva, ki žele, da se jim dostavijo izkaznice za polovično vožnjo, naj to sporoče Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 5.
Treznostna nedelja bo za celo Slovenijo dne 21. februarja. Vsa drušiva in njihovi trezne stili odseki so dolžna ta dan sodelovati in kjerkoli je le 5 članov abstinentov n'-j se ta dan osnuje treznostni odsek. O nuj-.ii potrebi treznostnih odsekov in o njihovem delu govore ne samo milijoni temveč sto milijoni denarja, ki ga vsako leto da Slovenija za alkoholne pijače. Posledica teh pa so poboji, sovraštvo, msšeevailje, bol: zni. in ki.znilnice. Kdor dela za treznost vrši eminentno narodno socialno delo. Društva, kjer se ustanovi treznostni odsek, naj pošljejo takoj seznrm članov na Prosvetno zvezo, Miklošičeva e. 0.
Na"s društva in avtorski Zakon Društva vedno izprr.šujojo za posamezne igre ali .•padajo pod avtorski zakon in kdo izdaja tez devno dovoljenje. Da bi društvom kolikor mogoče pomagali smo v lanskem letniku Vesinika Prosvetne zveze priobčili igre za katere je treba preje dobiti dovo ii. nje od Avtorske centrale, Ciril Tavčar,' Ljubljana, Ižanska 82, in za katere se plača ffednosno 10% taniiieme. Ker pj mnogi naši domači pisatelji iger niso včlanjeni pri tgorr.j imem. vani Avtorski centrali zato Jir.o so obrni'i ni pisatelje, ki so nam podali sledeče' odgovore:
Igre pisatelja F i n ž g a r j a se p-; /j vprizarjati po društvih, ki so včlani :aa v Prosvetni zvezi proti 6% tantijemi kenniiega dohodka. Dovoljenje za vprizar-i nje daje pisatelj sini in PZ v Ljubljani, *Mi! '.-šičeva c. 5. i ;s:ite!j ni odstopil Avtor-if • renirali. svojih pravic. — I g r e N a r t e Vel i konja se smejo vprizarjati po na ši'' društvenih odrih a ko dobijo odri dovo-•je i.e o i Ljudskega odra v Ljubljani. Strelska v!:c»" — Dela pesnika dr. A. Remci' g' srr.e'o vp i»*r'aH proti 10% t«ot;;er.i: od kosnudega dobička. Avtorske
pravice zastopa sam in daje tudi sam dovoljenje. Njegov naslov: Odvetnik dr. Alojzij Remec, Ptuj. — Društva, ki vprizarjajo igri Domen in Pogodba morajo plačati 50 dinarjev za Prosvetni dom v Novem mesiu. Dovoljenja daje pisatelj dr. Ivo Česnik, odvetnik, Novo mesto. — Dela pesnika Otona Župančiča se smejo vprizarjati in deklamirati ako dobi društvo tozadevno dovoljenje od Jugoslovanskega udru-ženja dramskih avtorjev v Belgradu, katere zastopa v Ljubljani I. Mahkota. tajnik Glasbene Matice. — Pisatelji iger Josip Ribičič, Franc M i 1 č i n s k i in N i -ko K ure t do preklica ne zahtevajo od društev včlanjenih v Prosvetni zvezi nika-kih tantijem m se lahko vprizarjajo brez njihovega dovoljenja.
Koledarčke Prosvetne zveze za 1. 1932 smo odposlali. Društva, ki ne morejo raz-pečati koledarčkov med člane, naj jih tako. pošljejo nazaj, ker so nam že vsi pošli. Vsak član prosvetnega društva naj bo plačnik našega društvenega koledarčka.
Naša im iinica
Ne pozabite sedaj čim prej obnoviti naročnino za Družbo sv. Mohorja. Prihodnje leto izda namreč med drugim »Kokošje-rejo«, nov zvezek »Življenje svetnikov«, velezanimivo povest »Beli menilii« in lepo mladinsko knjigo. Opozarjamo Vas pa, da ne prezrete tudi knjig za doplačilo. Zlasti priporočamo že sedaj vsem- »Irsko«.
Nove knjige. V zadnjih tednih je izšlo zopet več del, ki jih mirno lahko priporočimo vsem prijateljem lepe knjige, zlasti pa našim knjižnicam, ki itak morajo nuditi svojim obiskovalcem vedno kaj novega, če hočejo vzdržati zanimanje med svojimi obiskovalci.
Jugoslovanska knjigarna je izdala v svoji »Leposlovni knjižnici« dve novi deli ter tako zaključila svoje lansko kolo. Roman Ozka vrata«, ki ga je napisal sloviti francoski pisatelj Andre Gide nam prelepo in v izredno nežni obliki opisuje globoko ljubezen med Alisso -in Jeromejem, ki se pa konča v medsebojni odpovedi. — Druga knjiga, Lipperto-va »Od duše do duše«, obsega 30 pisem najrazličnejšim osebam (duhovnikom in posvetnim, preprostim in izobraženim, moškim in ženskam), ki obravnavajo najrazličnejša vpra sanja, zadevajoča današnjega človeka.
Mohorjeva knjižnica nas je zopet razve netila z izredno lepim in tudi potrebnim zvez kom, ko je izdala sedaj delo otroškegr zdravnika dr. B. Dragaša pod naslovom Otrok v predšolski dobi«. S tega področj
smo dobili po vojni sicer že več dobrih aei, a morda ne zasluži nobeno tako, da bi našlo vstop v slednjo slovensko hišo, kot ravno to. Knjižnice ga naj kupijo zato, da ga materam lahko pokažejo in jih nanj ojx>zore, a vsaka mati bi ga morala imeti v svoji nočni omarici, da je vedno pri roki in da ga prebira zopet in zopet, saj obsega prav vse, kar sleherna mati mora vedeti o zreji svojih otrok, tako glede hrane, obleke, stanovanja, prve pomoči, odpravljanja raznih razvad i. t. di V tem pogledu vlada ne samo med kmetiskim ljudstvom, temveč tudi med izobraženci še velika nevednost, zato moramo biti od srca hvaležni pisatelju in založnici za to lef>o knjigo, ki naj je ne prezre nihče.
Cirilova tiskarna v Mariboru pridno nadaljuje z izdajanjem zbranih spisov K. Maya, ki vzbujajo tudi med podeželskim ljudstvom od meseca do meseca večje zanimanje.
Krekova knjižnica. Tudi na to moramo opozoriti vse naše bralce, zlasti pa ljudske knjižnice. Izdaja jo krščansko socialna »Delavska založba« v Ljubljani v jako lepi obliki in za majhen denar. Izšlo je doslej že pet zvezkov, med katerini op>ozarjamo zlasti na Sv. Boštjana iz predmestja« in na zadnjega »Clovečanstvos ki obsega šest krajših črtic največjih sodobnih poljskih pisateljev. Vsebina je pri vseh zvezkih jx> večini socialnega značaja, kar v izvirni slovenski književnosti ravno tako zelo pogrešamo, kajti naloga književnosti ni samo v tem, da bralce zabava z ginljivimi storijami, ampak mu mora predo-čevati tudi pereča vprašanja. O posameznih zvezkih bomo še poročali.
Katoliška, socijalna prosveta je naslov knjižici, ki obsega govore na socialnem dnevu v Grobljah. V tej knjigi dobijo voditelji društev in predstavitelji socialnih odsekov krasno sodobno tvarino za svoja predavanja. Knjižica stane 10 Din in se naroča pri Prosvetni zvezi v Ljubljani.
Po naših odrih
Ljudske igre, ki jih je hotelo izdajati Tiskovno društvo v Kranju, zaenkrat še ne bodo izhajale. Pojavile so se denarne,tež-' koče in ko jo še odpovedala evetualno založbo Jugoslovanska knjigarna (ob sicer brezplačnem sodelovanju nekaterih naših prosvetnih delavcev), je ta način izdajanja postal zaenkrat nemogoč Pomanjkanje 'iger je velikansko. V takih dobah nastaja ogromno slabih stvari na domačem 'zelniku, prevaja in razmnožuje se vsevprek za denar in zastonj, nihče ne ve. kaj bi igral in kaj je sploh z igranjem, — prava anarhija torej. Kriza naših ljudskih odrov se bliža višku. Poostrujejo jo še težave z. avtorskim pravom in visoke takse. Kdo se
oo zganil in pomagal? Delavci so tu, raui bi delali in ustvarjali, a sredstev ni za take reči!... Težko jfe tako prosvetno delo! Kdo se bo .pobrigal za to?
Društva, ki nameravajo spopolniti odre in jih opremiti z moderno električno razsvetljavo, opozarjamo naj se nikar ne prenaglijo. V kratkem dobi Prosvetna zveza troje načrtov za moderno opremo odrov, kakor tudi za električno razsvetljavo. Šele potem, ko si boste ogledali te načrte, se lotite dela.
Režiserski in masker«ki tečaj se bo vršil 21. februarja v Ljubljani in sicer posebej za maskerje, jiosebej za režiserje. Priglasiti se je treba do 10. februarja Prosvetni zvezi se dobijo tudi šminke, masti k s in izkaznico za polovično vožnjo. Pri Prcsvpt-ni zvezi se dobjio tudi šminke, m, stiks* ir krep, ki se rabi pri igrah.
Po svetu
Največje knjižnice. Največjo knjižnico ima zdaj Leningrad, kjer šteje javna državna knjižnica 5,200.000 knjig. Narodna knjižnica v Parizu ima 4,200.000 knjig. Leninova javna knjižnica v Moskvi in kongresna knjižnica v • \Vashingtonu po 3,900.000, knjižnica akademije znanosti v Leningradu 3,400.000, knjiž- J niča angleškega muzeja v Londonu in javna ' knjižnica v Newyorku po 3,300.000, knjižnica j Harvardske univerze v Cambridgeu v Ame- j riki 2.900.000, pruska državna knjižnica v Berlinu 2,300.000, ukrajinska narodna knjiž- 'j niča v Kijevu in knjižnica yalske univerze po 2,200.000, bavarska državna knjižnica v Miin-chenu in javna knjižnica v Chicagu po 1 milijon 700,000, vseučiliška knjižnica v Parizu I ,(>00.000, javna knjižnica v Bostonu 1,400.000, vseučiliška knjižnica na Dunaju, narodna knjižnica v Mandridu in Oxiord Bodleian Li-brary po 1,300.000, vseučiliška knjižnica v Cambridgeu v Angliji, knjižnica zgodovin-, skega muzeja v Moskvi in knjižnica Colum-bia univerze po 1,200.000, vseučiliška knjiž- . niča na Dunaju, kraljevska knjižnica v Haagu ; in narodna knjižnica v Neaplju po 1,100.000 knjig. Praška vseučiliška knjižnica ima ko- . maj 650.000 knjig, pa tudi to je žc velik na- , predek, če pomislimo, da jih je imela pred vojno komaj 250.000. V vseučiliški knjižnici ie tudi slovanska knjižnica, ki ima 15U.OOO ' knjig. Ce prištejemo še knjižnico tehničnih visokih šol, ki ima 70.000 knjig, in knjižnice nekaterih znanstvenih društev, dobimo nad 1 milijon knjig, tako, da se bo tudi združena praška knjižnica kmalu lahko primerjala z ' največjimi knjižnicami na svetu.
dO komadov starih in modemih tambu-raških zborov ima na razpolago po nizki • -ceni Ivan Dolenec, Rečica ob Savinji. J