kulturno - politično glasilo ^JWairtitza s ve fo\/ ni h in dom o čih dogodkov LETO XI./ŠTEVILKA 19 CELOVEC, DNE 14. MAJA 1959 CENA 1.50 ŠILINGA Po 10. maju T noči od nedelje na ponedeljek smo opazovali na eni strani dolge obraze zaradi izgub na drugi strani pa žareča lica .zaradi prirastka gla-*ot pri državnozborskih volitvah. Sicer ni bilo nikogar, ki bi bil pričakoval, da bo vodilna stranka v avstrijski politiki, to je OeVP, mogla obdržati svoje leta 1956 pridobljene postojanke. Kdor nosi večji del moči, nosi tudi večji del odgovornosti za senčne strani vladanja. To pomeni počasno in sigurno obrabo glede političnega kredita. Brez dvoma je kancler Raab, ko je izsilil predčasne volitve, pričakoval močnejšo večino svoje stranke v parlamentu. Tega njegovega koraka pa volilci dne 10. maja niso odobrili. Da se bo pa politično nihalo tako močno nagnilo v prid socialistov, pa niti ti sami niso pričakovali in so bili ravno tako iznenadeni kakor pri zadnjih volitvah državnega prezidenta. Volja avstrijski volilcev je enoumna. Vsak, kdor hoče krmariti državno vozilo na svojo pest, ne more dobiti zaupanja večine. Življenjski standard se je brez dvoma močno dvignil in volilci, ki so pač v demokratični državi vsaj vsakimi 4 let odločilna sila, zahtevajo, da se ta življenjska raven naprej zboljšava in vidijo to možnost samo v skupnem vladanju obeh največjih avstrijskih »trank. Le posebni naklonjenosti volilnega zakona se njora OeVP zahvaliti, da bo mogla tudi z® naprej še obdržati mesto vladnega kanclerja, L^ti po številu volilcev sicer nima več večine, mi a jo pa še po številu mandatov. V letih 1945, 1949, 1953, 1956 in ponovno 1959 m avstrijski volilci dali skupno zaupnico obema velikima strankama in nadaljnje vladanje v Avstriji more biti le kompromis med SPOc in OeVP. Sedaj se bo ponovno morala izkazati politična spretnost obeh voditeljev vladnih strank, da najdeta poravnavo, ki je znosna za obe stranki. Da pot ne 1m> lahka in mnogo težja, kakor je bila pred razpustom zadnjega parlamenta, se razume, ker je bilo preje razmerje poslancev v parlamentu 82:74, sedaj pa je 79:78, v tem pogledu se je kancler Raab uračunal, ko je izsilil predčasne volitve. Ko je kancler Raab na strankinem zboru lan-rftega leta v Innsbrucku naglasil, da ima OeVP na stežaj odprta vrata za liberalce in nacionalce, da OeVP ni konfesionalno vezana stranka, je s tem ustvaril nek prepih, ki je odgnal levo krilo lastne stranke v bolj levo stoječo SPOe, ker drugače ne moremo tolmačiti izgube nad 72.000 glasov, ki jo je na zadnjih yoIitvah utrpela OeVP. Kljub široko odprtim vratom za liberalce in nacionalce v OeVP teh liberalcev in nacionalcev le ni bilo, marveč so jo strumno odrinili v velikonemško-lilteralno stranko FPOe, ki je dobila 10. maja dva poslanca več. In na Koroškem! Brez dvoma je najrazvescli-vejši j>ojav na državnozborskih volitvah 10. maja 1959, da so nasledniki nacistov, ki sc zbirajo v FPOe, nazadovali za 10 odst. Hinavščina o ogrože-■i južni Koroški ni zalegla, vse hujskanje proti dvojezični šoli, proti vsemu, kar je slovenskega v deželi, ni rodilo sadov. Mogoče le smemo ta pojav tolmačiti kot neko streznjenje v deželi. Če je kdo pozorno prebiral zadnje številke glasila Karntner Landsmannschaft, je moral imeti vtis, da je ta listič izrazito glasilo nacistov okoli FPOe in da se je uračunala tudi Vol|*szeitung, ki je v svojih poročilih kadila tem organizacijam SUdmarkc, Hei-matdicnsta in podobnim na vse kriplje. Dejansko so njeni glavni eksponenti šli tja, kamor edino •padajo po svoji ideologiji, k liberalno-nacističnc-mu velenemštvu, ki zanikuje krščanstvo. Da je južni del na Koroškem pokazal več nc-volilcev kakor pri drugih volitvah, pač ni prav nič iudnega. Zadržanje obeh vladnih strank glede člena 7 državne pogodbe je bilo povsem negativno. Iz zagrenjenosti so ostali volilci deloma doma, deloma so oddali neveljavne glasovnice in deloma so glasovali za tisto stranko, ki je vsaj v besedi bila bolj spretna, čeprav so dejanja enih in drugih imela končno isti učinek. Pa še enega dejstva na podeželju ne smemo prezreti. Marsikateri Slovenec, ki bi po svojih gos|>odarskih iu Sestanek velesil v Ženevi Minuli ponedeljdk se je v Ženevi v nevtralni Švici začela že tako dolgo napovedana konferenca zunanjih ministrov štirih velesil, in sicer Združenih držav, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze. Kot »opazovalca« sta bila povabljena v Ženevo tudi zunanja ministra zapadnonem-ške vlade v Bonnu in vzhodnonemške v Pankovvu. Kaj čudna sta opazovalca in njuna opazovalna naloga, kajti opazovati bosta morala, kako se bodo štirje »veliki« razgo- varjali o usodi njunega naroda in o usodi Berlina, nekdanje državne prestolnice, veliki kaj vprašali. Govoriti bosta smela samo, kadar ju bodo Na programu ženevske konference je v prvi vrsti vprašanje ureditve Berlina, nadalje sklep mirovne pogodbe z Nemčijo ter ureditev vojaško političnega varnostnega sistema v Evropi, ki' bi naj zagotovil mir našemu staremu kontinentu, kar pa je neobhodni pogoj tudi za svetovni mir. (Nadaljevanje na 8. strani) Rezultati državnozborskih volitev Minulo nedeljo, dne 10. maja so bile po vsej Avstriji državnozborske volitve. Notranje ministrstvo, ki je vrhovna volilna oblast, je objavilo naslednje rezultate: Volilnih upravičencev je bilo po vsej državi 4,695.173, (leta 1956 4,614.464) od katerih je 4,423.719 (leta 1956 4,427.711) svojo volilno pravico tudi uporabilo. Neveljavnih glasov je bilo Skupno 61.726, vseh veljavnih glasov pa 4,361.993. Od teh odpadejo na politične stranke: Avstrijska ljudska stranka (OeVP) 1,927.690 glasov (leta 1956 1,999.986). Pripade ji 79 poslanskih mandatov v novem državnem zboru (prej 82). Socialistična stranka Avstrije (SPOe) 1,953.566 glasov (leta 1956 1,873.295). Pripade ji 78 mandatov (prej 74). Svobodnjaška stranka Avstrije (FPOe) 335.949 glasov (leta 1956 283.749). Pripade ji 8 mandatov (prej 6). Komunistična stranka Avstrije (KPOe) 142.598 glasov (leta 1956 192.438) in 0 (reci nič) mandatov (prej 3). Socialistična stranka je v državnem merilu pridobila 80.709 glasov, OeVP pa jih je izgubila 72-296. Znatno je narastla predvsem na račun OeVP »svobodnjaška stranka« rjavonacističnih ostankov (FPOe) in sicer za 62.200 glasov, kar kaže, da tisti, ki so — tako v Avstriji kot v inozemstvu — z nezaupanjem gledali razne pojave obnavljajočega se nacionalizma in velenemških krilatic — imeli prav. Na Koroškem Socialistična stranka Avstrije (SPOe 136.964 glasov (leta 1956 128.494 glasov), kar pomeni prirastek 8.470 glasov. Pripade ji 6 osnovnih mandatov (prej 5). Avstrijska ljudska stranka (OeVP) 88.817 (leta 1956 89.996). Izgubila je 1.175 glasov. Pripadejo ji trije osnovni mandati, četrti pa po obračunu ostankov, tako da ostane parlamentarno zastopstvo številčno enako kot prej, to je 4 poslanci. Svobodnjaška stranka Avstrije (FPOe) 36.686 glasov (leta 1956 40.420). Izgubili so 3.734 glasov. Pripade ji 1 mandat, kot prej. Komunistična stranka Avstrije (KPOe) 6.754 glasov (leta 1956 8.226) in noben mandat. Izguba: 1511 glasov. Zveza demokratičnih socialistov (BDS) —Truppe, 2.190 glasov in noben mandat. Okraji dvojezižnega ozemlja Okraj Celovec-dežela: Skupno oddanih glasov 38.760, neveljavnih 525 veljavnih 38.235. Od tega so dobili: SPOe 19.847 (leta 1956 19.036), OeVP 12.172 (leta 1956 12.678), FPOe 5.154 (leta 1956 5.665), KPOe 807 (944), BDS 225. Okraj Beljak-dežela: Skupno število oddanih glasov 39.100, neveljavnih 457, veljavnih 38.643. Od tega so dobili: SPOc 21.911 (leta 1956 20.350), OeVP 9.547 (leta 1956 9.886), FPOe 4.852 (leta 1956 5.421), KPOe 1600 (leta 1956 2017), BDS 733. Okraj Velikovec: Skupno oddanih glasov 21. 507, od tega neveljavnih 444, veljavnih 21.063. Stranke so dobile: SPOc 1 1.328 (leta 1956 10.750), OeVP 7.594 (leta 1956 8.028), FPOe 1704 (leta 1956 2.100), KPOe 333 (leta 1956 230), BDS 104. Okraj Šmohor: Skupno oddanih glasov 11.678 neveljavnih 116, veljavnih 11.562. Stranke so dobile: OeVP 5073 (leta 1956 5.034), SPOe 4521 (leta 1956 4.269), FPOe 1883 (leta 1956 £027), KPOe 41 (leta 1956 56), BDS 44. -KRATKE VESTI - Oproščena sta bila pred sodiščem v Hamburgu pisatelj Erich Kuby in radijski referent Rudiger Proške v tožbi, ki jo je naperil proti njima bivši general padalcev (Fallschirmjager) Bernhard Ramcke zaradi žaljenja časti in kratenja dobrega imena. Kuby je bil med vojno navaden vojak pod poveljstvom generala Ramcke-ja, ko je ta bil poveljnik francoskega pristanišča in trdnjave Brest na atlantski obali. V obrambi proti angloamcriškim armadam je Ramcke brezobzirno tiral v boj svoje vojake, dokler ni za ostanki nemških čet ostal »le kadeč se kup razvalin«, kot se glasi naslov Kubyjeve igre. V njej je obdolžil Ramckeja nepotrebne žrtve 10.000 vojakov. Ramcke je bil oboževan »junak« hitlerjevske dobe in obtoženi Kuby ga je primerjal »Brigiti Bardot (stasiti francoski filmski igralki) nacizma«. Ko sta oba obtoženca prišla iz vojnega ujetništva sta sklenila, da se kaj takega, kot se je zgodilo v Brestu, ne sme nikdar več ponoviti. Molčala sta do leta 1952, ko se je general začel udejstvovati kot govornik na javnih zborovanjih. Sam državni pravdnik je predlagal oprostitev obeh obtožencev. Prehodno taborišče za judovske emigrante namerava ustanoviti na Dunaju judovska organizacija, ki vodi preselitev 275.000 Judov iz Romunije in Poljske v Izrael. V ta namen se je s posebno prošnjo obrnila na avstrijsko vlado, da ji prepusti ustrezne prostore, ki so prazni, odkar je bila večina madžarskih beguncev izseljena. 110 let zakonskega stanu sta praznovala neki mož in žena v sovjetski zvezni republiki Dagbestan. Žena je stara 136 let, mož pa 131. Baje v tej republiki živi okrog 2000 ljudi, ki so stari nad 100 let. Strašno maščevanje so izvršili patrioti na Cipru nad 52 letnim Zaharijo Kara-pothiasom. Minuli ponedeljek so neznanci vdrli v njegovo hišo, zvezali Karapo-thiasovo ženo, dočim sb moža samega polili z bencinom in pred ženinimi očmi sežgali pri živem telesu. Umorjeni in njegova dva brata so bili osovraženi zaradi tega, ker so pod britansko oblastjo na otoku sodelovali z Angleži. Karapothiasa so Angleži, ki te dni zapuščajo otok, nameravali vzeti s seboj. Žimnice (modroce) iz penastega gumija (Schaumgumija) za krave uporablja še devet let neki bivši angleški major, ki goji živino na svoji kmetiji, a je istočasno tudi direktor neke tovarne za gumi. Pravi, da dajo tako na mehkem ležeče krave trikrat več mleka. kulturnih pogledih bil bliže OeVP, te stranke le ni volil, ker so njeni predstavniki pred 20 leti bili vodilni v tedanjem režimu in so leta 1942 bili usodno udeleženi na izselitvi Slovencev. Narod pa stranke ne sodi po osrednjih vrhovih, ki jih ne pozna, marveč po predstavnikih na vasi. Prav ti pa so tudi leta 1958 stavili marsikaterega „od-visnega” Slovenca pod pritisk, da je moral odjaviti svojega otroka od pouka slovenščine. Taki dogodki pa zapustijo težke sledove, in nič ni bilo podvzeto, da bi sc to popravilo. Če so Slovenci v južnem delu dežele po volitvah dne 10. maja dali socialistom znatno število glasov, so s tem tudi socialistični stranki naložili dolžnost, da sc bo za ta del dežele v večji meri brigala kakor do sedaj, da bo poskušala tudi na kulturno narodnem področju priznati in zagotoviti Slovencem to, kar jim gre po državni pogodbi, predvsem pa, da neha z dejanji, ki so v nasprotju z lepimi besedami. Po drugi strani pa naj bo rezultat volitev 10. maja tudi nauk za OeVP, da se njeni prcdstalvniki osvobode nacionalnega šovinizma in pristopijo k stvarnemu reševanju gospodarskih in kulturnih zadev na južnem Koroškem. Werner Berg: PO VOLITVAH Politični teden Po svetu... Glavna pozornost svetovne javnosti je obrnjena proti Ženevi v Švici, kjer so se minuli ponedeljek sestali zunanji ministri štirih velesil ter zastopniki obeh Nemčij, da se posvetujejo o evropskih zadevah. Podrobneje razpravljamo b ženevski konferenci na 1. strani. Poleg konference v Ženevi pa je še nekaj drugih dogodkov, ki jih velja omeniti. Med tem ko sedijo, zunanji ministri obeh svetovnih blokov v vsaj navidezno prijateljskem razgovoru v Ženevi, pa na Bližnjem in Srednjem vzhodu naprej divja mrzla vojna, v kateri poskušata oba nasprbt-nika eden drugemu spodnesti tla. Perzijski šah v Veliki Britaniji '~V Perziji je zapadni blok mogel zabeležiti nesporno taktično zmago. V Lon-,don je prispel na obisk vladar Perzije, 40-letni »kralj kraljev«, kot je njegov uradni naslov v kraljestvu pavjega prestola — Perziji. ^ V zadnjih mesecih je Perzija s spretno diplomatsko igro znala izkoristiti spor med Vzhodom in Zapadom za to, da utrdi svojo zunanjo politično neodvisnost, predvsem proti svoji mogočni severni sosedi — Sovjetski zvezi. Ta je imela po neki pogodbi iz leta 1922 pravico, dg zasede severni del Perzije v primeru, da bi iz Perzije grozila Sovjetski zvezi' vojna nevarnost. V prvih letih po boljševiški revoluciji je namreč Perzija bila izhodišče za razne zapadne vojaške »intervencije« proti boljševikom, ki pa niso bile uspešne. Ko je lani ta pogodba potekla, so Sovjeti računali, da bo podaljšana, toda po večmesečnih pogajanjih so morali sovjetski diplomati spoznati, da so bili potegnjeni za nos, kajti med tem je zviti šah sklenil pogodbo z Ameri-kanci, s katero so mu ti jamčili nedotakljivost perzijskega ozemlja, obenem pa pomoč v primeru nevarnosti od zunaj. Sovjetski diplomati so se morali jezni in praznih rok povrniti v Moskvo. Za šaha je bil sporazum z Zapadom ugoden v dveh pogledih: zagotovil je tako svoji državi politično neodvisnost, po drugi strani pa si je zagotovil odjemalce za. perzijski petrolej. Tega sedaj črpa podržavljena perzijska družba, odkar je energični ministrski predsednik Mosadek razlastil in izgnal angleško petrolejsko družbo. Toda izkazalo se je, tla ni zadosti posedovati petrolejske vrelce, ampak da je mnogo važneje limeti prevozna sredstva, to je tankerske ladje, ki petrolej prevažajo na tržišča Evrope in drugam. Te pa imajo samo ameriške in angleške družbe, ki so med seboj povezane in obvladajo prodajo petroleja na svetovnih tržiščih. Ker pa je prodaja petroleja glavni dohodek perzij ske državne blagajne, je perzijska vlada morala skleniti kompromis z združenimi anglo-ameriškimi petrolejskimi družbami. Xe so prevzele prodajo petroleja, ki ga Perzijci črpajo. Toda Angleži niso ljudje, ki bi se vdajali žalostnim spominom preteklosti, ampak hladno računajo za bodočnost. Zato so z največjimi slovesnostmi sprejeli perzijskega vladarja. V Londonu so priredili vrsto večerij na dvoru in zabav, da gostu ne bo dolgčas. Perzijski šah živi namreč odkar je po muslimanskem običaju dila moških potomcev. Pozneje se je potegoval za roko italijanske princese Gabriele, ki pa mu je dala košarico. Sedaj menda meče oči po angleški princesi Margaret, pa menda tudi ne bo nič. Zanj res velja pregovor, da ima srečo v politiki, a smolo v ljubezni. Kairo med rublji in dolarji Položaj v arabskih deželah je vse prej kot jasen. V Egiptu in v Iraku se Vzhod in Zapad borita za vpliv. Egiptovski diktator Nasser je sklenil, da prime Sovjete za besedo. Hoče namreč, da mu dajo tistih 400 milijonov rubljev, ki so mu jih obljubili za izgradnjo znamenitega orjaškega jeza in električne centrale na Nilu. Posebna delegacija egiptovskih strokovnjakov se mudi v Moskvi, da prouči tehnično plat gradnje s sovjetskimi strokovnjaki, ki imajo na tem področju velike izkušnje, saj so na Volgi, Obu, Jeniseju in drugih rus skih rekah zgradili celo vrsto orjaških električnih central. Vendar izgleda, da težave niso toliko tehnične kot politične. Odkar je Sovjetska zveza začela aktivno podpirati Nasserjevega tekmeca za prvenstvo v arabskem svetu, iraškega diktatorja Kassema, ki se naslanja na komuniste, se je razmerje med Kairom in Moskvo zelo ohladilo. Zato hoče sedaj Nasser, ki sledi Sovjetski zvezi samo v zunanji politiki, dočim doma komuniste preganja, preizkusiti Sovjete, koliko veljajo njihove obljube. Istočasno pa je prispel v Kairo predsednik po Ameriki kontrolirane Svetovne banke, da se pogaja za posojilo Egiptu, ki naj bi služilo razširitvi Sueškega kanala. Ta pomorska pot postaja namreč preozka in preplitva za vedno bolj naraščajoči pomorski promet. Vendar so ozadja tega obi-ška tudi politična. Rubelj in dolar stojita v boju, ki po pretkanosti spominja na zgodbe iz romanov. Angleži mešajo štrene v Iraku Pa tudi Iraka Zapad ne misli prepustiti kar tako Sovjetom. Kassem uvideva, da postaja vedno bolj ujetnik svojih komunističnih zaveznikov, ki ga oklepajo bolj trdno, kot je njemu prav. Pred kratkim je povprašal angleško vlado, da mu odstopi večjo število tankov in drugega modernega orožja. Iraška vojska je po veliki večini protikomunistično usmerjena in z njeno ojačitvijo hoče Kassem okrepiti svoj položaj proti domačim komunistom in proti Sovjetski zvezi. Britanska vlada je že odločila, da se Kassemovi prošnji ugodi. Irak tudi spada med dežele z najbogatejšimi petrolejskimi ležišči. Tako gre ista igra v Iraku naprej, samo da si stoje tam nasproti sovjetska letala »Mig« in britanski tanki »Centurion«; oboje seveda spremlja primerno število »inštruktorjev«. ... in pri nas v Avstriji po volitvah Volilno razburjenje še tiči vsem v kosteh O kakem vladnem delu v zadnjem tednu ni moč govoriti, tudi vsa notranja politika je stala v znamenju volitev minulo nedeljo, ki so prinesla veliko • presenečenje vsem. Ponovno se je tudi izkazalo, kako nehvaležno je opravilo političnega preroka. Šefi vseh strank so po volitvah izdali proglase na volilce in se jim zahvalili za zaupanje. Spričo rezultatov je razumljivo, da socialisti gledajo z večjim optimizmom v bodočnost, vendar se OeVP lahko sklicuje na to, da ima pač en mandat več in da jo je s tem ljudstvo ponovno potrdilo kot prvo stranko v državi. Volilci so temeljito prekrižali načrte obeh strank po nadvladi ene nad drugo. Kljub vsemu govorjenju o sodelovanju je bilo očitno, da je vsaka izmed glavnih strank v tem izredno ostrem volilnem boju imela namen, da si izbojuje takšno večino, ki bi ji omogočila vlado brez dosedanjega partnerja. To je končno naravni in logični namen vsake velike stranke. Naša vladna koalicija pa je nastala zaradi dejanske potrebe in koristi. Traja že 13 let, zato je razumljivo, da sta se oba »zakonca« eden drugega temeljito naveličala, saj prave ljubezni med njima nikdar ni bilo. Zato je bilo s tako vnemo zatrjevano pripravljenost za sodelovanje razumeti z gotovimi prdržki. To so volilci tudi spoznali in razdelili glasove enakomerno, tako da zopet eden ne bo mogel vladati brez drugega. Spomin na razdrapane razmere v prvi republiki je še pač v vseh živ. Pri socialistih na Dunaju že mrzlično razpravljajo o zahtevah, ki jih bodo stavili pri vladnih pogajanjih in jasno je, da bo OeVP morala nekaj stolčkov v vladi sedaj prepustiti socialistom. Pri OeVP se še niso docela opomogli od neprijetnega presenečenja, ki jih je spravilo ob 3 mandate, vendar pa pravijo, da bodo pogajanja za koalicijsko vlado trda in težka, čeprav v danih razmerah drugega izhoda ni. Razen seveda povezave z FPOe, toda z ozirom nato, da so rjavopobarvani »svo-bodneži« požrli največ glasov prav OeVP, je pri slednji malo volje, da jih poplača s tem, da jih vzame še v vlado. Odvisno je seveda od tega ali bodo socialistične zahteve za OeVP sprejemljive. Nemški kulturonosci v malo drugačni luči sam, odslovil svojo ženo Sorajo, ker mit ni ro- mi Mesečna revija »Die O es t e r r ei c h is c h e Nation« se v zvezi s knjigo E. K. VVinterja o sv. Severinu, misijonarju, ki je deloval na Vzhodu, spominja tudi slovanskih apostolov, svetih bratov Girila in Metoda. Ugotavlja, da so tako sv. Severin kot sveta brata iz Soluna hoteli zgraditi most razumevanja med Vzhodom in Zapadom, a so prav zaradi svojih iz najčistejših verskih namenov porojenih prizadevanj morali trpeti preganjanje, ker so nad večnostni-krščandkimi vidiki teh idealnih mož Nemci Že zopet marširajo... sicer ne več pod kljukastim križem, ampak pod rdečo zve/do. Razlika je — kot sami vidite — zelo majhna! Na sliki je „ljudska armada” komunistične Vzhodne Nemčije. zmagali oskosrčni pogledi kratkovidnih politikov. Tako pravi nadalje o sv. Cirilu in Metodu: »Kot je znano, se je bratoma Cirilu in Metodu posrečilo, da sta iz slovanskega narečja ustvarila staroslovenski obredni in cerkveni jezik. Ciril je v ta namen iznašel črke, s katerimi sta pozneje pisala Dostojevski in Solovjev. Papež je Metoda imenoval za papeškega legata (odposlanca) v velikomoravskem kraljestvu, toda ta do jedra svojega misijonskega področja sploh ni mogel priti zaradi političnega vretja v tedanjem času. Ko je ob robu odkazanega mu področja začel s svojim delom, je prišel v spor s solnogra-ško škofijo. Sinoda v Regensburgu (v letih 870—872) ga je obsodila. Ta apostol Slovanov je nato prebil dve leti kot ujetnik v nekem bavarskem samostanu, šele po dolgotrajnih prizadevanjih se je papežu posrečilo Metoda osvoboditi. Po ponovnih potovanjih v Rim je papež Janez VIII. leta 880 cerkvenoslovanski jezik s posebno bulo potrdil. Vendar pa »Zapad« ni opustil svojega boja: vera je postala politična zadeva. In to kljub temu, da je prav staroslovan-ščina predstavljala posredništvo med latinščino in grščino, torej med Vzhodom in Zapadom. Nepriznanim prizadevanjem teh dveh posrednikov se je treba zahvaliti, da so bili Hrvati, Slovenci, Slovaki in Čehi pritegnjeni v latinski kulturni krog. In pogoj za kasnejši nastanek avstrijske skupnosti narodov — je bila prav ta odločitev svetovno političnega pomena, ki sta jo sprožila Ciril in Metod.« SLOVENCI d&ma in fto loetu ..Pozdravljeni kolegi!" na tržaški univerzi Novoizvoljena visokošolska skupščina na univerzi v Trstu se je sestala na svojo prvo sejo. Udeležila ista se je tudi oba izvoljena zastopnika slovenskih študentov. Zastopnik slovenske liste g. Sfiligoj se je oglasil tudi k besedi in začel svoj govor v slovenščini z besedami „Pozdravljeni kolegi”, nadaljeval pa ga je v latinščini. Kratko in jedrnato je utemeljil pravico slovenskih visokošolcev do samostojnih nastopov pri volitvah v akademsko zastopstvo. Dejal je nadalje, da Slovenci pričakujejo, da bo pravilnik (visokošolske (organizacije spremenjen v toliko, da bo v uradnem poslovanju priznana tudi uporaba slovenskega jezika poleg italijanščine. Končno je pozval italijanske kolege, da se naj osvobodijo predsodkov proti Slovencem in Slovanom sploh, kajti tudi slovanski narodi so doprinesli pomemben delež h kulturi Evrope. Predstavnik socialistične liste, za katero so po višjem naročilu glasovali tudi takozvani „progrcsivni” slovenski akademiki, pa je temu ugovarjal, vendar je akademik Sfiligoj njegova izvajanja s stvarnuni argumenti zavrnil. ..Ameriika domovina" o koroških Slovenuh „Ameriška domovina”, ki izhaja v Clevelandu (USA) in je glasilo slovenskih rojakov v Ameriki, je v svoji številki 72 z dne 13. aprila t. I. posvetila uvodnik koroškim Slovencem. Najprej poroča o dogodkih v zvezi z izglasovanjem novih manjšinskih zakonov v dunajskem parlamentu, nato pa obširno citira uvodnik iz „Našega tednika”, z dne 3. aprila, ki zaključuje: „Naše novo poglavje sc piše v znamenju naše kulturne samopomoči! Sanii si Ironio ustvarjali in dajali naprej, gradili in bodrili bomo v zavesti, da pripada bodočnost — mladim narodom.” Ameriški list pristavlja k temu še te-le lastne ugotovitve: „Koroški Slovenci kažejo torej nenavadno odpornost in žilavost, ki ju prej pri njih nismo bili vajeni. To so po naravi mirni ljudje, ki se le v skrajni sili spuste v borbo. Slovenci na Tržaškem in Goriškem so svoje rojake na Koroškem moralno podprli, da bi jih v borbi okrepili. To moramo storiti tudi Slovenci v izseljenstvu.” Goriški mestni svet polastil slov. umetnika Na zadnji seji mestnega sveta v Gorici je župan v posebnem nagovoru naznanil, da praznuje arhitekt Fabiani, po čigar načrtu je bilo zgrajenih v Gorici mnogo stavb, 74. obletnico rojstva in jubilantu v imenu mesta izrekel iskrene čestitke. Arhitekt Fabiani je po rotiti Slovenec iz St. Daniela na Krasu. Po dovršenih študijah se je uveljavil kot arhitekt na Dunaju, njegove ustvaritve pa stoje tudi v Pragi, Ljubljani, Zagrebu in Trstu. Postal je eden izmed evropsko znanih arhitektov. Nova izdaja del ljudskega pesnika Vodovnika Prav 100 let po smrti Jurija Vodovnika, ljudskega pesnika s Pohorja na Južnem Štajerskem, je sedaj izšla zbirka njegovih del v posebni knjigi, ki jo je sestavil po dolgoletnem trudu poznavalec štajerskega narodnega blaga dr. Fran Mišič. Vodovnik je na Spodnjem Štajerskem tako znan in priljubljen kot Drabosnjak in Lcsičjak na Koroškem. Sedaj po 100 letih pa so Vodovnikove pesmi, ki so jih prej samo prepevali in poslušali po samotnih pohorskih kmetijah in planinskih kočah, izšle v tisku. Mednarodna fotografska razstava v Ljubljani V prostorih Moderne galerije v Ljubljani je bila slovesno odprta 7. mednarodna razstava umetniške fotografije, ki jo prireja vsako leto Foto-kino klub Slovenije v sodelovanju z mednarodno fotografsko organizacijo FIAP. Komisija je prejela 2340 del iz 34 dežel, od Nemčije pa do Daljnega vzhoda. Iz tega je izijrala komaj dobro desetino del, ki so bila razstavljena. Najboljša dela je tudi nagradila. Zlato medaljo je prejel Jugoslovan Miša Pavlovič, med skupinami pa je odnesel nagrado Folo-kluh Uie-bcrich iz Zahodne Nemčije. Posebno zanimanje so zbudila dela dveh Kitajcev iz Ilonkonga. O razstavi je izšel okusno opremljen katalog s številnimi reprodukcijami na umetniškem papirju. Obfni zbor Društva likovnih umetnikov Slovenije Na rednem oljčnem zboru Društva likovnih u-metnikov Slovenije je bil za predsednika novega odbora izvoljen kipar Miklavž Omerza. Med drugim so zbrani slikarji, kiparji in drugi likovni u-metniki razpravljali o pogojih za članstvo v Društvu. Sklenili so, da ima vanj dostop vsakdo, ki je dovršil Umetniško akademijo ter se izkaže z določenim umetniškim ustvarjalnim delom. Nadalje so protestirali proti skrčenju števila ur risalnega ]>ou-ka na ljudskih in srednjih šolah, kajti ljudje vse premalo jroznajo |>omcn in vrednost u]HKlabljajoče umetnosti, to pa zato, ker jim šola ni dala dovolj temeljnih ]>ojmov o umetnosti. živatt se zdtmtifo seme V glasilu 'švicarskih ptičjeslovcev poroča živinozdravnik, kako so mu pred kratkim prinesli postovko, ki je ob nenadnem spustu na miš verjetno zadela na oviro in si zlomila perutno kost. Veterinar je obvezal ptico z levkoplastom, tako da je rano lahko dosegla s kljunom. V začetku je ptica izločevala iz rane mnogo soka, ki se je z drobnim perjem peruti zlepil v kepo. Od časa do časa je ptica bolno perut zračila in pri tem vednb znova trgala iz nje mala peresa. Tako je nastal ovoj, ki se je strdil in bil podoben mavčni obvezi. Ob robu kostnega zloma se je napravil »callus«, zlom se je pozdravil v neverjetno kratkem času in živinozdravnik je spet lahko spustil postovko v svobodo. Pri hitrem zdravljenju je gotovo zelo pomagalo dejstvo, da ptice lahko razvijejo telesno toploto do 42 stopinj. Ta dogodek je nov dokaz za to, da se živali tudi v prosti naravi pogosto same zdravijo, če je le mogoče. Poznajo zdravilno moč koreninic Pa tudi pri notranjih boleznih živali zavestno ali nagonsko uporabljajo potrebna zdravilna sredstva. Tako piše Frank Lane v zelo zanimivi knjigi »Čarobni svet živali«, da je ameriški črni medved ali baribalam po zimskem spanju zelo oslabel in dostopen za razne bolezni, zato si poišče najprej razne koreninice z odvajalnim učinkom, ki ga hitro ozdravijo. O srni je znano, da žveči spomladi hrastove vejice in druge rastline s čreslovino, ki čistijo čreva in pospešujejo prebavo. Dolgo ni nihče verjel črncem iz Severne Ugande, da si lev izkoplje korenine, ki jih imenujejo domačini »levji lek«. Sele znani naravoslovec Pitman je odkril, da je to resnica in da gre za prav isto stvar kot pri domači mački, ki za čistilo je travo. Zoolog Conibear zatrjuje v svoji »Knjigi divjine«, da si bober vsako pomlad napolni upadli 'trebušček s kepreninami lokvanja in si s tem utrdi zdravje. Prav tako so opazovali, kako se karibu ali ameriški severni jelen pase z glavo globoko pod votlo: muli koreninice lokvanja in druge podvodne rastline. Če greste spomladi po gozdu, boste opazili, da so cvetovi in popki zlatega klobuka kot obglavljeni, kakor da bi šli mimo Vandali. V resnici so pa lepe cvetlice teli gozdnih lilij popasle' naše srne za zdravilo. Jelen in srnjak potrebujeta za vsakoletno obnovo rogovja precej apna. Zato potujeta pogosto več ur daleč k naravnim ali umetno napravljenim lizali-šče;n apnenca. In spomladi planejo vsi prežvekovalci na mlado zeleno krmo. ki ima mnogo vitaminov, in ne pogledajo niti najboljšega sena. Izredno važen del hrane je vitamin D. Roparice so naravnost pohlepne na jetra in drug drob, kjer je mnogo tega vitamina. Zato razparajo svojim žrtvam najprej Jre- buh, da pridejo do teh organov. Ptice in dlakaste živali proizvajajo vitamin D v koži in tudi človek ima v koži tovarno tega vitamina, če se sonči. Proizvodnja vitamina D se pomnoži, če se svetlobni žarki na telesni površini lomijo. To1 se dogaja pri dlakastih živalih, če se ližejo s slino, in pri pticah z izločanjem maščobe iz repne žleze. Da se psi in mačke ližejo, torej ni samo kozmetična zadeva, ampak skupno s soncem pospešujejo nastajanje vitamina D. Pogosto mislimo, da je koristno za domače živali, če jih čim večkrat umivamo in temeljito čistimo z milom in drugimi pralnimi pripomočki. V resnici pa uničujemo s tem tovarno D vitamina v koži in kličemo na živali rahitis. V naravni skrbi za zdravje si živali pogosto lajšajo težko prebavljanje použite hrane z raznimi trdimi predmeti. Znano je, da kokoši in golobje zbolijo, če ne morejo priti do kremenčevih kamenčkov, ki jim služijo kot mlinski kamni za njihovo zrnato pičo. Tudi v želodcu morskega leva so našli precej velike kamne, ki so skupno tehtali več kilogramov. V odprtih želodcih aligatorjev so našli poleg kamnov tudi kose lesa in druge neprebavljive predmete. Naše ptice roparice pogoltnejo žrtev s kostmi in kožo in perjem, potem pa te stvari spet izdavijo, medtem ko meso prebavljajo. Nekatere živali nagonsko, morda pa tudi po izkustvu, zauživajo zdravila, brž ko zbolijo. V nekem ameriškem živalskem vrtu so dognali, da bolne živali hitro ozdravijo, če dobijo take trave in zelišča, ki rastejo divja v njihovi domovini. Mladi purani, ki so bolni poleževali, so si vidno opomogli, brž ko so jim dali grenko listje nekega dišavnega grma. Opica — zobozdravnik Lovec na zveri Josef Delmont je imel krotkega orangutana. Opica je nekega dne sedela na soncu in pritiskala obe roki na levo lice. Delmont je opazil, da opica tišči na oteklo čeljust kepo mokre gline. Naslednji dan si je orangutan tudi vsa usta natlačil z glino. Tretji dan se je zobna oteklina odprla, opica si je sama izdrla gnojni zob in ga zmagoslavno kazala svojemu gospodarju. Isti Delmont poroča tudi o čredi afriških bivolov, ki so imeli hude garje. Ves mesec so te živali vsak dan dolgo ležale do glave v vodnem tolmunu in so tako popolnoma izgubile garje, ki jih kot znano, povzročajo grinje. Calverts pripoveduje, kako je opazoval mladega jazbeca, ki je bil zelo slaboten in poln tvorov. Vsako noč so ga njegovi starši gnali v neko vodno kotanjo in ga tam toliko časa tiščali v vodo, dokler se ni njegova koža spet pocelila in se ni tudi sicer okrepil. Lastnik opičje farme je opazil, da ima neki na novo ujeti gibbon na eni strani močno oteklino. Žival so nar-kotizirali in btdo izrezali. V njej so našli kepo drobno prežvečenega, listja indijskega kadilnega drevesa, ki si ga je opica natlačila v rano in si jo s tem zacelila. Pri mravljah so dognali, da postavljajo vzdolž svojih cest sanitetne straže, ki skrbijo za bolnike; mravljam, ki so si zlomile nogo, bolni ud kratkomalo amputirajo. Živali tudi dobro vedo, kako se lahko znebijo nadležnih priveskov in zajedalcev. Puhasta raca je velika ljubiteljica školjk. Dogodi se pa, da školjka hitro zaklopi svojo lupino in pri tem priščipne raci kljun • in jezik. Raca v takem primeru Danes na svetu menda ena sama industrija na svetu ne pozna kriz ter bo kot kaže obstajala vse dotlej, dokler bo nežni spoi vnet za svojo zunanjost. To je kozmetična industrija, ki prodaja razna sredstva za lepotičenje. Okoli 95 odstotkov njenih odjemalcev je iz ženskih vrst, in sicer v starosti od 12 let navzgor. Ženske kupujejo ne glede na svojo starost in zunanjost — upanje, da bodo komu všeč. Neka ameriška revija je objavila podatke o tem za leto 1957.: promet kozmetične industrije je znašal okoli 2700 milijonov lir. Ta industrijska panoga napreduje vštric z najnovejšimi tehničnimi dosežki. Nedavno je vrgla v svet novo geslo: »Nič več grdih, marveč samo lepe ženske!« Nič čudnega če je zadnja leta v Ameriki, Angliji in drugih zahodnoevropskih deželah močno naraslo število kozmetičnih salonov. V Združenih državah dela z vso paro 2600 tovarn, ena sama med njimi daje 1800 različnih rdečil za ustnice, nad 20.000 drugih izdelkov pa prodaja v 385 podružnicah po vsej Ameriki. Seveda mora ta industrija ohranjati svoje odjemalke v nenehnem pričakovanju in negotovosti, zato si izmišlja iz dneva v dan nove izdelke, ustvarja novo modo in po- zleti z morja do najbližje sladke vode, v katero se s svojim priveskom potopi. V sladki vodi školjki ne ugaja in odpre svoji lupini ter s tem osvobodi raco. Prašna kopel je ptipam edino sredstvo, s katerim se lahko znebijo raznih grint in uši. Droben prah prodre v dihalne luknjice nadležnih malih žuželk in jih zamaši. Če se nato ptica otrese, zajedavci odpadejo. Divji prašiči in jeleni se glasno kruleč valjajo po blatu. Pri tem se klopi in drugi kožni za-jedalci zadušijo in odpadejo. Če so se pa že tesneje prijeli kože, se jih te živali znebijo z drgnjenjem ob drevesna debla. Dr. O. šil ja v svet nova navodila. Tako na primer še do nedavnega v tako-imenovani boljši družbi niso radi videli pobarvanih las, po zaslugi reklame filma in televizije pa si zdaj barva lase vsaka tretja Američanka. Od tega imajo ameriški frizerski saloni okoli 200 milijonov dolarjev letnih dohodkov. Sodobna življenjska naglica je dobila izraza tudi v kozmetiki in v olepševalni tehniki. Zdaj že poznamo kremo za obraz, ki se posuši v 37 sekundah, medtem ko je to poprej trajalo ure. Izdelali so praške in kemične snovi, s katerimi si je mogoče umiti lase v petih minutah. Seveda vsaka tovarna ljubosumno varuje skrivnost svojih uspehov. Če po naključju sedeta za mizo dva strokovnjaka iz konkurenčnih podjetij, je to že dokaj sumljivo. Nasprotujoče si kozmetične tovarne pa izvabljajo druga drugi strokovnjake, kar le morejo. Negovana zunanjost je bila nekoč razkošje za izbrance, danes pa so sredstva za lepotičenja dostopna mnogo večjemu krogu žensk. Ali so zaradi tega v resnici postale lepše, je pa drugo vprašanje, glavno je pač, da so prizadete o tem trdno prepričane. St/etai/na televvzi{a (Al) — Do prve neposredne televizijske zveze med Evropo in ameriško celino je prišlo pred kratkim, za 10. obletnico ustanovitve Atlantske obrambne zveze. S tem je bil uresničen načrt, imenovan NARCOM — North Atlantic Relay Communication System — ki ga je že pred petimi leti zasnoval Amerikanec William Halstead. Ta je predsednik družbe UNITEL — Universal Television — in je dal leta 1953 patentirati izum za televizijsko povezavo Amerike z Evropo prek Labradorja, Grenlandije, Islandije, Faroerskih otokov in Velike Britanije. Gre za nov način prenosa z radioelek-tričnimi valovi pa načelu njihovega ;širje- nja v troposferi. Poleg vmesnih postaj za te televizijske prenose polagajo zdaj tudi podmorski kabel v Atlantskem oceanu, ki bo družil Boston z irskim pristaniščem Galwayem ter služil istemu namenu. Za prenos atlantske proslave so se vse večje ameriške televizijske postaje združile v Amerivision, ki bo odgovarjala evropski televizijski skupnosti, imenovani Eurovision. Spričo tega važnega koraka je zdaj že jasno, da bodo ameriški gledalci prihodnje leto lahko neposredno spremljali letne olimpijske igre, ki bodo v Rimu, evropski pa zimske, ki bodo leta 1961 v Združenih državah. Industrija - ki prodaja upanje FRAN ERJAVEC: 237 koroški Slovenci III. del vsaki bitki je polkovnik takoj nadomestil padle podčastnike in nižje častnike vpričo vsega polka s tistimi, ki so se v bitki najbolj odlikovali in enako je ravnal tudi Napoleon glede višjih častnikov. Najprizadevnejši mladeniči so zato komaj čakali, da se izkažejo in napredujejo. Ako je bilo potem celo meti visokimi častniki mnogo takih z jako majhno izobrazbo, to ni bilo važno, kajti vse vojne načrte je snoval Napoleon sam in vsi poveljniki so morali le točno izvrševati njegove ukaže. Vkljub temu si je pa znal nabrati okoli sebe celo vrsto najsposobnejših maršalov in generalov. Napoleonova armada je bila tudi skoro brez običajnih vojaških ustanov in je temeljila predvsem na vojaškem geniju svojega vrhovnega poveljnika. Celo v zunanjo organizacijo armade je uvedel Napoleon razmeroma malo novosti (za uspešnejše manevriranje je le po 3—4 divizije združil v vojne zbore). Pehota je ostala še nadalje razdeljena v linijske in lahke polke, a konjenico je že 1. 1803. razdelil v lahko (huzarje in lovce), linijsko (dragonce) in bojno (oklepnike). Konjenica je bila izvežbana mnogo bolje nego pehota in se je lahko uspešno merila z avstrijsko. Topništvo je bilo razporejeno, v polke na konjih in peš, odpravljeni so bili pa topovi v pehotnih polkih. Oboroženi so bili francoski vojaki s puškami še iz 1. 1777., ki so mogli oddajati po 4 strele v 3 minutah in so dobro zadevale komaj na 200 m. Topovi so lahko oddajali po 2 strela na minuto in so dobro zadevali še na 600 m. Topništvu je posvečal Napoleon vedno se prav posebno pozornost, a je bilo dolgo razmeroma maloštevilno (do 1. 1806. le po 12 topov na divizijo, pozneje pa po 59). Posebno pomanjkljiva je bila pa vprega, zato francoske armade tudi niso mogle voziti seboj skoro nobenega prateža in celo streliva le malo. Sčasoma so začeli uspehi francoskih armad popuščati zato, ker so se bojišča preveč razpršila po vsej Evropi in mojster ni mogel biti povsod sam navzoč, res zadosti sposobnih namestnikov pa tudi ni imel dovolj. Napoleonovi uspehi so obstajali v veliki meri v tem, da je udarjal bliskovito in skušal čim najprej izzvati odločilne bitke, kajti bil je skoro vedno brez vsakih rezervnih čet. Vkljub številnim pomankljivostim je bila pa armada, s katero je krenil Napoleon dne 26. VIII. 1805. z atlantske obale proti Nemčiji, vendarle najboljša na svetu. Skoro vsi njegovi častniki in tudi dobra polovica vojakov je bila že vajena bojev, a novinci so imeli dovolj časa, da so se do-voljno spojili s starimi bojevniki. V prejšnjih časih sc je armada izoblikovala šele, ko je vojna že izbruhnila. Veliko vlogo so zato vedno igrali vojni dobavitelji, ki so morali na naglo preskrbeti armado z vsem potrebnim, v armadi sami so pa vodili vso preskrbo posebni vojni komisarji, ki so bili pa zaradi svoje korupcije jako osovraženi. Čeprav je Napoleon mrzil vojne dobavitelje, se je moral vendarle tudi on posluževati njihovih uslug kakor tudi pomoči raznih denarni-kov. Ko je vojna 1. 1805 že izbruhnila, je imel Napoleon sicer na nogah 400.000 mož, toda zaradi pomanjkanja denarja nezadostno opremljenih in na dolgu jim je bil celo z njihovo mezdo. Treba je bilo zato armado naglo preskrbeti s potrebnim mesom, kruhom, obleko, čevlji, krmo, prevoznimi sredstvi, s konji za topništvo in z vsemi drugimi številnimi potrebščinami. Napoleon se je mnogo prizadeval, da bi imeli vsaj dovolj orožja in streliva, a še tega je radi nezadostne domače proizvodnje vedno jako primanjkovalo. Navadno si je pomagal z zaplenjenimi sovražnikovimi skladišči, a večkrat so bili njegovi zaleti tako siloviti, da je zmagoval že po kratkih bojih, brez velike potrošnje streliva. Za vse druge potrebščine je pa že kar nekako veljalo načelo, da naj »vojna hrani vojsko«. L. 1805. je bila armada sploh brez vseh skladišč in naloga poveljnikov vojnih zborov je bila, da si preskrbe manjkajoče potrebščine, kakor vedo in znajo, v deželah, skozi katere so korakali. Navedenega leta so se podale Napoleonove armade na pot le s čevlji, ki so jih imele na nogah in v znamenito bitko pri Jeni so šle brez plaščev. Prvič je Napoleonu manjkalo denarja, a drugič so prodirale njegove armade s tako brzino, da bi jim spričo tedanjih prevoznih sredstev pratež niti ne mogel slediti, tudi če bi ga imel. Mojster je vedno računal z bliskovito zmago, ki je pomenjala zanj vprašanje življenja in smrti. Za svojimi armadami ni imel ničesar, zato bi bile te tudi izgubljene, ako bi bili nasprotniki zmožni ustavljati sc mu dlje časa. Poveljniki si tudi niso mnogo ubijali glav radi preskrbe svojih čet, temveč so povsod, kamor so prispeli, kratko in malo re-kvirirali pri tamošnjem prebivalstvu vse, kar šo potrebovali, a tisti, ki so prihajali za njimi, so ostajali večkrat praznih rok in. trpeli lakoto. Iz teh pojasnil nam bo sedaj tudi razumljivo, da francoske vojske tudi v naših deželah niso nalagale ogromnih dajatev v denarju in v blagu morda za kako »kazen«, temveč zato, ker so jih neobhoc -no potrebovale. (Dalje prihodnjič) p,wL na SedtcaU Sedlce, ki so selska podružnica 1300 m pod Košuto, so po deželi že znane kot priljubljena in prijetna Marijina božja pot, so nekakšne male koroške Višarje. Kar je leta 1951 bila zgoraj v gorski tihoti blagoslovljena nova lična lesena kapelica, se ondi zbirajo vsako leto romarji večkrat v letu, najprej domačini, pa tudi verniki iz sosednjih župnij in od drugod. Božja pot se na Sedlcah navadno odpre s prvim majem, ko je zgoraj prvikrat sv. maša. Letos se je izjemoma odprla že prvega aprila, ko je ondi praznoval srebrno mašo pisatelj dr. Metod Turnšek, rebrški provi-zor. Domačini so g. srebrnomašniku, ki je od blagoslovitve sedlške cerkvice dalje največ tja zahajal in misijonaril ondi, prelepo zapeli in mu priredili lepo srebrno-mašno slavje. Za prvi maj pa je srebrno-mašnik privedel na Sedlce še večje število — kar dva avtobusa — rebrški h vernikov, ki so prišli tudi s pevskim zborom. Čeprav je vreme prejšnji dan in ponoči slabo obetalo, se je vendar zjutraj zjasnilo in romarji, tako domači kot rebrški, so se z radostjo povzpeli h gorski cerkvici Fatimske Marije. Zgoraj je že čakal p. Jakob Vučina, ki je romarje sprejel. Imel je tudi prvo, peto sv. mašo in lep nagovor v slovenščini in nemščini, kajti med rebrškimi romarji je bilo tudi precej nemških vernikov, za katere je tudi bilo poskrbljeno, da so čuli božjo besedo v svojem jeziku. Drugo sv. mašo je daroval rebrški gospod, ki je omenil, da so rebrški božjepotniki prišli k Mariji Fatimski s posebnim namenom, da ji namreč priporoče farni rebrški misijon, ki bo v jeseni. Po sv. maši so bile pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. Ves čas so domači in rebrški pevci pod vodstvom organista Mirka Hajnžiča zelo lepo in navdušeno prepevali. Bilo je že preko poldneva, ko so se romarji, vsi presrečni in duhovno poživljeni na tako svetem kraju, počasi poslavljali od Marije. Tokrat je bilo na Sedelcah za prvi maj vsaj do 200 božjepotnikov, do 120 vernikov je prejelo sv. obhajilo. Spodaj na Kališu pa je gospoda Janko .Olip veliko število romarjev pogostil z njemu lastno gostoljubnostjo. Tudi pri njem so pevci zapeli. Naj gostitelju Bog povrne! Vsi rebrški romarji, od otrok do starih, ki jim pot ni bila pretežka, si še žele nazaj na Sedlce. Tudi nemški verniki ne morejo prehvaliti, kako je na Sedelcah bilo lepo in zares bratsko prisrčno. KLANČE Klanče se rebrška podružnica sv. Tomaža s čedno cerkvijo in s svojim pokopališčem. Klančani in ljudje iz sosednjih sosesk zelo radi obiskujejo svojo cerkev, ko je v njej sv. maša ali kakšna pobožnost. Na žalost pa stari, globokoverni domačini poslednji čas zelo naglo umirajo. Tako so v zadnjih dveh letih položili k večnemu počitku Anžurjevega očeta iz Dolin-čič, ki so dve leti bili na bolniški postelji. Sledili so jim šimunova mati iz Dra-bunaž, ki so okrog 60 let bili v Rozaliji-nem društvu rebrških oziroma klanških sester. Kmalu za njima sta se skoraj istočasno poslovila: Kunčeva mati iz Dolinčič, ki so bili mati 17 otrok, in Scvčnikov oče, večletni neumorni skrbni klanški cerkveni ključar. V grob so legli tudi verna žena iz Klanč Ana Mokina, žena bivšega cerkovnika Martina Mokine, ki so radi skrbeli za okras klanške cerkve. Dotrpela sta v Spodnjih Klančah in k Bogu odšla po plačilo bolnika: Kunčev Šiman ter Magdalena Habner. Zadnja, ki so jih na dan sv. Marka položili v grob, so Sugova mati iz Drabunaž. V svojem življenju so poznali le molitev in delo ter pot v cerkev, čeprav so bili že zelo stari, so do poslednjega bili neutrudno skrbni, da bi mogli v hišo božjo. Vsega spoštovanja vredna žena je imela zelo lep pogreb. Čeprav stari ljudje izumirajo, pa raste v Klančah in v bližnjih soseskah tudi novi rod. Tako v Drabunažah pri obeh Žebejevih, pri Mohorovih, pri Šurnikovih, pri Jancu, v Žebejevem mlinu, kjer so nedavno kupili še Herberta, v Klančah pa pri Troheju, pri Lajdermanovem Bertlu, pri Kovačevih, pri Lešeju, pri Špehovih, kjer so letos za Robertom dobili še Renato. Tudi nekaj imenitnih porok je bilo že v Klančah. Zadnja takšna je bila poroka Sevčnikove Greti iz Dolinčič ter Jožefa Laha in Št. Vida. Poročili sev ju 25. aprila ženinov boter mohliški gospod župnik n nas m Jiomkem Jožef Hanisch. Ker se je nevesta odselila v sosednjo župnijo, so domači g. župnik njej in njenemu ženinu ob slovesu v imenu župnije poklonili lepo svečo s podobo Matere božje, da bi jo prižigala ob' obletnici svoje poroke in drugih svečanostih. Na dan sv. Marka in na drugi dan proš-njega tedna, ko je shod procesij v Klančah, se je letos zbralo veliko vernikov. Obakrat so vernikom lepo pridigovali novi gališki gospod Drobiunig, ki jim tudi sosednji Klančani želijo, da bi ostali v Galiciji kot skrben pastir svojih ovac. ŠT. JANŽ V ROŽU (Poroke) Dne 11. aprila sta na lep vigred ni dan vzela slovo od samskega stanu kar dva člana iste družine, in sicer Pavžičeva Mici, Marija Einspieler in njen brat Pepi. Mici si je izbrala ženina iz Sveč, Pepi pa si je poiskal življenjsko družico na Bistrici v Rožu. Zvestobo do groba sta si pa oba para obljubila v romarski cerkvi pri Mariji na Otoku. Svatbo so pa v ožjem krogu praznovali doma pri Pvažiču. Dan navrh pa se je omožila v Podljubelj Marija Ribič, ki je doma iz podgorjanske fare, pa je že dolga leta bivala pri nas v št. Janžu, kjer je tudi stopila pred poročni oltar. Ko je bilo v cerkvi vse sklenjeno in zapečateno, je bila vesela gostija pri Tišlarju. Pravijo, da v tretje gre rado. Gori na šentjanških Rutah stoji na lepem kraju Ožbavtov dom. Od tam se ti odpira krasen pogled na Zgornji Rož, Gure in Podsinjo ves. Tudi Pepi, mladi gospodar te lepe kmetije, je to krasoto gledal in menda si je pri tem večkrat zapel otožno: Kaj m’ nuca, kaj m’ nueti, k’ to gledam koj sam! Največkrat je menda pogledal proti Podsinji vesi, ker tam je bila Rezka, k' jo je imel najrajši. Ojunačil se je in povprašal Terezijo Lapuš, če bi hotela postati njegova življenjska družica, da bi si z šentjanških Rut skupaj ogledovala ta lepi domači svet naokoli in ona je bojda koj bila tudi zato. Tako sta 19. aprila kot ženin in nevesta stopila pred poročni oltar v šentjanški farni cerkvi in si obljubila, da bosta skupno delila dobro in slabo, veselje in tudi — delo. Vesela svatba je bila tudi pri Tišlarju, kjer se je ob zvokih godbe in bogato Obloženi mizi staro in mlado z njima veselilo. Novim parom pa želimo, da bi jim bila življenjska pot postlana z rožicami, ako bi pa prišle težave, pa jih naj premagujejo z ljubeznijo in zaupanjem v Boga. (Šli smo k Sv. Luciji) Ko smo v Tedniku brali, da bo 7. maj-nika, na praznik Vnebohoda, velika Marijina slovesnost pri Sv. Luciji na Gori, smo v Št. Janžu sklenili, da poj demo tudi mi k fatimski Mariji in jo pozdravimo. Prebudilo se je lepo praznično jutro in stopili smo na vlak v Št. Janžu. Z njim smo se potegnili do Podgorij. Tačas je sonce'že prišlo visoko na nebo in pod njegovimi žarki so izginjali zadnji ostanki rose. Napotili smo se nato k Dravi in čolnič nas je prepeljal prek reke. Srečno smo pristali na drugem bregu in se napotili po strmi poti proti Sv. Luciji. Objel nas je prijetno hladni gozdič s svojimi dišavami. Nato smo šli naprej med dišečimi travniki v cvetju, mimo kmečkih domov in njiv proti gorjanski razgledni cesti. Ko smo prišli do Gornje vesce, je bilo pri avtobusni garaži že zbrano precej ljudstva, ki je Čakalo, da sprejme Fatimsko Marijo. Kmalu je iz Branče vesi v dblaku prahu in z velikim hruščem pridrvela dolga procesija motornih vozil, ki so spremljala Mater božjo. Po pozdravnem govoru č. g. domačega župnika in ljubki deklamaciji'male deklice, smo se vsi skupaj napotili na hrib k Sv. Luciji. Ne bom popisoval slovesnosti, saj berete o njej več v posebnem poročilu, rečem le, da smo šentjanški romarji bili zelo veseli in srečni, da smo se udeležili tega lepega slavja in bili deležni Marijinih milosti. Zbranega je bilo mnogo vernega ljudstva z Gur in Roža. Popoldne smo od dolgega stanja bili že precej utrujeni, ko je prišel čas povratka. Najprej smo se okrepčali, nato pa se napotili domov. Peš smo šli do Bilčovsa in med potjo občudovali lepi Rož, ki se je razgrinjal pred našimi očmi, za njimi pa so vstajali skalnati velikani karavanške gorske verige. V Bil-čovsu smo si ogledali še cerkev in pokopališče. Kmalu pa je prišel poštni avtobus, s katerim smo se odpeljali do Kotmare vesi. Tam pa smo presedlali zopet na vlak, ki nas je pripeljal domov. o==------------- (SltmeJHCut pjti 1 . (Dalje prihodnjič) 4 avtomobili IS-SVo' Televizijski aparat, roler, moped, hladilnik, Šivalni stroji in nadaljnjih 650 dobitkov. Sestanek velesil v Ženevi (Nadaljeranje a I. strani) O teh vprašanjih sta stališči obeh držav daleč narazen. Sovjetska zveza s svojimi pokornimi sateliti hoče pregnati zapadne velesile iz Berlina ter ohraniti sedanjo delitev Nemčije. To so bili v bistvu sklepi sesestanka vzhodnega bloka v Varšavi. Tudi zapadni zunanji ministri so se sestali, in sicer v Parizu. Tudi* on so svoj sestanek zaključili v duhu enotnosti. Bil je izdelan celo enoten predlog ali »paket«, to je vrsta predlogov za ureditev gornjih vprašanj. V glavnem hočejo prav nasprotno kot Sovjeti. Ženevska konferenca se začenja torej pod oblačnim nebom, ki ne obeta nič dobrega. Vendar nasprotovanje obeh strank v skoro vseh važnih točkah še zdaleka ni zadosten razlog, da bi mogli z gotovostjo napovedati izjalovitev te konference. Nasprotno: Povsem jasno je, da poskuša pred začetkom tega diplomatskega »matcha«, da uporabimo ta boksarski izraz za dvoboj, čigar »ring« (bojišče) obsega ves svet in njegovo usodo, vsaka stran izboljšati svoje izhodiščne pozicije za nadaljni boj. Toda kakor koli že kdo ocenjuje možnosti uspeha te konference, njene usodne važnosti za mednarodno politiko in za ohranitev miru ni moč zanikati. Po eni strani se kopičijo gore orožja, ki stanejo milijarde ljudskega premoženja, po drugi strani pa postaja zaradi tekme v vojnotehničnem napredku to orožje od danes na jutri zastarelo in nerabno, kajti človek si je med tem izmislil že nova in »boljša«, bojna sredstva, ki imajo še večjo uničevalno moč. Izdatki za vojaške namene pa se zajedajo kot bodeč trn v živo meso narodnih gospodarstev, tako na Vzhodu kot na Za-padu. Povsod pa države ne morejo več odrekati ljudstvu zahteve po boljšem življenju, po stanovanjih, obilnejših potroš-nih dobrinah. Brez dvoma je, da tehnično in gospodarsko zaostali Vzhod izdatke za oboroževanje huje občuti kot bogata Amerika in prosperirajoča Evropa. Vendar tudi tu ljustva z nevoljo prenašajo vedno večja davčna bremena. Toda ali bodo ti stvarni razlogi mogli premostiti prepad medsebojnega nezaupanja, ki loči oba tabora, je drugo vprašanje. Šentruperška gojenka piše: Preko vseh ovir! Vedno sem si želela, da bi smela obiskat gospodinjsko šolo v št. Rupertu. Vedela pa sem, kako težko me bodo pogrešali doma starši pri delu, ker jim sile že pešajo, še bolj so mi odsvetovali drugi, češ, saj se v tej šoli ne boš kaj prida naučila, baje si pri sestrah ne pridobiš nič umnega in praktičnega znanja, ker so preveč starokopitne. Vedite tisti, ki tako govorite, da delate šoli in sestram veliko krivico. Lahko rečem, da bi mi druga šola ne mogla posredovati toliko prave, posebno današnji mladini tako potrebne umske in duhovne izobrazbe. Preko vseh ovir sem z božjo pomočjo prišla do zaželenega cilja, da so mi starši dovolili, da smem obiskat šolo. A danes pa vam lahko napišem besede, ki mi pridejo iz srca, da sem in bodem vedno hvaležna mojim staršem, da so me poslali v slovensko gospodinjsko šolo v Št. Rupert. V predavanjih gospoda dekana Krista Srienca smo spoznale lepoto naše domovine. Materin jezik pa moremo sedaj še toliko bolj ljubiti, ko poznamo zgodovino naših prednikov. Kako bi privoščila vsem dekletom, da bi slišale življenjske nauke gospoda prof. Miheliča. Prav tako je bil ves pouk mnogih predmetov, ki so ga nam nudile sestre, usmerjen v praktično življenjsko korist. Tako smo lahko ob zgojeslovju videle važnost in lepoto vzgoje samega sebe, da potem lahko vzgajaš druge. S posebnim veseljem in navduše- njem smo tudi praktično gojile vrtnarstvo. Saj smo ves veliki šentruperški vrt razdelile v kvadratne centimetre in ga posadile. Poleti pa bomo ponosno prihajale gledat, kako raste naš nasad in upamo, da bomo tudi dobile šopek. Da smo tudi kuhale, šivale in vezle, ste videli na razstavi. Vsem, ki jih ni bilo, je lahko žal, da si niso ogledali razstave. Pravzaprav pa razstava ni verna slika tega, kar smo se učile. Saj se ne da pokazati vsega, kar smo delale v zimskih mesecih. Lepo je 'bilo naše skupno življenje, saj smo bile kot družina, ki se je zbirala vsak dan ne samo pri mizi, v učilnici in pri delu, ampak tudi v molitvi v kapelici. Lepe spomine bomo imele na naše skupne izlete, saj smo »pri tem pogledale v lepoto Podjune in Roža. In naše prireditve! Saj smo šestkrat v tem času igrale in še več bi, če bi nam ZA MATERINSKI DAN kupite lepa darila po ugodnih cenah , BLAGO - PERILO - RUTE pri L. Maurer KLAGENFURT, ALTER PLATZ 35 Naj lepši spomin na sv. obhajilo in birmo je slika iz fotografskega ateljeja TOLLINGER Klagenfurt, Alter Platz 31. Telefon 20-76. — Na binkoštne praznike oba dneva odprto. KLAGENFURT lO.-Oktoberstr. (neben Kino Predrti) Stro kovna trgovina za umetne (vetlice, mirte in damske klobuke KLAGENFURT. Alter Platz 34 MOBELHAUS STADLER KLAGENFURT Theat«g»»»e 4 Dos Hous dec yuU*t HUftel # \/ocUUe: 1. Riesenauswahl - liber 100 Aimuttungen 2. Die besten und billigsten Mobel Oster-rcichs. Harthoizschlafzimmer von S 3.900 3. Ratenzahlung ohne Aufschlag, ohne Zin- 4. Zustellung frei Haus mit eigenem Spe-zialauto GROSSTE AUSWAHL IN: Polstermobeln, Teppichen, Matratzen; Vorhangstoffe zu sehr maBigen Preisen S W - MOBEL - VERKAUFSSTELLE Beratung durch eigenen Architelden ! dopuščal čas, saj vemo, da nas radi gledajo. Drugo leto bomo pa me gledale druge. Vsekakor je prehitro minil ta čas, a domov smo šle rade, ker bomo sedaj mogle pokazati, kaj smo si pridobile, da tako vidite, da so se splačali stroški in trud za naše šolanje, še enkrat vam hvala, dragi starši! Vam, sestre, pa se zahvaljujemo za vse im vam Bog naj bo plačnik. Ponavljam vam tu še pesem, katero smo vam zadnji večer povedale: Spoštovane, častite sestre! Ko smo se danes skupaj zbrale, preden bomo se na dom podale, žalost napolnjuje nam srce, v oči silijo nam solze. Prehitro prišel je ločitve čas, ko poslovile bomo se od Vas, ko tedne, mesece tako lepo med Vami preživele smo. Lepo krščansko ste nas učile, zlate nauke nam delile, vodile nas na pot svetosti, utrjevale nas v kreposti. Ve dobre sestre drage, kot matere nam preblage potrpele ste z nami dan na dan, dokler ni bil Vaš trud končan. V besedi za povedat ni, le srce naj govori, hvala sestre — hvala Vam, vse naj dobri Bog povrne Vam. Obljubimo me Vam to, kar v naših močeh bo, in z božjo pomočjo Vam slediti hočemo lepo. Vam pa še zakličemo na glas, dobri Bog naj še dolgo ohrani Vas. da še prav mnoga leta, boste vzgajale naše dekleta. Drage sošolke letošnjega tečaja iz St. Ruperta, vam pa mnogo pozdravov. Ostanimo zveste naši šoli. , Šentruperška gojenka. filmska ocena ■■■■anaBnaiiBEaEaaanBHBBBiliB ZNAKI ZA OCENO FILMOV: I = priporočljiv za vse; la = priporočljiv za odrasle in zrelejšo mladino; II = za vse; III = za odrasle in zrelejšo mladino; IV = le za odrasle; IV = za odrasle s premislekom; IVb - za odrasle z resnim premislekom; V = odsvetujemo; VI = odklanjamo; + ga priporočamo; -|- + film je res vreden, da si ga ogledamo. BOROVLJE Sobota, dne 16. V.: Der glaserne Turni (IV). — Nedelja, dne 17. V.: Man miisste nochmals 20 sein (IV). — Ponedeljek, dne 18. V.: Gestchcn Sie, Dr. Corda! (IVa). — Torek, dne 19. V.: Geheimkom-mando Afrika (III). — četrtek, dne 21. V.: Tolle Nacht (III). BISTRICA V ROŽU Solx»ta, dne 16. V.: Blitzmadels an die Front (IVb). — Nedelja, dne 17. V.: ...und fiihre uns nicht in Versuchung (IV). — Ponedeljek, dne 18. V.: Da* TVirtshaus im Spessart (III). — Sreda, dne 20. V.: Narbengesicht (IVb). BLEIBURG Sobota, dne 16. V.: Ohne Mutter geht es nicht (III). — Nedelja in ponedeljek, dne 17. in 18. V.: Taiga (IV). — Torek in sreda, dne 19. in 20. V.: Die Hand am Abzug (III). DOBRLA VES Soliota in nedelja, dne 16. in 17. V.: Nachtschwc-ster Ingeborg (IVa). — Ponedeljek, dne 18. V.! Man miisste nochmals 20 sein (IV). — Sreda, dne 20. V.: Pat und Patachon am Aijuator (II). ST. JAKOB V ROŽU Soboto in nedeljo, dne 16. in 17. V.: Der schonstc Tag meines Lebens (II). — Ponedeljek, dne 18. V.: Das Hirtenlied vom Kaiscrtal (IV). — Sreda, dne 20. V.: Auf des Degens Spitze (III). ____Naše prireditve ŠMIHEL PRI PLIBERKU Št. Lipška farna mladina gostuje na bin-koštno nedeljo, dne 17. maja 1959, ob pol 3. uri popoldne pri Šercerju z igro »Poročni prstan«. Vsi od blizu in daleč prisrčno vabljeni! SofeccUa sola