1008 V R N IT E V K OP I L E V A L e o n i d Leonov O niraikii se je MiSka spet splazil na oibroiiek gozda, spleizal na drevo in se spet raizgledoAal po nojstnem kraju. Z zahoda je pihljal jesenski vetrc, \ iwžava>h so plavale Oistre meigliice. Mišika je mirazilo; bil je (bo!S, olblečen pa samo \ caipe. s 'kateriimi je upal v kiiie'tih vzhuditi usmiiljeirje. Vas je ibila ko izumrla, le za stogi je blejal izguhljeni koštrun in v daljni tihoti so škripale gugalniee, Miš'ku pa se je zdelo. da sliši vrh vsega še prešeren deklišiki smeh. CeraMio je bil iznemogel oid hrezdomiiih iiioči^ sio ga vendarle mučile Ijuibezemske skušnjave. Veiuiomer so se mu prikazovali pred očmi jesensiki logi. ki se na njih shajajo in razhajajo kola deklet, sredi njih pa se ščeperi on sam. lepotec, da ga ni v dev etih farah. Ko je tako s spodv itiini nogami čepel na dreivesu, ga je ohlila temna rdečica spričo raizcapane obleke, v kateri sta ga priiignalld v rojstni kraj usoda iin zima. Temnilo' se je. iz goizda so lezli strahovi in tesnoba. Svet se je pogrezal v spanec in velilLodušno preipuščal tudi Miišku za prenočišče spolzko vejo. Tu je zraistel, od itu ga je veliki piš odnesel na strmine življenja, in ko so se tuikajšinji kmetje spuntali, so poslali prav ^fi9ka, da jih užene, ker je bil kmečkega rodu in poznavalec tukajšnjih razmer. Rdečeličen, postaven in oblasten se je Miška -z vojsko približal rodni vasi. Kmetje so pri doihodih v vas nakopičili brane z zobmi navzgor, Mdšlka pa je vas zažgad, jo v naisLoku zavzel in jo ukrotil ma svoj, kmečkii način. MiSkov ipomioonilk je zgnal ukiročeno rajo na sestanek in je kmetom razložil 'bistvio nove ddbe, ki prihaja, Miška pa je v rdeči srajci in do zolb dborožem sedel v nasloinjaiou, ki ga je rekvi-riral poipu. Še je tlela žerjavica na pogorišču in kmetje so pokorno sklonili glave pred idejio, ki jim jo je prinašal Miška Kopilev. Ceil teden se je Miiška gostiil v roidini vaisi, kadil tanke cigarete in trpel pred mozioljd. Vojaki so sledili povelijnikovemu 25gledu. Ndkoč jo je Miška mahnil na Siprehod k ribniku. Za seboj je na vrvici vlekel strojnico: nagonisko je čutil zatajeno kmečko puntarstvo. »Psa pelje na vodo ...« so kmetje iskriivaj zbijali norce, toda Tiiti en živ pes ni smel oblajati železnega psa Mišika Kapileva. Časi je Mišiku postalo tesuo pri srcu spričO' velikega molka srenje, in tedaj je rojaka, ki ga je zasačil na poti, jel mučiti z dolgoveiznimi pogovoni. Tako mu je nekoč prišel v pest isodar Jermil Poluškin, kmet tatarske vnanjosti in pre-vejane pameti; naj si je sodar še tako prizadeval, ni se mogel izogniti pogovoru z mogočnim zavojevateljem. »Državljan, razumeti mioraš, kdo sem. jaz. Zdaj sem nad vsemi, vse lalhko istor;iim. Laihko požgem liosto, ki ti je posebno pri srcu, lahko pobijem konje... vse je v moji moči, Poluškin. Mlatim vas v vaš. kmečki prid, ker sem sam kmet. Ce človeka ne mlatiš, ti utegne pozabiti, da je člorvek. Razumeš, čemu ti govorim vse to?« »Preipiričljivo me silijo razumeti,« je dejal kmet in sikomiizgnil z rameni. »Kaj razumeš? Povej mi s svojimi besedami!« je važno ukazal Miška in zadrževal kmeta, držeč ga za rame. »Bojim se, Miša. Beseda ni strela, a je hujša od strele,« se je izvijal Jermil in škilil na rožljajoče orožje na prsih Kopileva. »Dereš se, me zaslišuješ, v resnici pa se nase dereš, Miša, in zato ti je tesno pri srcu. In nekaj mi ne gre v gla\io: poveljnik si, vse lahko storiš, pa se me bojiš, bojiš se me, Miša.« »Pojdi k vragu, peklenska mrha!« Kopilev je togotno zatopotal '.n s šikornji zvrtinčil prah na cesti. Takrat Miška ni divjal iz prismojenosti, marveč iz lenive premo-črtnositi uma in še iz neznatnega vzroka, ki isvelt ni vedel zanj. Še pred herojsko- dobio, ko je bil samo babjek in pretepač, je v njegovem mio-goonem telesu zrasla ljubezen do Arinke Gusev^oje. Zrelo dekle je privlačevalo njegovo surovo moč z mehko otožnostjo, ki je bila skrita v njenih očeh. Mrzla jezerca, jesenske goščave in druga vznemirljiva čuda je Miška našel v njih, ona pa ga je zavrnila in se ponorčevala iz njegove grožnje. Miška je na lovu za kako drugo srečo zapustil vas, 64 Naša sodobnost 1009 uspeh.! sio ga piotegnili v vrtimec življenja, od koder se je vmil že osmo j en od pogorišč dobe. Hrepenenje po Arinki ga je pognalo v trmoglavo domišljaviost in iziariaidi nje so se ga ipozneje povisod otreisali: svetu njegova nespameitna moič riii bila pot:rebna ... Tedaj je prineslo do njega, 'poisinelega od mraza, dušljivi smrad davnega pogoirišča. V mraku iso se zdaj belile nove hiše, okna so se vabljivo svetila, toda vse ito se mu je zdelo past, v kateri v podobi Arinke straži maščevanje kmetov. Iščoč poti za beg, se je tatiinsko ozrl... Gozd je posniehljivoi molčal, otepal z rokami, plašil, dražil... Tedaj je Miška, tuleč 'iin sopihajoič od živalske osamljenosti, splezail z drevesa; v noge ga je ispelcla ledena rosa bližajoče se zime. Ne da bi se zavedal, je pobral culo in paliooi, grčavo palico tujca, in se s trdimi kioraki nameril v vas. Hitro je istopal, da se je od vlažne obleke začela kaditi soparica; nadležni koštrunov jdk je še vedno visel v negotovoisitiii. Miška je hitel Vzdolž glavne vrste hiš in pri tem preskiakioval zaledenele luže in dolge pjoge žarikov, prihajojočih skoiz okna. Tedaj ga je ženski glas iz teme povprašal po izgubljenem koštrunu. Miška se je iz vražjo spretnostjo zmuznil za zmameinje, pred katerim se je znašel, pa trčil ob ženisko in obstal ko v^kopan, potem ko jo je zgrabil za rofcaiv in s srcem zasluiil v njej Ariinko. »Miškai:*« je tiho' spregovoirila brez strahu ali začudenja. »Hodi, bodi, od koder te je prineslo! Tu ti bodo kožo sleikli...« »Arinuška!« je brez sramu in z aierazumljivim upanjem zašepetal Miška, prestopajoč se z bosimi nogami. »Ali si še nisli izbrala moža?« Ona pa ga je odrinila in izginila v temi, gosti, da bi jo lahko reizal. Mišku je srečanje vlilo poguma: Arinka ga ni pozab'itla, ni ga preiklela, ni se zgrozila, še celo hudo ji je bilo spričo njegove lahko-miišljenaslti. Piozabil je na nevarnost in pTilomastil domov ko medved, iščoč toplote in oddiha. Stavbo je postarvil praded; bila je mračna in prostorna. Mišku je odprl gluhonemi brat in se v hipu začel tresti in tuliti; tako je izražal svoje bumiO' zadoivoljisitvo. »No, no, saj te bo konec od veselja. Zdaj pa kaj na mizo!« se je nenaravno zakrohotal Miška in pohitel v Lišo'. Očet-ni dom ga je pričakal z mrtvSm^ duhom po lesu in suhih malinah, na vsem pa je bilo opaiziti kot sled ženske roke. Poribana tla so bila pdkrita z rogoznico, peč pobeljena, čisti lonci so stali na policah v vpstii ko vojaki, na steni je med tremi žeblji tjčal kosec oguljenega ogledala. »Cepi tu ko redkev, nič ne dela in preganja čas,« je pomislil Miška o gluhonemem bratu, ki je sikakal sem ter tja, pri- 1010 pravljal jedila in suho obleko ter v navalu gorečnosti celo s kapo obrisal prostor na klopi. T!iih in vdan v svojo enolično usodo se ni togotil nad molkom, gospodarja, ki se je bil vrinil in je zdaj z vnemo pioimerjal njegove polikane srajce. Miška je bil močnejši v telo, pa so srajce gluhonemega pokale na njem koi papirnate. Miška je, obrnjen s hrbtom proti oknu, hlastno hrustal pečeni krompir in raidoistno srce se je malodane sprijaKuilo z usodo, ki je bjila pred njim. Maščevalna srenja ne bo navalila pred jutrom, pred tem pa ga je čakalo še toplo ležišče in osvežujoči spanec. Ker je že zleizel v past, se je čisto predial njeni čudoviti omami. Klobučevinasti škornji so ogreli noge in kri se je ko ogenj potočila po zateklih licih. Stegnil je noge in se z očesom gospodarja razgledoval po notranjščlini hiše: ni se kaj prida jeizil ne nad raKcefranim piredivoni v stenah ne nad valovitioni tleimi. Od jedi in toplote okrepčiano telo je že zdaj žejallo po delu, a premagal ise je in obsedel, hkrati pa potlačil tudi sladko dre-mavico. Pričakovanje sna mu je ibiilo slajše od sna samega. Niameisto tega je ipdbral s tal culo in začel vleči ven stvari, trofeje svojih bojnih pohodov: košček sladkorja, nekaj starega perila, komaj spoznavno kopejko' in britev, tki se je malodane zgulbila v kosu raz-mehčaneiga krnha. Britev je bila že do polovice zbrušena, vendar oistra in brez pomanjkljivosti. Na vasi je imela vel'Jiko vrednost. Miška jo je otrl ob hlače in jo položil na mizo. Iznenada ga je obšla nepremagljiva želja, da bi se obTil. Natrl si je lica z miiilom in s prstom raizmazal si\ o peno, potem pa se je lotil dela pred zrcalom, ki ga je snel s stene. Gluhonemi je z radovednostjo divjaka sledili bratu in stegoval roko, da bi otipal stvar, ki je še nikoli nikdar ni videl. »To je brite\% razumeš, Viš, imel sem kosmato brado, zdaj pa, viš, je talka ko dekliško koleno. To ti je nekaj! V mestu pa sem imel britev, oistro, da ostrine še \'idetii ni bilo moč... Se v rolko je nisem vzel, pa sem se že urezal!« Po strani je pogledoval na gluhonemega brata, ki je vete prevzet cmdkal z ustnicami in zijal na Miškiova usta. »Bil sem obmjo, brat, oib to britev... ob vse sem prišel. A ne čudi se, da sem prišel ko berač: namenoma sem slekel vrtno strašilo. Razumi mojo zvijačo, teslo, nisem iz zadnje moke, vsega sem zmožen!« Z bratovim tuljenjem oipoizorjeni Miška se je obrnil )k olknu in v hipu moker od potu pilanil v kot: v oknu se je svetlikal resni obraz Jermila Poluškina s sploščenim inosom. Talko je minil hipec, potem pa je gluho-nenii zastrl olkno in zdirjal g'ledat na preddverje. Strah je bil nepotreben: bilo je temno 'ko v rogu in nič se ni ganilo. Miška je zavil bditev v cunjioo, jo položil pod ikone, privil svetilko in zlezel v posteljo. Dolgo je ležal brez spanca, poslušal vzdihe gluhonemega in se 64» 1011 plašil pred polki pod tlemi: ibolj od vsega drugega se je bal, da ga bodo zagrabili v isimu. Potem so se mu jeli kazati prvidi: na zoglenelem pogorišču sedi mačka in škili v Miška. Prevalil se je na trelbuh in v hiiipu zasipal kot otrok . .. Ob zori so se vaščani zbrali in zjutraj so kmetje prišli k Miiku. Gluhone^mi je kuril peč in močan ogenj je lizal kotliček, ko so stopili kmetje v hišo. S sabo^ so prinesli cestni Mad in popackali poTibana tla: ponoči je padel prvi raokni sneg. Miška je ležal na klopi z glavo pod ikonatmi, pokrit je bil z rjuho in rdke je imel prekrižane na prsih: oib zg]a\'ju mu je gorela mrtvašika isveča. Kmetje so se spogledali in stopili bliže. Dva. brata Anfim Fionin in Levak Petrov, sta stopila i'z gruče. »Kaže, da je umrl,« je sipregovoiril Fionin. »Diha,« se je nasmehnil Levalk. »Viš, leži ko mrtev!« je nadaljeval Fionin. »Dela se mrtvega,« ga je pireizirljivo zavrnil Levak. Tedaj je ra-z-maknil izlbor Poluškrn in spregovoril: .Poirpite, državljani!« je važno dejal. »Mrtvec ni živ človek, mrtvec navadnih besedi ne sliši ... in najiprej je treba ugaisiti svečo, saj bo še požar zanetila!« Pomenljivo je snel kapo. »Miška, še prekmalu bo po teibi! Vsaj besediico privošči rojakom, ki so zaradi tebe tako zgodaj vstali. Molči... Poslušaj, v nas ni zlobe, toda srenja te je zaradi tvojih grehov sklenila ubiti. Priporoči se Bogu, bratec!« je ziatulil Koiprilevu pra\- v uiho, ta pa se nd ganil. »Daj mi iglo!« je suho- ukazal gluhonememu, vzdignil mrtvo Miškovo roko iin počasi potisnil iglo v blazinico dlaoi. »Ste že kdaj videli, državljani, da bi mrtvecu tekla kri?« je vprašal, posnel kapljo s prstom lin poikazal miolčeči srenji. Med kmeti je završalo, raziburili so se; rdečica je očitno izdajala Miškovo stnašnio zatajevanje, tofda bil je mrtev in se ni odzval ne iv bolečino ne na pso^vlko-, tako nihče ni vzdignil roke, da bi ubil mrtveca. Miška so suvali, ščegetali, žgali z ognjem, in že se je po sobi širil smrad po obžganem prstu. Miška je ležal slovesno in iiepremično ter se samo s svojo nezavarovanosijo upiral temnemu gnevu maščevalcev. V kotu je tiho jokal gluhonemi, iz kotlička je kipela jed. »Čemu bi fanta po nepotrebnem, pohabili! Roko potrebuje, z roko mora delati,« je tedaj spregovoril Matvej Gusev, Arinkin oče, in odrinil zmedenega Poluškina. »Nič nam ne brani, da bi ga ne ubili.« Imel je prav: nihče na svetu mi vedel, da se je Miška