tJJNA
>IJS
(CA
KAN
ra
IZDAJA ZA GORIŠKO IN BENEČIJO
PHIHDHSKI DWEYKIK
  GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
siZEL:	236 (2232) K^e«onV"	TRST,	torek	30. septembra 1952
Prispevajte za
Dijaško Matico!
Cena 20 Ur
IGLERSTVO IN KONFUZIJA V TOGLIATTIJEVIH IZJAVAH 0 TRSTU! ZADOVOLJITEV JUGOSLOVANSKIH PRAVIČNIH ZAHTEV III. OKRAJNA KONFERENCA KP ZA KOPRSKI OKRAJ
Upora izsiljevanj SZ glede Avstrije llelia nn pridobivanju novih pristašev
Irana Pirečnika bodo vrnili n j egovimateri danes v Kasselu
5itB;0p ^°r^e"na interu!u voditelja kominformouske agenture v Rimu: Togliatti zagovarja dve nasprot-v Pril 28 zunani°< drugo pa za notranjo uporabo - Obisk francoskih generalov Blanca in Jacqueta Jzjave senatorja L. Hamona * Turška gospodarska delegacija v Sloveniji in Bosni Jf* našega dopisnika)
.Togliattija
V zvezi z V Iistu (<Hu-Poudarja nocojšnja
<}„ 1 da .se ie vedno 1 s»VtrenrJe pri2rla italijan-
fei SSSm STO' kar v
Italij; r i? , Priključitev j *°8liatti zagovarja
tezfnV^erv?uiu-,dve
drUSa pa za P0' $0»0. S nnrr. +
*<va or1 Poudarja «Bor-
^*toaninnilh je naplenjeni /. J0 druaa na v= n n.
:atti
prvo tezo >1 Politiko ^,odPreti izsiljevati	Sovjetske zveze
Bibo - . 'Atrijsko niirovno %®*taše v\° ,Pa želi prid°-
i1 način 'Vsak se bori na C)ie tudi >2ud.aria «Borba». CI Drirv- ^°8liattijeva kon-
oblika za in-žonglerja, ki
»Ja sr, — , a'lnU iredentisti,
l?® * Svni1136 dni raalo PO-OOnva m tonu- v zvezi It «.*&, »Borbaa natm
h4«%,
^\iletorI;
;f*S <i~e|J*‘janski iredentisti dnevi grozili, kaj
M
ča
-1., če ne bodo
Prisilile Jugosla-
SIScit-Rim ane na takojšnji
storil 3®*» ne '°° 11 i_ «Borba»,
V?> t» n.tU®lri> bo res pri-WJ storil za rešl‘ ' je. t. vprašanja. Nai-se odpove poizku-
VGlitvanii
a^v Grčiji?
'An,:. * 29 _
list
hia%,29' ~ Vladni
da so pri zad-med kraljem '^trškim predsedni-,\ ^as°m in podpred-I(^iJiirj.?11^®^0®0111 sklenili: .i»%bra 5p!oš‘ne volitve za n,- ™ i
4ij x Iti
“. razpustiti par.
,, °Ctavii.Se3taviti vlado. ki ,eko5e posle pod - *ka. * vtsoRega sodnega
som, prigrabiti tuje. Sporazum je vedno mogoč med ljudmi, toda potrebno je sporazumeti se res človeško in ne podžagati drugemu noge.
Jugoslovansko ministrstvo za narodno obrambo javlja, da bo na povabilo generalštaba Jugoslovanske ljudske armade začetek oktobra prišel v Jugoslavijo načelnik generalštaba francoskih kopnih sil armadni general Blanc v spremstvu generala Jacqueta. Blanc bo med bivanjem v Jugoslaviji obiskal nekatere jugoslovanske vojaške enote in ustanove ter prisostvoval vojaškim vežbam.
Člani francoske parlamentarne delegacije so sj danes dopoldne ogledali zagrebški velesejem. Opoldne je predsednik sabora ljudske republike Hrvat, ske dr. Zlatan Sremec priredil kosilo v čast članom delegacije, Po kosilu je klub poslancev Ljudske fronte priredil širši sestanek, na katerem so se poslanci v daljšem prijateljskem razgovoru seznanili s francoskimi parlamentarci.
V izjavi dopisniku «Borbe» v Zagrebu je francoski senator Lion Hamon govoreč o vtisih potovanja po Jugoslaviji poudaril, da Jugoslavija s svojimi napori veča upanje vseh naprednih sil v svetu. Želim, naj bj izkustva Jugoslavije pokaza. la narodom, da je mogoče izvesti akcijo plodnega socialnega preporoda brez fevdalnega pokoravanja Moskvi. Za takim primerom neobhodno sledi pre-grupiranje naprednih sil v svetu. Govoreč o svojih razgovorih v Jugoslaviji je'Hamon dodal: «Osebno sem govoril po. polinoma svobodno z mnogim! ljudmi o problemih zunanje politike. Presenetila me je svoboda misli, govora in kritike in celo kritike na račun zahodnih dežel. Jugoslavija se ne obotavlja med Moskvo in Zahodom, je zaključil Hamon, temveč čuva svojo neodvisnost in individualnost«.
Nocoj sta prispela y Beograd Bertil Stvaerd, prvi tajnik švedskega zunanjega ministrstva in Polke Hellstede, zastopnik švedske trgovinske zbornice, ki bosta kot člana švedske trgovin-
ske delegacije vodila razgovore" z zastopniki jugoslovanske vlade. V razgovorih z novinarji je gospod Svzaerd izrazil upanje, da se bodo trgovinski odnosi med obema državama razvijali v obojestransko zadovoljstvo.
Sinoči je skupina višjih jugoslovanskih častnikov po petdnevnem bivanju v Turčiji odpotovala v domovino. Na carigrajski železniški postaji so se od jugoslovanskih častnikov poslovili ob odhodu poveljnik carigrajske garnizije, številni drugi turški visoki častniki, predsednik carigrajske občine in jugoslovanski generalni konzul v Carigradu z osebjem kon. zulata Do turške meje sta jugoslovanske častnike spremljala jugoslovanski vojaški ataše v Ankari in turški vojaki ataše v Beogradu. Ob odhodu je jugoslovanske oficirje pozdravilo veliko število carigrajskega prebivalstva. Vodja jugoslovanske delegacije generalni podpolkovnik Pavle Jakšič se je pred odhodom zahvalil predstavnikom turške armade, turškemu narodu in turškim voditeljem za prisrčen sprejem in gostoljubnost.
V Ankari je bil uradno podpisan soprazum med predstavniki turškega ministrstva za promet in jugoslovanskega pod. jetja Inves-Imporf iz Beograda o nakupu tisoč tovornih vagonov za potrebe turških železnic. Te vagone bo po večini izdelala tovarna vagonov v Benkovičevem.
B. B.
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 29. — Danes je po štirih dneh bivanja zapustila Slovenijo turška gospodarska delegacija ter odpotovala v BoeuM) Oiaui delegacije So si med svojim bivanjem v Sloveniji ogledali nekaj večjih tovarn. Zanimali so se za razne panoge gospodarstva, še posebej pa za one, ki pridejo v poštev za trgovinsko zamenjavo. Vodja delegacije Nureddin Imre, ravnatelj turške državne banke je danes izjavil v Ljubljani, da je njihovo potovanje študijskega značaja, vendar da
je hkrati prišlo še do konkretnih trgovinskih dogovorov. Tako je bila v Zagrebu sklenjena pogodba za dobavo tisoč železniških vagonov, v Ljubljani pa med drugim 10.000 kub. metrov gradbenega lesa. «Bili smo presenečeni, je dejai gospod Nureddin, ker se v vaš,- državi nismo nadejali tako razvite industrije. Videli smo mnogo stvari, ki So nam potrebne, katere pa moramo uvažati iz inozemstva. Med Turčijo in Jugoslavijo obstaja trgovinska pogodba, vendar sodim, da je treba obseg te pogodbe še razširiti. Medsebojna zamenjava proizvodov med Turčijo in Jugoslavijo bi bila zelo koristna za obe državi, a prav tako bi pripomogla h krepitvi neodvisnosti Turčije kot Jugoslavije.
C. S.
Tako je razsodilo prizivno sodišče ameriške visoke komisije v Frankfurtu
FRANKFURT, 29.
Prizivno sodišče ameriške visoke komisije v Frankfurtu je danes odločno, da se mladoletni Ivan Pirečnik iz Šoštanja vrne svoji materi Pavli Pireč-nikovi. S to razsodbo je bil ovržen prejšnj; sklep tega sodišča. da bo mlademu Pirečni-ku bolje, ako ostane pri svojih varuhih v Zahodni Nemčiji. Mladega Ivana bodo materi izročili jutri v Kasslu v uradu za zaščito mladine ter bo drugi dan zvečer prispel v Ljubljano.
Eden o svojem obisku
v Jugoslaviji in Avstriji
LONDON. 29. — Zunanji minister Eden, ki se je včeraj vrnil v Anglijo, je izjavil, da je prepričan, da je bila njegova pot v Strassburg, Jugoslavijo in Avstrijo zelo koristna. To potovanje mu je omogočilo nov vpogled v probleme narodov v državah, ki jih je obiskal ter upa, da je njegov obisk učvrstil zaupanje teh na-
rodov v Veliko Britanijo in pripomogel k razumevanju britanske politike.
Eden je dostavil, da je v Strassburgu ugotovil pripravljenost za reševanje problemov, ki zadržujejo poskuse za dosego evropske enotnosti; skoraj vsi so priznavali,_ kako važna je enotnost za našo celino.
«V Jugoslaviji, je Eden nadalje izjavil, je napravila name velik vtis odločnost maršala Tita in jugoslovanskih voditeljev, s katero hočejo ohraniti državo enotno in svobodno in prispevati k skupni stvari.
V Avstriji vršijo kancler Figi in njegovi tovariši mirno in odločno vladno posle v zelo težkih okoliščinah. Avstrijski narod pogumno čaka dneva. ko bo dosegel popolno neodvisnost in svobodo,
To, kar sem videl na tem potovanju v Evropi, je bodrilno, Našo mirovno politiko razumejo in skupnost zahodnih držav postaja vedno bolj enotna in čvrsta«.
NA	ITA
da	poka
JE VR
dobro
je izjavil tov. J. Beltram v svojem poročilu - B. Ziherl, član CK KPJ: „Moskva in Vatikan sta glavni gibalni sili pritiska na Jugoslavijo" - Na konferenci je bilo izvoljeno novo vodstvo in šest delegatov za VI. kongres KPJ
IZOLA. 29. — V Izoli je bila v nedeljo partijska konferenca za koprski okraj. Poleg delegatov so bili navzoči tudi številni gostje, med njimi član CK KPJ Boris Ziherl, komandant Vojaške uprave JLA polkovnik Miloš Stamatovič, svetovalec zvezne vlade pri Vojni upravi ing, Pavle Zavcer ter predstavniki partije iz Trsta: tov. petronio, Mrak in Kenda, kakor tudi predstavniki iz bujskega in sežanskega okraja.
Poročilo o delu partije v koprskem okraju je podal sekretar okrajnega komiteja Julij Beltram, ki je med drugim govoril tudi o položaju v svetu, o odnosoh med Jugoslavijo in Italijo ter o tržaškem vprašanju. Govoreč o zgodovini ju-goslovansko-italijanskih odnosov je rekel, da bi Jugoslavija po vsem tem. kar je utrpela po prvi in drugi svetovni vojni, imela pravico postaviti
NACPrU^SLOVANSKE VOJAČKE DELEGACIJE GENERAL JAKSIC STISKA '-bLNlKU GLAVNEGA STANA TURSKE VOJSKE GEN. NURI JAMUTU.
^ tl a i j bi j ©
ag-i |,o m
se borba
In Nahasom
začel v severnih mestih propagando proti val
V*va- V.°di,e,ie*u - Mlajši elementi v vafdistični stranki VMfc	d,° ,z:vesl' reorganizacijo? Politična bolezen Mustafa JNahasa?
29-
p,reci^.reograr,iza-
fc vladi do. 'Grahke,
°C,bora
l tre
Ki W\ata.re ^
Ur<* stran-
v Pn ^Vi1 P^ianii^^Ve ičenih krogih izjavljajo, da je i>rr£-t Londonu pri svojem današnjem 0, 29	~	esebno	poslanico	generala Nagiba.
jkfaiTto* If^šitael01*01".,.!810" verna mesta, kjer bo na raznih (*™i stram, odbora zborovanjih nastopil proti Nq-hasu im vafdistični stranki.
Meditemi javlja list «A1 A-hram«, da namerava skupina mladih vafdistov predložiti notranjemu ministrstvu zahtevo za reorganizacijo stranke. List pravi, da so v tej skupini po večini mladi elementi vafdistič. ne parlamentarne skupine, ki niso vpleteni v obtožbe o korupciji. Tedhik «E1 Gamhour El Misri* pa trdi,, da je omenjena skupina že poslala Na-hasu ultimaturo, v katerem se izjavlja, da se bo skupin« loči. la in ustanovila novo vafdistič-no stranko, če ne bo Nahas v štirih dneh vložil zahteve za reorgarvizacijo stranke.
Nahas pig je medtem obolel. Ze od včeraj popoldne je v po-stelji in ne sprejema obiskov razen svojega zdravnika.
Vlada Pa je na svoji sinoč-nji seji odobrila zakon za gora se- spodarski razvoj Egipta, ki
is • V*	k,L	3e vaf-
tHa»Čečena
v*o»
Pod
, Postal« br®z poli.
Predse d.
vladni V%Stf^meni d*T
predvideva ustanovitev nove komisije petih članov1 in predsednika, ki bo imela nalogo proučiti gospodarska vprašanja. Zlasti pa izdelati načrte za zvišanje proizvodnje in narodnega dohodka.
Danes je Nagib govoril v ve. llkem industrijskem središču Mehala El Kotna. Ponovil je, da potrebuje vojska šest mesecev časa za izvedbo reform. ((Nočemo odpraviti strank, je dejal Nagib, in zahtevamo od njih samo, d'a spoštujejo premirje šest mesecev. Obdajajo nas sovražniki od zunaj, kakor Izrael in druge sile, toda sovražnik v notranjosti je prav tako nevaren. Preprečiti mora. mo, da bi v naših vrstah na-stalg razpoka«.
V nekem drugem govoru v Tantah je Nagib izjavil, da ne smejo biti Egipčani deljeni po raznih strankarskih koncepci. jah, in da je solidarnost in sodelovanj* vsega prebivalstva najučinkovltejše orožje, zato da se iz Nilove doline izženejo njeni sovražniki in sovražniki njen* enotnosti.
Laburistični kongres v Morecambu bo razčistil notranje odnose r stranki
Borba med sredinsko Attleejevo skupino in med Bevanovim levim krilom bo prispevala k ugotavljanju nove perspektive v Angliji - Utrditev bevanističnih pozicij med sindikati • Danes volitev novega izvršnega odbora laburistične stranke
LONDON, 29. — V mestu Morecambe v Lancashiru se je začel danes letni kongres laburistične stranke. V političnih krogih so ga z zanimanjem pričakovali predvsem zato, ker si obetajo od njega jasnejšo sliko o notranjih odnosih v stranki in o razmerju sil med sredinskim Attleeje-vim vodstvom in med Bevanovim levim krilom. Na lanskem kongresu je bil ta notranji boj precej pridušen, ker je šlo za to. da se stranka na parlamentarnih volitvah predstavi enotna. Letos te ovire ni in laburisti tudi niso več na vladi, tako da stranka mnogo laže prenese tudi hujši boj za notranjo razjasnitev.
Formalno merilo za moč Be. vanove skupine bodo volitve v vodstvo stranke. Izvršni odbor šteje 28 članov, ki jih volijo deloma sindikati, deloma zadružne organizacije, sedem članov pa politične sekcije gibanja (laburistična stranka je neke vrste fronta, ki jo sestavljajo sindikati, zadružne orga. nizacije in politične organizacije). Pri volitvah teh sedmih članov so bevanisti dosegli_ lani velik uspeh — dobili so štiri mandate; po tradiciji je politični del stranke veuno radikalnejši od sindikalnih in zadružnih organizacij.
Letos so postavili bevanisti šest kandidatov za sedem razpoložljivih mest v politični sekciji vodstva. Bevan, Mikar-do, Dryberg in Barbara Castle branijo svoje dosedanje sedeže Richard Crossman in Ha-rold Wilson, zunanjepolitični in gospodarski strokovnjak bevanistov, pa se borita za vstop. Attleejevo krilo so v skupini sedmorice zastopali Morrison, Griffiths in Dalton. Med njimi ima le Griffiths resno upanje, da bo ponovno izvoljen; Morrison se je preveč eksponiral kot borbeni voditelj desnice v stranki. Za zmerne kandidirajo še Shin-well. Hugh Gaitskell in James Callaghan iz Cardiffa, največ obetajoča mlada moč v zmernem taboru.
Vendar ni pričakovati, da bi kongres v Morecambu pripeljal tudi do dokončnega ideološkega razčiščenja. Laburistična stranka je v letih, k.o je bila na vladi, uresničila ta. ko rekoč ves svoj program in pomanjkanje nadaljnje perspektive ni bil zadnji razlog, ki je njene pozicije toliko o-slabil da so lahko prišli na oblast konservativci, ki sicer nimajo prav nič več novega povedati Ideološka platforma, ki naj da laburistom novo perspektivo. se še ni izkristalizirala in kot vse kaže. se tudi Bevan do nje še ni dokopal.
Kongres se je začel danes predpoldne ob 10.50. Po tradiciji ga je pozdravil mestni žu. pan, sicer konservativec, nato pa je spregovoril uvodne besede predsednik Harry Earns-whow. Irazil je prepričanje, da laburistična stranka nika-kor ni v krizi in da predvsem ni razcepljena, kot trdijo nje ni nasprotniki, pač pa so v stranki, je dejal, vedno bile «zelo koristne razlike v mnenjih«. V kratkih črtah se je Earnswhow tudi dotaknil go spodarskega položaja v Angliji in dejal da je treba proizvajati in izvažati več, predvsem pa več blaga, ki gre v denar. Tekstilna industrija ne bo več dolgo dorasla tej nalogi, zato bo treba čim bolj razviti strojno industrijo, za kar bo po treben obsežen načrt investi cij, ki bo zahteval od prebivalstva tudi žrtve, in pa to, da bo marsikdo moral menjati svoj poklic in svojo stroko.
Sledila je diskusija o politiki denacionalizacije nacionaliziranih industrij, ki jo je začela
izvajati Churchillova vlada. Med drugim je govoril Harry Douglas, tajnik jeklarskega sindikata, ki je obravnaval poskuse denacionalizacije jeklar, ske industrije.
Soglasno je bila sprejeta resolucija proti denacionalizaciji, ki jo je podpiralo vodstvo stranke Borh '. se je vnela ob drugi rteoiu».:»j , ki jc zahteva, la naj se stranka obveže, da bo, če bo prišla spet na oblast, ponovno nacionalizirala dena. cionalizirane industrij ske_ panoge in to-brez vsake odškodnine. dobički teh panog po denacionalizaciji pa naj bi bili zaplenjeni. Izvršni odbor stranke je ob podpori sindikal. nih predstavnikov zahteval, naj se obveznost omeji na ponov: no nacionalizacijo in po dolgi diskusiji tudi zmagal z 2 milijona 336.000 glasovi proti 1,650.000.
Sledila je diskusija o brezposelnosti. med katero je v imenu izvršnega odbora govoru Aneurin Bevan. Med drugim je dejal, da je ((socialistično načrtovanje v Angliji, kot tudi v ostalih deželah Commonweal-tha in Evrope, edina rešitev vprašanja brezposelnosti«. Ne ZDA ne ZSSR se nista nikoli poslužili takega načrtovanja, je dejal Bevan. pač pa laburistična vlada v letih 1945-51; laburisti se bodo k njemu povrnili če bodo spet prišli na oblast Poudaril je, da se v Angliji veča «delna brezposelnost«, ki se zaenkrat kaže v zmanjševanju nadur.
Bevan se je dotaknil tudi nemške in japonske konkurence in dejal, da je dolžnost la-buristov da «se ne zavzamejo za Kruppa. temveč za to, da bi nemški delavci dosegli boljše življenjske pogoje«; tudi ((japonski delavski razred mora doseči dostojne življenjske
P°(fzDA — je nadaljeval Bevan — so paralizirane zaradi strahu pred brezposelnostjo, pred vojno in pred mirom«. Ameriške industrije — je nadaljeval — se bojijo, da bi vsakršno zmanjšanje oborožitvenega načrta povzročilo znaten upad njihove proizvodnje; veliko delavnost ameriške industrije vzdržuje obsežen načrt vladnih naročil.
Bevanov govor, katerega. o-snovna misel je bila, da lahko le socialistično načrtno gospodarstvo zagotovi polno zaposlitev je ob koncu pozdravilo dolgo odobravanje. Nato je bi. la soglasno sprejeta resolucija, ki opozarja laburistično gibanje na nevarnost brezposelnosti v Angliji.	,.
S 3,986.000 glasovi proti 1,728.000 je kongres odklonil resolucijo, ki jo je predložila laburistična federacija iz Sal-forda (Lancashire), ki je zahtevala, naj se laburistična stranka ne le posluži vseh za; konitih sredstev, temveč naj tudi «prouči vsako drugo sredstvo za odstranitev smrtnega sovražnika« — Churchillove vlade Med temi ((drugimi sredstvi« je resolucija predvidevala tudi ((podporo laburistične stranke sindikatom, če bi ti bili prisiljeni preiti k neposredni akciji v obrambo živ-ljenjske ravni svojih članov«.
Čeprav je proti resoluciji nastopila večina sindikalnih funkcionarjev, češ da bi omogočila stranki, da se vmešuje v sindikalno gibanje, se je za. njo zavzelo tudi precej sindikalnih zastopnikov, med njimi voditelj metalurških sindikatov Tanner. To in pa izid glasovanja razlagajo, kljub ne. uspehu resolucije kot znak, da se je Bevanovo gibanje znatno utrdilo tudi v sindikalnem delu stranke.
Jutri bodo razpravljali o politiki in programu laburistične
strr^jke Glavna govornika bosta Clement Attlee in Herbert Morrison. Jutri bodo tudi izvolili izvršni odbor. V sredo je na vrsti diskusija o zunanji politiki, ki jo bo začel bivši minister Hugh Dalton, medtem ko bodo v četrtek govorili o oborožitvenem načrtu; glav. ni govornik bo Attlee.
Posebne zanimiva obeta biti zunanjepolitična diskusija, ker lahko delegati postavljajo resolucije o posameznih vprašanjih. kar bo razpravljanje zelo razčlenilo. Med številnimi resolucijami. ki so že bile pred. ložene, je precej takih, ki gredo še dalje od Bevanovega stališča. Resolucije med drugim zahtavajo odpor proti načrtom osvoboditve vzhodne Evrope z orožjem (take načrte je med drugim nedavno podprl Eisenhoiver), obsojajo bombardiranje elektrarn ob reki Jalu, zahtevajo sprejem LR Kitajske v OZN in obsojajo «Cangkajškove provokacije na Formozii). zahtevajo od stranke, naj se pridruži evropskim socialistom, da «se prepreči oborožitev Nemčije« in da pride do pogajanj med Vzhodom in Zahodom, z nemškim sodelovanjem, o združitvi Nemčije, zahtevajo ((socialistično politiko, neodvisno od ameriškega, ruskega ali kakršnega koli drugega vpliva«, se zavzemajo za «mirovno zvezo držav, neodvisnih od Amerike in Rusije, ki naj se strnejo o-koli socialistične Anglije« itd.
Kennan
Moskvo
se vrne v
WASHINGTQN, 29. — Predstavnik državnega departmana Mac Dermott je danes izjavil, da se bo ameriški poslanik v Moskvi Kennan v kratkem vrnil v Moskvo.
Na vprašanje nekega novinarja je Dermott izjavil, da ni sovjetska vlada poslala nobenega protesta zaradi zadnjih Kennanovih izjav, ki je primerjal svoje življenje v Moskvi svoji internaciji v Berlinu pod nacisti.
LONDON, 29. —■ Sovjetski
poslanik v Londonu Gromiko bo jutri odpotoval v Moskvo. V sovjetskem poslaništvu v Londonu nočejo povedati vzroka njegovega potovanja. Kakor je znano, je bil Gromiko imenovan za poslanika v Londonu komaj pred dvema mesecema.
Ukrep a pogrsklh
v Comu v Italiji
COMO, 29, — Občinski svet v Como je sklenil, da bodo odslej pogrebi za vse umrle prebivalce enaki in brezplačni, pa naj pripadajo umrli kakršnemu koli sloju. S tem bo imela občinska uprava letno približno 13 milijonov stroškov.
zahteve po resnično etnični liniji, ki se vleče ob Tarčen-tu. Čedadu in Krminu do Soče. «Toda vmešali so se spet tretji — je nadaljeval tov. Beltram, ki nam niso bili naklonjeni in ki so nam napravili veliko zgodovinsko krivico. Ta krivica že vsa povojna leta ne vodi k pomirjenju, temveč le Še k večjim zahtevam italijanskih imperialistov po naši zemlji«.
Glede Tržaškega ozemlja zahtevajo prav vse italijanske strančice in stranke in ne zad-nja med njimi logliattijeva, da se mora uresničiti tristranska izjava, kar naj bi bila cena za vstop Italije v atlantski pakt. Važno pa je pri tem povedati, da zahodne sile nimajo nobene pravice prodajati in ponujati Italiji, kar ni njihovo. Oni lahko obljubijo če'hočejo Pariz. London in Washington, nikakor pa ne nekaj, kar je naše in ne italijansko«,
«In končno, kdo more odločati o nečem, kar je naše? Italijo smo z orožjem napodili s tega ozemlja, kjer je pustila samo krvave sledove. Mi ne zanikamo, da na ozemlju od Novega grada do Tržiča živijo tudi ljudje italijanske narodno, sti, in sicer v mestih, ki ležijo kot oaze na strnjenem slovenskem ozemlju, ki so nastala skozi stoletja na način in z namenom, ki ne dela časti tistim, ki zahtevajo «kontinuirano» etnično črto, in njihovim prednikom. Nobenih težav ni in ne more biti pri reševanju sožitja med Slovenci in Italijani, kjer so narodi enakopravni in drug drugega spoštujejo. V Ju-gosalviji je to vprašanje urejeno, Na Italiji je vrsta, da pokaže dobro voljo in reši vprašanje slovenske manjšine v Gorici in Beneški Sloveniji«.
V nadaljevanju svojega govora je tov. Beltram navedel, da je v preteklem letu narasla Partija za skoraj 400 članov. Govoril je tudi o nalogah partije v gospodarstvu in v množičnih organizacijah.
V obširni razpravi o preteklem delu in bodočih nalogah partije v koprskem okraju je govorilo še 21 tovarišev. Govoril je tudi Bortolo Petronio, predstavnik partije iz Trsta, ki je prikazal stanje delovnega ljudstva v obeh conah in je rekel, da je borba jugoslovanskih narodov za sociali-
zem dala spodbudo tudi tržaškim delavcem, čeprav so še številni pod vplivom Komin-forma. «Kominform — je rekel tov, Petronio — bomo najlaže razkrinkovali s konkretnimi dejstvi pri gradnji socializma v vaši coni in Jugoslaviji«.
Burno pozdravljen je spregovoril tudi član CK KPJ Boris Ziherl, ki je govoril o VI. kongresu KPJ, kjer bodo kot gostje sodelovali tudi voljeni delegati iz koprskega okraja. Rekel je, da se je v Jugosla-viji zadnja štiri leta od zadnjega kongresa marsikaj spremenilo, in da je Jugoslavija u-spešno zavrnila zahrbtne napade Sovjetske zveze. Mnogi problemi so se razjasnili. Jugoslavija žanje spoštovanje de. lovnih ljudi po vsem svetu zaradi svoje važne vloge v naporih za ohranitev miru. «Na zahodu pa je vlada — je poudaril tov. Ziherl — ki teh jugoslovanskih prizadevanj za mir noče razumeti. To je italijanska vlada, ki .misli da je mogoče iz položaja Jugoslavije, ki je izpostavljena kominform-ističui napadalnosti, izvleči do-ločene koristi in ustvariti tisto, kar ji ni uspelo v dveh zadnjih svetovnih vojnah. Pri tem se rimska vlada nasianja na najbolj reakcionarne elemente v Italiji«
Boris Ziherl je poudaril, da je treba strogo ločiti italijansko ljudstvo od italijanske reakcije, in da ne sme pasti niti en očitek na račun poštenih naprednih italijanskih delovnih ljudi.
Govoreč o sovražnem delovanju proti Jugoslaviji je Boris Ziherl poudaril, da sta Moskva in Vatikan gibalni sili pritiska na Jugoslavijo. Oba imata skoraj iste cilje in iste prijeme Gre za dve cerkvi enako črni in enako reakcionarni. «Proti tema dvema silama — se moramo boriti ne samo na* materialnem in gospodarskem, ampak tudi na kulturnem področju. Eno glavnih kulturnih vprašanj je ustvarjanje duhovnega razumevanja med narodi, kot ga terja marksizem«.
Na konferenci je 228 delegatov. ki bodo kot gostje prisostvovali VT. kongresu KPJ. S konference so poslali tudi pozdravni brzojavki Ck KPJ maršalu Titu ter CK KPS
ter resolucijo KPJ.
VI. kongresu
NOVI PREDLOGI OZN glede ujetnikov na Koreji
Delegacija OZN dala severnim rok do S. oktobra, da se dokončno izrečejo o njen.ihpredlogih
PAN MUN JOM, 29. — Po- izpraševali zastopniki skupno
veljstvo Združenih narodov je predložilo tri nove predloge za repatriacijo vojnih ujetnikov. Predloge je stavil v hedeljo glavni delegat OZN, general IVilliam Harrisom. Pogoji teh treh predlogov so sledeči:
Po prvem predlogu bi vse vojne ujetnike odpeljali v sporazumno določeno demilitarizirano cono; po prihodu bi veljalo da so s tern že avtomatično. repatriirani. V tej coni bi njihova imena pregledali po sporazumno določenem seznamu vojnih ujetnikov, in onim ujetnikom, ki bi se hoteli vrniti na. stran, kjer go bili ujeti, bo to dovoljeno.
Po drugem predlogu bi takoj začeli izmenjavati vse ujetnike, ki se ne protivijo repatriaciji. ostale bedb odpravili v demilitarizirano cono, kjer i'h bodo brez vojaškega nadzorstva
ZSSR se ni udeležila
sestanka namestnikov za Avstrijo
Sovjetska vlada pogreva tudi povezovanje avstrijskega vprašanja s Trstom kot sredstvo, da se zavleče konec okupacije Avstrije
LONDON, 29. — Danes bi moral biti tu sestanek namestnikov zunanjih ministrov, na katerem naj bi razpravljali o avstrijski državni pogodbi na podlagi zadnjih zahodnih predlogov. Sovjetski zastopnik pa ni prišel na sestanek in s tem je spet izginilo upanje, da bi bilo mogoče v doglednem času poravnati to zadevo, ki se vleče že šest let.
Namig, da sovjetski zastopnik ne Pripri na sestanek, je bilo opaziti že v najnovejši sovjetski noti o Avstriji, ki je bila izročena 27. tega meseca britanskemu, francoskemu in ameriškemu veleposlaništvu v Moskvi. V noti je bilo rečeno, da je odvisna sovjetska udeležba pri bodočih pogajanjih o pogodbi od tega, če bodo tri zahodne velesile umaknile svoj predlog za skrajšano pogodbo. Sovjeti vztrajajo pri tej zahtevi, čeprav so izrazile združene države, Francija in Velika Britanija pripravljenost privoliti v vse sovjetske popravke k skrajšani pogodbi, s tem da hi dodali štiri nadalj-
nje točke prvotnemu osnutku pogodbe.
Obenem je ZSSR, pogrela tudi povezavanje avstrijskega vprašanja s Trstom kot sredstvo, da se zavleče konec okupacije Avstrije.
Potopljena ladja
BREST, 29. — Ameriška ladja «Compass» je po radiu sporočila, da je sprejela na krov dvanajst mož iz posadke portugalske ribiške ladje «Joao Costa«, ki so bili na treh rešilnih čolnih. Brodolomci so izjavili, da še je ladja «Joao Costa« potopila ob Iberijskem polotoku. Na krovu te ladje je bilo 80 oseb.
MOSKVA, 29. — Danes so javili, da bo sovjetski zunanji minister Višinski vodil sovjetsko delegacijo na prihodnjem zasedanju glavne skupgčine OZN.
RIM, 29. — V Rim.u zanikujejo, da bi De Gasperi name. raval v kratkem potovati v Washiragton.
določenih dežel ali dežel, ki niso sodelovale y korejski vojni. Na podlagi tega zasliševanja bodo potem lahko ujetniki odšli na tisto stran, za katero bi se odločili.
Fo tretjem predlogu bi ujetnike, ki se protivijo repatriaciji poslali v skupinah v demilitarizirano cono, kjer jim bo dovoljeno, da brez vojaškega nadzorstva od obeh strani in brez nadaljnjega zaslišanja lahko gredo na stran, za katero so se odločili.
V vseh teh predlogih st poudarja, da bodo ujetnike, ki se ne protivijo repatriaciji, izmenjali čimprej mogoče, kar ne izpreminja stališča zaveznikov proti prisilni repatriaciji.
Ob tej priliki jt general Har-rison izjavil nasprotni delegaciji: ((Predlagam vara tri dodatne alternativne predloge, od katerih bo lahko eden vodil do premirja, če ga res želite. Prosim vas, da jih pazljivo razmo-trite, ker prestavljajo edino pot, ki je ostala za zbližaoje, po kateri lahko naša stran pristane na premirje.
Vsi ti predlogi temeljijo na prejšnjem formalnem sprejemu premirja ©d obeh strani z določbo, da bo vprašanje vojnih ujetnikov rešeno po določenem postopku.
Po kratkem proučevanju predlogov so severni po svojem glavnem delegatu generalu Nam Ilu izjavili, da ne vidijo v njih ničesar novega, ter so vztrajali na tem, da mera rešitev vprašanja vojnih ujetnikov temeljiti na njihovem predlogu od 18. julija, ki zahteva splošno repatriacijo.
General Harriscn je nato zaključil: «Do moje današnje izjave je prišlo n0 najbolj skrbni proučitvi poveljstva OZN. Prosim vas, da zrelo in pazljivo proučujeto, kar smo vam povedali. Vaš odgovor pričakujemo na sestanku 8. oktobra. Vendar so častniki našega glavnega stana vedno na razpolago, da odgovorijo na vprašanja v zvezi z našimi predlogi«.
Britanski Foreign Office o-dobrava nove predloge za rešitev vprašanja vojnih ujetnikov in upa, da bodo severni sprejeli te predloge v tistem 'duhu, kot so bili predloženi.
Glasnik Foreign Offica je v svoji izjavi opisal predloge za iskren in konstruktiven poiz-i kus premostitve mrtve
korejskih razgovorov in je izrazil upanje, da bodo dovedli do uspešne sklenitve premirja.
Današnji angleški tisk razpravlja o predlogih poveljstva Združenih narodov in poudarja, da pomenijo ti predlogi nov napor, da bi se odstranila glavna ovira za premirje.
Edenov načrt
pred evropsko skupščino
STRASSBURG, 29. — Posve. tcvalna skupščina evropskega sveta je danes razpravljala o britanskem načrtu, ki predvideva tesno povezavo med evropsko premogovno in jeklarsko skupnostjo na eni strani ter Veliko Britanijo in odaiimi osmimi državami članicami ev. repskega svet« na drugi strani.
Britanski konservativni delegat Amery je predložil zaključ. ke komisije splošnih zadev in je med drugim izjavil, da bi Velika Britanija in Skandira, vija lahko zgubili voljo do lesnega sodelovanja na kontinentu, ee ne bi bila odobren« (a povezava Govorili so še drugi delegati in med njimi je belgij. ski socialist Larcck izjavil, da postaja zaradi tekmovanjg v oboroževanju nevarnost za vojno vedno bližja, in da se je ha-ti. da bi se na evropskem kon-men tu ustvaril političnc-vcja-ški blok, v katerem bi bil po. vsem odsoten zmerni vpliv Velike Britanije. Po njegovem mnenju ne bo megoče zado-yoljivo ' rešiti vprašanja zdru. zitve Nemčije brez dejanskega sodelovanja Velike Britanije. Grški delegat Maccas je izj.a. vil, da povzroča preveč izrazita volja, d.a bi koncentrirali evropsko strukturo na šest držav premogovne in jeklarske skupnosti, neko nezadovoljstvo v južnovzbodni Evropi.
Italijanski delegati so predla, gali nekatere sprememb* k bri lanskemu načrtu. Francoski socialistični voditelj Guy Mol-let je k italijanskim predlogom za spremembe pripomnil: (Ce
bodo odobreni, n.e b0 ostalo raič od Edenovih predlogov«. Zdi se. da se Italijani prav tako kakor mnogi nemški delegati bojijo, da bi angleška hladnost do evropske federacije konec koncev ovirala^ federativne načrte šestih držav premogovne in jeklarske skupnosti, če bi se obe skupnosti preveč tesno točke povezali, Jtakcr hočejo Angleži.
Dan«, torek 3». *P‘flb,a
Hijeromm, JaK«ca 0b
Sonce vzide ob v,m,H7 Luna 17 48 Dolžina dneva n.4'. A ^ide ob 16.16 in zatone 1» Jutri, sreda 1. oktoor« Remigij, Semisiava
Vrtna veseliea v Števerjann
dokaz požrtvovalnega dela pevcev
VeliKo število ljudstva iz vse Goriške uživalo lepoto slovenske pesmi in jesenske pokrajine
GORICA, 29. — Včeraj je bil eden izmed lepih jtesenskih dni, ki srno jih že nekaj Vinc v pričakovali. Brda so vabila. Zato ni bilo nič čudnega, da je na včerajšnji veselici v Ste-verjanu kar mrgolelo ljudi. Prišli so iz vseh krajev Goriške. Steverjanocj ne pomnijo, da bi bilo zadnje čase pri njih toliko ljudi, kot jih je bilo v nedeljo.
Z vrha števerjanskega griča se je nudil lep razleg vse naokoli. Proti severu so bile razvrščene vasice v jugoslovanskih Brdih, še bolj severno pa je liki nazobčanega zida zapiral pogledi greben Muzcev. Za njimi je v majhnih oblačkih ždel Kanin
Cisto ozračje je Nanos p-ribli-
in cilajte
Ptimolbki (imamih /
žalo na, prijem in Vremščica mu je delala družbo. Pred nami Gorica, Nova Gorica in Solkan in ptrav spodaj oslavska Brda, vsa ožarjena od sonca. Bil je kraisen razgled, ki ga nudi lahko saimo po dežju oprano ozračje.
Organizatorji števerjanske vrtne veselice Sq tudi prostor izbrali tako. da je bil kar najt lepši in v skladu z lepotami, ki'.jih je objemalo gledalčevo oko. Prav na vrhu je Iiepa trata obkrožena a srednje velikimi lepo raščenimi bori. Tamkaj so namestili cder za pevce. Sprednji prostor je bil za točilnico. Na njem sq bile tudi miae.
Okoli 16. ure j g vse prisotne dvignila na noge doberdobska godba na pihala. Ljudje so v veliki večini zapustili stojnice, kjer so se obiliio zalagali s
flristnimi kranjskimi klobasami in briškim vincem, t£r cdšl; na prostor, ki je bil določen za koncert. Lepa množic3 ljudi je poslušala nastope vseh pevskih zborov, ki delujejo na Goriškem. poslušala pa je tudi lepo odpetij pesmi šeropolajske-ga' okteta.
Uvodoma je tajnik Zveze prosvetnih društev v Gorici tovariš Miladiti Ceme poudaril pomen današnjega dogodka in ga povezal s prijetnim . štever-janskim ..opravilom:	trgatvijo.
Trgatev je vedno zvezana s slavjem ]n	zato je prav, da
ostajamo zvesti tej navadi.
Najprej so zapeli Steverjan-ci. Pod vodstvom Antona Sošo-la sjj zapeli Steverjansko himno, Vinsko in> Lahko noč. Za njimi 50 prisili na oder dober-dobski godbehiki. Odigrali so kar šest komadov in pokazali, aia sq močno napredovali. Sem-polajski gostje so bili tretji na vrsti. Poti taktirko Stanka Zidariča so zapeli Hej deklič, Hura. in Moj dom. Podgorci go se predstavili z dvema zboroma. Oba je vodil pevovodja Dori Klavčič. Mladinski ženski zbor je zapel Ljubice slovo, Tamo daleko in Svietovanje. Mešani zbor pa Pozdrav, Sije lunica, Vsi st, prihajali in Znamenje.
Pečani so peli pod tektirko Ivana Petejana. Odpeli so Tam na vrtu, Završki fantje in Kralj Matjaž. Tudi Sovodenjci so peli pod vodstvom Dorija Klavčiča in zapeli Triglav moj dem in Novembrsko. Pavlina Komel je dirigirala pevski zbor z Vrha in Dola. Fantje so zapeli Jaz bi rad rdečih rož, Morje Adrijansko in V boj. Pevci iz St. Mavra, ki so zadnje čase pošteno zagrabili, so se predstavili s pesmijo Nebo žari. Po nastopu godbe so Stan. drežci pod vodstvom pevovodje Lupina zapeli Bolečina Na pleis, Pojdem v Rute in Sloven-
ska zemlja.
Ko so nastopali zadnji zbori je sonce že tonilo za širno furlansko nižino in med borovce je polagoma legel mrak,
To pa ni prestrašilo občinstva, kajti zasvetile sq električne luči in ob igranju dobrega orkestra sg je zavrtelo mlado in staro. Tudi > okoli stojnic, kjer naval ni nikoli odjenjal, se je tedaj zgrnilo veliko več ljudi. . Klobase so mikale toliko časa, dokler ni zadnja izginila iz stojnice. Skoraj <Jo enaj. site ure je orkester še igral neukrotljivim plesalcem1.
Tako je vrtna veselica veselo končala za yse, za pevce pa je še posebej predstavljala lep uspeh in krono njihovega; požrtvovalnega poletnega dela-..
PREDUJMI NA ODŠKODNINO
izseljencem iz bivše Julijske krajine
Mladinski ženski pevski zbor iz Podgore nastopa na vrtni veselici v Steverjanu
Uradni list z dne 6. septem bra objavlja zakon štev. 1131 iz julija 1952, ki prinaša določbe o plačevanju predujmov na odškodnino, ki jo bodo pri zadeti prejeli zaradi izgube premoženja, pravic ali interesov na ozemlju, ki je po mirovni pogodbi pripadlo Jugoslaviji, ali pa je na ozemlju stare Jugoslavije.
Predujem bodo prejeli samo tisti italijanski upravičenci, ki so predložili zahtevo za odškodnino in ki jo je pristojna mešana italijansko . jugoslovanska komisija priznala za upravičeno. Po omenjenem zakonu bodo predujem lahko dali tudi osebam, ki bivajo v Italiji, čeprav njihova zahteva ni bila priznana s strani jugoslovanskih oblasti; te osebe morajo svojo zahtevo podpreti z dokazi.
Predujem bodo dali tudi na
račun odškodnine za premično premoženje, ki ni bilo podvrže, no nacionalizaciji, agrarni .reformi ali zaplembi, toda samo s pogojem, da je prizadeti pred ]ožil nepreklicno izjavo, da odstopi ali proda t0 premoženje jugoslovanski državi, in če je bila zahteva priznana za upravičeno.
Prošnje za omenjeni predujem je vložiti 30 drni po objavi zakona. Fond za izplačilo skupnih predujmov je omejen na 15 milijard lir, od katerih odpade 10 milijard na odškodnine za pozdržavljeno, zaplenjeno ali agrarni reformi podvrženo premoženje, 5 milijard pa na premoženja druge vrste. Posamezni oškodovanec bo iz tega fonda lahko prejel kvečjemu polovico denarne vrednosti, največ pa 25 milijonov lir.
O dodelitvi predujmov bo odločal medministrski odbor,
ki je bil v ta namen ustanovljen že na podlagi zakona štev 1064 iz leta 1949.
Pogled na množico na vrtni veselici
Pridelovanje koruze slane
beneške krnele mnogo dela in truda
Vse morajo znositi na njive v koših in celo gnoj; njive pa morajo kopati, ker ni plug zaradi strmine in malih krp zemlje uporaben
Poleg krompirja je v Beneški Sloveniji za prehrano najbolj važna koruza, ki pa stane kmete mnogo truda. Na tržišču je povprečna cena koruze 5000 lir za stot (pri tem pa moramo upoštevati, da je povprečna cena na italijanskem trgu mnogo višja od cene na svetovnem trgu). Naše ljudi pa stane stot koruze dejansko mnogo več. Najprej moramo seveda upoštevati davke, ki hribovce mnogo bolj prizadenejo kot dolince. Nekateri kmetje pa nimajo niti svojega polja in ga morajo vzeti v najem, ali pa ga obdelovati na-spol. Pri nas sejejo koruzo na malih njivah, ki v glavnem leže na terasah. Mnogokrat ne dosežejo te njive niti 100 kv. metrov površine. Kmetje jih morajo kopati in znositi k njivi vse na ramenih. Zato je potreben pri nas za stot koruze okoli 100 delpvnih ur, v mnogih primerih pa še več. Vzemimo za primer povprečno njivo.' Delo se’začne pozimi, ko spravljajo na njivo gnoj; Delo je naporno,, saj nosijo gnoj v koših po 30 do 40 kg hkrati. Za njivo je potrebnih okoli 30 košev gnoja, to je vsaj 15 ur dela. Nato sledi kopanje zemlje, ker pri nas ne moremo orati, kar je zelo naporno, ker je zemlja ilovnata ali peščena. V peščenicah pa je pridelek zelo skop, ker se zemlja naglo osuši. Prav zato sadijo koruzo v ilovnato zem-
ljo. Kopanje zemlje zahteva tudi kakih 15 ur dela. Za saditev koruze in za ponovno saditev, ker je dosti ne vzklije, sta potrebni dve uri delaJ> Potem pride na vrsto pletje in redčenje koruze, za kar je potrebnih nadaljnjih 15 ur. Koruzo pa je potrebno tudi okopavati. Ko stebla zrastejo, jih rad polomi veter, pa je zopet polne roke dela.
Jeseni koruza pobirajo, nato obesijo storže na podstrešja, da se sušijo. Sledi ličkanje, pri katerem si sosedje pomagajo in vasujejo drug pri drugem. Končno morajo koruzo še oluščiti. Za vse to je potrebnih nadaljnjih 20 ur dela, kar znaša skupno 67 ur dela. Ze ta približni račun, nam kaže, koliko truda stane naše kmete pridelovanje koruze. Kljub temu pa se ne morejo odpovedati pridelovanju koruze, saj jedo pri nas polento za zajtrk;, kosilo ,in večerjo. T.o je dokaz revščine nafih ' kmetov,; katerim bi morala 'italijahska oblast izboljšati položaj z znižanjem davkov ih z javnimi deli.
ŠPORTNE VESTI
Mestrina-Pro Gorizia 3:0
Slab začetek za gorlške nogometaše
MESTRINA:	Marastoni; Ca-
on. Bonassutti: Bortoletti, Mi-npzzi, Callegari; Patergnani, An®*. De Carlo, Serafini, Česa ro.
PRQ GORIZIA:	Buttignol;
Medeot, Ciulin; Bosco, Agosto, Cuzzot; Di Biagio Tulissi, Mar-oello. Gratton, Pischi.
Strelci: v 16’ Ardit; v 42’ Pa-tergnani; s 86’ Arftit.
Sodnik: Cerutti iz Legnana.
Goričani so slabo začeli letošnje tekmovanje v prvenstvu IV. serije. Čeprav so v moštvu Mestrine igrali novi igralci, saj je sarno eden izmed njih že igral. v preteklem prvenstvu proti Goričanom, so vendarle ti znali izkoristiti domače igrišče in si tako pridobiti prvi dye točki tega prvenstva. Zmaga z3 domačine je popolnoma upravičena, kajti njihove akcije so bile vse povezane in sko-ro ves čas igre so bili v premoči. Izkazala se je zlasti napadalna vrsta domačinov, ki pa bi lahko izkoristila zmedo Goričanov. in bi lahko najmanj podvojila število golov. Desnemu polkrilu Arditu je treba očitati premalo sigurnosti streljanja v vrata. Dobro je izpolnila svojo dolžnost tudi domača obramba.
Istega ne moremo reči o Goričanih, saj so se pokarzali popolnoma razcepljeni, kot da bi še nikdar ne igrali v skupni formaciji. Ko so domačini zabili prvi gol, se Goričani niso sploh zganili; šele ko je moral Buttignol drugič pustiti žogo v svoja vrata, so se Goričani zbudili iz predolgega sna in začeli vsaj za nekaj časa, srdito napadati; a ko so se znašli pred vrati, se je z<Jelo, kot da niso še nikdar streljali vanje Ali bc tudi letošnja napadalna vrsta Pro Gorizie napravila iste napake, kot jih je delal lanski napadalni kvintet? O igri o-brambe se ne splača niti govoriti, saj govori o njeni vred nosti sam rezultat Upajmo da slab začetek še ne pomeni že slabega konca in da se bodn novi goriiki igralci drugače predstavili prvič goriškemu ob. činstvu prihodnjo nedeljo.
Ostale tekme prvenstva so dale naslednje rezultate: Liber, ta s - Ponziana 4-3; CRDA -Triesite 4-0; Pordenone * Cerea 3-1; San Dona - S&ici 2-0; Do-lo - Lanerossi 3-3; Legnano -Portogruaro 1-1; Beliunc-Thie-ne 1-0. Lestvica po prvem kolu je naslednja: Po dive točki imajo: ORDA, Mestrina, San Dona, Bel tuno, Pordenone, Libertas. Po eno točko imajo: Dolo, La-nerossi, Legnano in Portogruaro. Brez točke pa so: Ponziana, Cerea, Thiene, Saici Pro Gorizia in Trieste.
Juventina-Moran) 2-1
V nedeljo popoldne sta se na igrišču v Sovodnjah srečali enajstorici Juventina iz Stan-dreža in Moraro. Tekma je bila v sklopu onih, ki jih Juventina prireja, da bi preizkusila svoje moči pred bližnjim pričetkom prvenstva. Na igrišču so bili igralci Juventine skoro ves čas v premoči, saj ni predstavljala gostujoča ekipa nevarnega nasprotnika. Med igralci Juventine je bil najboljši Kolausič, ki je igral kot desno krilo. Juventina je tudi preizkusila novega vratarja, ki je lani igral z Isontino; ta se je prav dobro izkazal. Tudi ju-ventinska obramba je igrala precej povezano. Napad je bil zelo hiter in bi lahko dosegel večji rezultat. Pri gostih pa smo opazili skupinsko ekipno igro s kratkimi in hitrimi podajanji. Najboljša igralca Mo-rara sta bila srednji napadalec in levo krilo. Vendar so posamezniki igrali precej grobo. Kot vidimo, je začetek tekem Juventine precej zadovoljiv, vendar bi bilo želeti, da se Juvetina sreča v teh nedeljah, ki nas še ločijo od pri četka prvenstva tudi s tistimi ekipami, s katerimi bo letos sodelovala v prvenstvu Pro-mozione.
Sedaj pa nekaj podatkov o tekmi: Juventina začne takoj napadati in juvpntinci si prizadevajo, da bi ukanili nasprotnikovega vratarja, a ta
jim ne dovoli uresničiti njihovih nakan Gostje skušajo preiti v protinapad, a vselej jih juventinski napadalci odbijejo, tako da je žoga skoraj ves čas na polovici igrišča gostov. Po četrt ure juventinske premoči uspe gostom predreti obroč ju-ventinskih napadalcev in pridejo do njihovih vrat. Tedaj podstavi branilec Juventine nogo napadalcu Morara in ta se seveda zvali na tla. Sodnik prisodi enajstmetrovko v korist gostom, ki jo tudi izkoristijo z uspehom. Tako vodijo gostje z 1:0. Juventinska protiofenziva je takojšnja, saj je že naslednjo minuto žoga pred vrati Morara in njen vratar je omamljen od igre Kolausiča, kateremu tudi uspe izenačiti. Po tem golu se gostje nekako zbudijo, saj hočejo doseči znova vodstvo. Isto delajo juven-tinci in sreča je mila njim. 2o-ga je skoraj ves čas v neposredni bližini vrat gostov. V 39. minuti prvega polčasa Kolausič ponovno zmede gostujočega vratarja in znova je uspeh tu. Prvi polčas se tako zaključi z rezultatom 2:1 za domačine.
V drugem polčasu so pri Ju-ventini menjali nekaj, igralcev, med katerimi tudi vratarja. Vratar Juventine postane tako Spanger. V 10. minuti bi se bil rezultat znova zvišal za Ju-ventino. Po kornerju se je žoga odbila v prečko pri praznih vratih in le branilec Morara je ubranil svoje moštvo še večjega poraza. Deset minut pozneje je na delu mali Marega, ki strelja čez prečko, ko je sam pred vratarjem. Po teh dveh neuspehih se gostje vrže jo v napad, v upanju, da dosežejo izenačenje. Gostje zabijejo tudi gol, a ta je nevelja ven ker sta dva igralca Morara v «off-sideju». Juventinci preidejo znova v napada in do konca tekme se mora vratar Morara pošteno truditi in skakati, da ubrani svoja vrata §e vejjega poraza. Rezultat pa ostane v drugem polčasu ne-izpremenjen.
Duhovniki - organizatorji
šovinističnih izzivani
GORICA, 29. — Demokristjani organizirajo iz vseh delov Italije vsako nedeljo številne izlete v Gorico, kjer ljudem kažejo «krivičn6 mejo» in se smejejo jugoslovanskim obmejnim' stražarjem. Take izlete vodijo vedno duhovniki, ki s svojimi krili pometajo po obmejnih poteh in imajo vedno glavno besedo.
Taki izleti So se že marsikdaj spremenili v pravo šovinistično burko, le dni smo doživeli eno izmed repriz Nekaj mladeničev je skušalo splezati na obmejno ograjo, se smejalo graničarjem, nekateri pa so jim pričeli celo žvižgati. Priznati moramo, da so sicer z zamudo posredovali italijanski obmejni organi. Toda to" ne pomaga, kajti izlete v Gorico prirejajo zgolj z namenom, da naučijo . ljudi sovražiti Jugoslavijo.
Jezuitska oblast bi lahko to že sprevidela, v kolikor sama ne nastopa kot iniciator, in prepovedala take izlete v Gorico. Ali tako pojmujejo uresničevanje Kristusovega nauka: «Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe?»
ns zadnjem sedežu katerega je sedel 24-letni Avgust Vecchi tudi iz Villesse, vozil po Trža ški cesti proti mestu, povozil na vogalu z Ul. Rossini, 25-let-no Renato Albofghetti iz Gradiške. Alborghetlijevo, ki je s sestro - šla proti kolodvoru, da bi se z vlakom vrnile domov, je Vecchi zadel od zadaj.
Pri nesreči sta motociklista in Alborghettijeva zleteli na tla. Prva dva sta se oba popraskala po obrazu in nogah. Alborghettijeva pa se je precej ranila ,v levo'Vatne, bok in nogo.!	■'/
Rudarji v Belgijo
Okrožni namestitveni uiad v Čedadu, ki - ima svoj. sedež na sodniji, sporoča, -sda sprejema prijave delavcev; • ki’ bi; hoteli iti v -Belgijo kot nidarji, Sprejemajo taoške med 23. In 50. letom.
ZGODNJI MRAZ VPLIVA na cene kmečkih pridelkov
Dobra cena fižola zaradi slabega pridelka Cena sena in drv se je ustalila
Poleti nas je mučila prav afriška vročina, sedaj pa je zelo zgodaj pritisnil mraz Čeprav smo šele v začetku jeseni, je temperatura "zelo padla. : Ze dlje časa od tega j?; padel na naših -beneških hribih sneg, te dnii pa je pritisnila stena tudi v dolino. Pretekli ponedeljek je, bila vsa Terska dolina pfc-krlta s pravo zimsko plastjo slane. To seveda povzroča veliko škodo našemu gospodarstvu. Zaradi slane je. utrpel pridelek'fižola, toda tudirtrava rje rase več. to pa pomeni za živinorejce veliko škodo.
Cena sena.'. je pri; nas zieio spremenljiva. Zaradi suše je šlo seno dobro v: denar, sedaj pa zopet cena pada, in sicer zaradi dežja ki je cfcctal novo košnjo. Sedaj stane stot sena v Beneški Sloveniji 1200 Ur, seveda So za različne vrste sena različne cene.
Kar se tiče drv so cene v začetku sezone za naše drvarje dobro kazale. nato pa so močno padle, ker se je zniža-
la cena premogu. Sedaj sg je cena drv'zepet ustalila in znaša nekaj nad 1000 lir za stot.
Cen§ fižolu je precej dobra, toda le zato, ker, je bil slab pridelek. Tudi cena krompirju, zlasti semenskemu, . je precej visoka. Mnogo škode je pri nas -napr&vil 'koloradski hrošč.
Tudi cena : maslu se dobro drži. in sieer od 950. do 1000 lir za kg, sir pa predajamo po 500 -lir za kg.' fn seveda'ni mnogo, hrih sirarjev -(n .sirijo ljudje kar, .-.ami doma. zaradi česar teda cena nafega .sir? je padla, ker v mnogih mlekamalr ni do* pač trpi kakovost.
K I N O
VERDI. 17: «Pozor na mornarje«, D. Martin.
VITTORIA. 17: «Grešnica Wan-da», Y. Šanson.
CENTRALE. 17: «Akcija Cice-ro». D. Darrieux in J. Mason.
MODERNO. 17: ((Mušketirji v zraku«, S. Mac Nally.
Nesreča na Majnici
GORICA, 29. — Včeraj okrog 19.30 je 35-letni Vigilj Perin iz Ul. Manzoni 34 vozil na svojem «Gu2zino» iz Ločnika proti Gorici. Na Oglejski cesti se je srečal z avtobusom podjetja Ribi, ki vozi na progi Gorica . Gradiška.
Iz neznanih razlogov je Perin nenadoma krenil na levo in trčil v avtobus. Pri nesreči je z vozilom vred treščil na tla in se, ranil v glavo. Nek mimo idoči avtomobil ga je nemudoma odpeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Ozdravel bo v enem tednu.
Zlomil si je desno piščal
RUBIJE, 29. — Pri pehanj^ težkega voza, na katerem so bili natovorjeni telegrafski drogovi, se je danes zjutraj ponesrečil 26-Ietni delavec Giancar-lo Zupper, ki je zaposlen pr> podjetju Jožefa Perca. Ponesrečencu so takoj priskočili na pomoč sodelavci, ki so nemudoma poskrbeli za njegov pre voz v bolnico. Službujoč zdravnik v bolnici Brigata Pa via je ugotovil, da si je Zuppe baje zlomil desno piščal in g je zato obdržal na opazovanju.
Hotela ie čez cesto in prišla pod motor
GORICA. 29 S noči oknu N ure je 28-letni Edvard Vecchi, ki je z motorjem «Guzzi>;
	12 1		1EG11		Eli		111
JASNA IN ODKRITA BESEDA ZUPANA NA KONGRESU IACP							
IACP gradi hiše samo za tiste
ki bodo nanje obešali italijanske zastave
Italijanski minister Aldisio izjavil, da Italija nima denarja za dolgoročni gradbeni načrt • V času Italije se je v Trstu najmanj gradilo
V nedeljo zvečer se - je končal četrti kongres ustanov za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš (IACP). Na zaključni svečanosti- je povzel besedo minister on. Aldisio, ki pa v svojem dokaj dolgerh govoru, ra-"2en običajnih fraz o solidarnosti z delem kongresa in q res težkem stanovanjskem vprašanju, ni povedal skoraj ničesar pomembnega.
Najvažnejša je bila verjetno tista izjava italijanskega ministra, ki se nanas^ na dolgoročen načrt graditve stanovanjskih hiš. Minister namreč pravi. da je načrt zelo lep, korist-nen. potreben in -Cia se z načrtom strinja tudi ministrstvo za javna dela ter da je ministrstvo v ta .nsmJfcn že 1948. leta predložilo načrt, zakona, samo — «Ma ad essa nc^ si e potuto finora addivienire per le condi-zioni del, nostro bilancio che nen hanno reso possibile l’as-sunzione dl impjfgni finanziari a treppo. lunga seadenza« (Toda tega zakona nismo mogli uresničiti zaradi stanja na'e bi-hfiree ki ne dovoljuje dolgo-točnih finančnih obveznosti).
Odgovor ministra Aldisia na fnčdlog kongresa Je več kot jasen: država nirng denarja, zato tudi dolgoročnega načrta za gradnjo stanovanj ne bo. Seveda Pa ima italijanska država še vedno doVolj denarja, da na orimer ie vedno vzdržuje ministrstvo za .kolonije $ pet tisoč uradniki.
Vtfs kongres IACP je spremljal izredno velik iredentistični hrup. Ze na otvoritvi se je izkazalo, da je zbiramde tolikih italijanskih delegatov bolj politična zadeva kot resno proučevanje perečega stanovanjskega vprašanja. Vsi govori so se že na otvoritvi sukali okoli teme: »Trst k Italiji«. Skoraj edina bela vrane je bil italijanski delegat adv. gciavi, ki je iznesel nekaj konkretnih predlogov za omilitev stanovanjske krize. Adv. Sciavi je namreč predlagal, da bi, po vzgledu angleške laburistične vlade, omejili gradnjo luksuznih stanovanjskih hiš in usmerili ves kapital v gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš. Poleg tega bi, po mnenju tega govornika morala država intervenirati pri odkupovanju zemljišč, nemenjenih za gradnjo stanovanjskih hiš. Znano je namreč, da so zemljišča zlasti v središčih mest astronomsko draga Tretji, prav tako konkreten in koristen predlog- se nanaša na plačevanje najemnin« po od-oravi zapore izgonov. Tak za-•on je 1948 leta že sprejela tiancoska vlada in določa, da plačuje država potrebnim družinam del razlike med staro
nizko in novo visoko na-1 njimi imajo zopet prednost ezu. jemnino.	li. Torej ne grade hiš za Trža-
Na kongresu IACP pa žal ni I čane. ti se lahko Je nadalje sti-prevladal tak resen ton ter na- skajo po kleteh in so podstreš-fiin obravnavanja stanovanjske-
vprašanja, in sq večino časa posvetili raznim političnimi — šovinističnim — govorancam ter sprejemom. Tako je bil v nedeljo na županstvu ob 13. »piejiem italijanskega ministra Aldisija. Tržaški župen bi ne bil to kar je, če ne bi porabil tudi te priložnosti za dolgo govoranco polno šovinizma in vzklikanja Italiji, tako da je celo odgovor ministra italijanske vlad^ bil um-Hrjenejši«.
Kljub umetnemu šovinističnemu hrupu ob tem kongresu se Trst za njega ni preveč zanimal. Saj, ni bila slučajno v Trstu ustanovljena prva ustanova za gradnjo ljudskih stanovanjskih hiš že pred petdesetim; leti jn ie ms n j je slučajno da jie ta ustanova nastala v Trstu na osnovi avstrijskega zakona 16 let pred prihodom Italije v Trst. Tudi številke o zgrajenih stanovanjskih hišah so zelo zgovorne:
Od 1902. do 1914. leta (ko je bil Trst avstrijski) in od; 1948. do 1952. (ko Trst ni pod Italijo) je ustanova za gradnjo stanovanjskih hiš zgradila 3.925 stanovanj. Pri tem moramo upoštevati, da pod Avstrijo sploh ni bilo resne stanovanjske krize. Od 1921. leta do 1943. let« pa je ustanova zgradila komaj 3.542 stanovanj. Ni treba še posebej poudarjati da je ustanova zgradila po drugi svetovni vojni mnogo stanovanj iz denarja ZVU in ne po zaslugi Italije.
Razni govorniki pa so izjemoma zielo brutalno, povedali tržaškim brezdomcem resnico o dodeljevanju novozgrajenih stanovanjskih hiš. Ze dolgo se Tržačani zaman sprašujejo, zakaj najpotrebnejši ne dobe stanovanja in zakaj razni sistemi dodeljevanja na točke ne delujejo pravilno. Vsgm tem je zelo lepo odgovoril ing. Machlig, predsednik IACP. ko je izrazil svoj0 iskreno željo po dnevu, ko bo iz vsake hiše IACP plapolala italijanska trikolora. Za uresničitev te svoje želj« se je predsednik IACP že dosedaj dovolj potrudil.
Se jasnejši pa je morda bil župan, ko je na nedeljskem sprejemu povedal. zakaj po njegovemu mnenju rabi Trst nove stanovanjske hiše: «Trst rabj nove stanovanjske hiše, da bo dal streho vsem onim, ki so jo zapustili ker so Italijani — istrskim beguncem«. Zupan ni bil če nikoli tako odkritosrčen in ni še nikoli tako odkrito po-viMal da grade v Trstu hiše samo za «italianissime» in med
jih. Nova stanovanja bodo do-bili on-i, ki bodo razobešali italijansko zastavo! Zupan nam je zelo lepo pojasnil zakaj razna točkovanja ne učinkujejo, zakaj diela šovinistična uprava toliko krivic Tržačanom.
Tako je. tržaški brezdomci! Se naprej se boste morali stiskati po vaših ubornih bivališčih. kajti iredentistom ni mar-vaše gorje, temveč le politični cilji.
IZPRED POROTNEGA SODISCA
Roparski napadalec
obsojen na 9 let zapora
Včeraj bi se morala zagovarjati pred tržaškim porotnim sodiščem 26-letni Edvar Cocia. ni in njegov 60-letni oče Jožef Cociani zaradi kaznivih dejanj iz leta 1946. Obtožena sta bila dveh zaporednih roparskih napadov na dva šoferja avtotaksijev in sicer Luciana Carisa in Cairolija Scodellara, katera sta zvabila s taksiji na križišče kjer se cepita cesti za Boljunec in Dolino in ju tam z orožjem prisilila, da sta jima izročila avtomobila. Oba avto. mobila je policija sicer pozneje našla, toda poškodovana in oropana koles in raznih drugih delov.
Policija je krivca sicer iskala toda brez uspeha vse dotlej, dokler ni na ovadbo, da v Dolini prodajajo avtomobilske dele. naredila preiskavo c Co-cianijevem stanovanju ter v baraki, v kateri sta oče in sin imela malo mizarsko delavnico. Tu in pa v neki jami je policija našla obtežilni material, med katerim tudi šoferski knjižici na ime oropanih šoferjev Carisa in Scodellara.
Oba osumljenca sta medtem izginila iz vasi in ju tako poli. cija ni mogla aretirali Na včerajšnji razpravi, ki je bila v njuni odsotnosti, je državni tožilec zahteval za sina 10 let. zapora za roparska napada in 10 mesecev pripora zaradi posesti orožja, za očeta pa je zahteval oprostitev. Sodišče je po kratkem posvetovanju obsodilo sina Edvarda Cocianija na 9 let in 4 mesece zapora, 4 mesece pripora in na plačilo globe v višini 140.000 lir. Očeta Josipa pa je oprostilo vsake krivde.
Predsednik: Palermo; tožilec-Grubissi; zapisnikar; Neri.
Zadnja pot Viljema Nanuta
STANDREZ, 29. — Včeraj je velika množica domačinov pospremila na zadnji poti pokojnega Viljema Nanuta, očets tajnika DFS v Gorici. Med njimi je bilo tudi veliko številc Goričanov, predsUvnikov raznih političnih in kulturnih organizacij. Krsto so pokrivali številni venci. Od pokojnika so se štandreški pevci poslovili z dvema /alostintoma, ki so ju zapeli v hiši žalosti in pri odprtem grobu.
Naj mu bo lahka domača zemlja !
Sprejem v službo
finančnih sfrež
Poveljstvo finančnih straž v Gorici Siporoča, da je sklenilo sprejeti k finančnim stožaro določeno število m la-deničev, rojenih v goriški pokrajini, ki imajo vse fizične, moralne in intelektualne sposobnosti ter pozr.ajo perfektno slovenščino in hrvaščino.
Interesenti morajo vložiti prošnjo za sprejem na Poveljstvo finančnih straž (Comando del circolo di Gorizia) Ul. Diaz 7. najkasneje do 20. okitobra t.l.
Za vsa podrobnejša pojasnila, naj se obrnejo na najbližje poveljstvo v goriški pokrajini.
rok bencina proste c°ne. S} potrošnikom iz Gorice i" vodenj. Prihodnjega , bodo ukinili tudi izdajo^ nega obroka
kluo zavračal vse prošnje « tej zvezi.	A
Zbornica nadalje 0^ da 30. septembra zaP^1 . deča nakazila za bencin- ^ zila rožnate	»
in sive barve za 1° 111
GLASBENA MflTICAVTRSTj
Sriona 1952-53	—-
pevsr,'/5
rama	tl
pod vodstvom jJjca SLAVKA	.
priredi'
Obvestilo čedadskim
vinogradnikom
Cedadski župan sporoča vsem vinogradnikom, lastnikom in nalemnikom, ki so oproščeni trošarine ali ne, da morajo pismeno prijaviti na posebnem obrazcu trošarinske-mu uradu naslednje;
a) do 10. oktobra morajo prijaviti svoje zaloge pridelkov
b) do 20. oktobra morajo prijaviti kakršno koli količino vina, ki ga pridelajo ob tej trgatvi; če se trgatev podaljša čez 20. oktober, morajo to prijavo opraviti deset dni po trgatvi. Kršitelji bodo morali odgovarjati po zakonu, poleg tega pa bodo napravili pri njih uradni pregled.
Predavanje za izboljšanje
pridelka pšenice v pokraiini
Pokrajinsko nadzornižtvo ^a poljedelstvp,...Y Gor,i(?j0 bo v sklopu kampanje za zboljšanje in povečanje pridelkov pšenice organiziralo kmečka predavanja v raznih krajih pokrajine.
4. okt. ob 20 bodo predavali v Turjaku, Šempetru ob ffc-či, Pierisu, Škocjanu, Staran-canu; v nedeljo 5. oktobra ob 11, uri v Romansu. Vilesah, Versi, Fratti, Marianu in Me-deii.
Pri predavanjih bodo izvedenci seznanili kmete tudi z odredbami o posojilih za razvoj gospodarstva in o drugih vprašanjih.
Skrčen obrok bencina
proste cone
GORICA, 29.	—	Trgovska
zbornica sporoča, da bo s prihodnjim oktobrom skrčila ob-
v AVD,$S;
»n sicer v in v oktobra ob 2I-ob NEDELJO 5.
16. uri.
ra®0*3.^0
Vabila so t Mati* v pisarni	22/1-
v Ul. sv. Fraflci^adnev-(tovarna kla'™ ir. od lJ' no od 9. do 13.. do 19- ure'
»DIJAŠKA
matica*
pov*fJ*ni' sporoča vsem	^tekom, članom |0	^	19.
ljem, da bo od , Daini
oktebra t. 1- tr^A D1' teden «ZA NASEG ^ JAKA« in	V
slovensko j?vnc5 izpolnila svojo ter podprla ni®110 nito delovanje-
ADEX 1
Kras«
DVODNEVNI -11. IN 12. Oh-tu
Postojno St. Peter na H. Bistrico Opatijo
Vpisovanje dd
18. IN 19. OIf IZLET V
Ajdovščino Vipavo
Wri'° , , K
pri «Adria-JW‘” j I F. Severo 5 b *
ADHIA-EXf*fvSS
PB",EDI fc.il«1 Lokev pri » ^
ob prilik'	*	*
prosvetnega *	1»
boru dne 12- 0
—"	,b^
Vpisovanje
4. oktobra.
sol
PETDNEVNI IZLET Z AVTOPULM _
BEOGRA0
OD 23. DO 27 OKTOBRA l952
SPORED:
1. DAN: eto 5. odhod iz Trsta; ob 14
2. DAN: ob S. odhod iz Zagreba; ob 13. Pr>
3. DAN: ogled mesta Beograda;	.	„
-j hod
prih°- v^,
-ih od
,<tV'
4. DAN: ob 13. odhod iz Beograda; ob 1'-* l>ritl . y
5. DAN: ob 9. odhod iz Zagreba; ob 13. *|rl^rj|,od v no; ob 15. odhod iz Ljubljane; ob !“•
Prijave za izlet se sprejemajo za voznJ0.L,in asS"1 nočišče ali pa samo za v°'■ ja. J3xPr Vpisovanje do 4. oktobra pn *”,43 Ul. Fabio Severo 5 b — Tel
zatisHlla
Po dolgi in mučni, bolezni Je	-j
trudne oči v nedeljo zjutraj	_
TEREZA GODINA roj. ffurli^
Pogreb je bil včeraj v ponedeljek ^(jenj5*10 žalosti v Ul. Soncvni štev. 141 na "	_	ude*c'
so
se
kopališče.	kj	..
Istočasno se zahvaljujemo vse!Jl’jj poti- V*; žili pogreba in jo spremili na zaan.) jopro*-^t,
Užaloščeni: Silvester G? '	’
«.ia hči;	sorod5"
sela, in
Tret, 30. kimavca 1952.
Ob izgubi našega dragega o^eta
VILJEMA
vsem,
i»u
se najiskreneje zahvaljujemo
ki 80
poi
(KOJn
m
, spo«1'* na K»' spremili na njegovi zadnji Poti’ vscH1> ki 80 častitev daroval; cvetje in S*' ^j^tje. kršen koli način izrazili svoje -	NA^
dbuz«na
Standrež, 29. septembra
£'uiv,'tt Menihifjivtuj
i
1
O O L O M E K
^vek ■it  ‘ahko giblje
if', m°Ž. ki mu je bilo iF - ^ordan- je bil ne-j"w laten in slabe volje. l “le bil pogosto, slabe vo-
^ovllVa<?n? ni bil’ ker ni •i L mkakega pomena te-
l, ,se.le dogajalo z njim. • izkušnje je vedel, kako v vsej tej tikovo8‘Dije za sovraž-
'"prostn Jn0 Crt0- Prav tak° ltatn Se ^e. lahko gibal za hči] fe” J0 lahko prekopa’ ViJ6 ln^* dobrega vod-daj, fciPPo je bilo samo te-Hen tem,; ,°Vek, PriP‘soval po-»Jim i. K kar bi se zgodilo z ligi',K ! ®a ujeli; in razen Se- koti,, težavno odločiti 1 kateri!?^ z?uPaš- Ljudem. t0polaoms S1 ’ si mora!
zaupati ali Pa isti,' j. '-ln ,moral si se odlo-,lj|>» 'voTin zaupal, a
tga ni spra'
Sa, temveč druge
ŽiAlinelmc
V
spravljalo reči.
—a. m	kil	dober
teliiti ourt„ ?° gorah je znal * bil sam °- R°bert Jordan 'i tim ?re^-ej dober pešec, Pred ,vi{e ^edil še od mra-% oblpl i”1’ vedel, da bi Ni starfa onemogel, če bi '""Jan i. |a Shajati. Robert An««i ^ zauPal temu Ne n, _ mu. v vsem razen ,iiWel rr fS?dnost- Dotlej še
Nkusi? i??ao5ti. da bi bil ^Pa m„n'|egovo razsodnost;
na iaSt"
Pie ™°St:.Ne- ni bil slatini* ^aradl Anselma, in Slejšp u *°stu ni bilo nič piani ujOT veliko drugih
k^^trelr^1 \e’ **k° lah‘ :t'le8a kni; sak most, ka-
^feljeval1' i?°-re* “‘P1,
< ■>	ze	mostove
&> velikosti in gra-v, dr.t8°iVl^ ^veh zavojih it ^ Ptinr razstreliva in
^,«-da b' lahko Pojit i.^Vak:
<ivaure'*11 most, tudi če ti' 6s ie rat. velik, ka-,.-r Sc opisoval Anselmo.
l»s»
!?' v T	Prekoračil,	na
šel
ga
,Je spominjal iz
h 4 La Gr
knt “a i»i„(“‘,anJ°, k0
si ■ leta 1933.
3e
»lil »j'1. leta 1933. in kali ie »ral ]e °Pisal Golz kt)
tj?08r»i ,°Pls mostu dve no-r°Piu	v	gornjem
'nSmt ptrl Escorialu-WlteM , ni nia,>- Je
‘kri. padala Z;- luč svetilke >.oJ“ glavo ?a brazgotinasto. <lL aia! V je s svinčni-a Ve^^i zemljevid.
>w »• '-e samo razstre-
^^edite «»P*fce-'»
'iti
^^“Ageneral.,,
oilo treba napra-
\>?irfoS. .razstreliti, ob V(^i nab'a|leme na čas- 'z'
4 vam se‘
tv ta], - J,0 je vaša. pravi-b' bilo treba na-
V ie	, .. .-
Olj. Pogledal svinčnik. S Potrkal z njim po
Cb«n ,
%■ 0r^at> ni rekel ni-
.je to vaša 1 tak-^,.. .bilo treba na je nadaljeval
Ki^,	uJ' uaaaijevai
^si ' z ni ga je gledal
S S T?vinfr»^w°' Zdai 'e p0'
1 tau^sko	Po	zemije-
0 tleV, ' st°ril to iaz. skai~. °remo naredi’ti.» tovariš general?«
r'^irSi 'ne'
?%	n-?
?fli ‘	je	jezno
k,j ' <la
1
rekel
me • naPadov ste vi-
mi
*•
vprašujete, za-ht. u Jamči, da mo : b?d° spremeni
« Pr».da na^da V^.tla ga „llcall? Kaj mi 6rt!?0do oclložili?
f,^^ še’;tda se bo začel ^lo- .^Oral Ur nr' ir'r" U" H. if,te
bil
ur po tem, ko
i bw?’
'il
,«v
vaf L pr?vei” (•»
Jordan3"311”- je de
S “Jaz jfi!80 )f'
S,> niso J? 0Pfavljam S. \TV°tegOVaf °^niS^V0 n’ 1. mT - se moram lnM k^?r sen\Sn ni.so dali te-n‘^’0 Uhvr°SJl tudi «e ir*. «aJmanu„ 0 da>i
Vesi« • še druge
h biU t7\" Prosil t
I S>anjšek°Sodali- Pa t0
o ^ ‘reba' r,kakšn> so t,
nf0^ v601 tem vin ra2prav vtneYe,ino Te bod^° je ka-1
V es- 2da; „ kdo vtak-k*a' Rotovo razu-
Jo.^ost^3! je treba
l.^Sl
, razstre. Prasal Robert
H^^f a^h>trobse 'b6*1 n,a' <NCitreP>tve°
ce
■"Iti
ktia
Priš'o Po tej
°v*<Ui b° naPad?„ ■n,*! vam bom
% Ufa Vam 1» »»»O n?L.af0rata aj v rate
SP ko b05te
Toda
ozna-
nekai ’jrLtt ozr>a-
Ca.s morate he*tnega' ^toLMost' bu' pri-
V<1 l- c-»	-avei
k .111' «T0 i ukazal t)V3.at?ri lalik. ed'na
pri-
SP u vr6li v • začel na-s
ce-
. ° Pripelje, ^dina ce-o
Mjjj J
.^alia|erUahko ed.lna ee ■ °Pni6tvn pr,peljej
Splo*hVn' & P° kb' ^	pril	3ejo	kak
^ Pa(jal ,la2U, ki „a
k;‘
bil 1 ^hkn^ ^°” fe ti!' r,vr apad oril ?t>ravili-r:a v 2rak t2en- Ne-Je jaz ko se zač-
i«l
^'sšt&esL-s
® dva stra-Prišel
si °ste Je ze^° za”
n« £
!?1:
;0r>6r6° ‘JUd,arkiš;, Poišči-k^o^Soi^PorabH^ -°ur jih *»»alo . )lh ko'
*lh r dovci, v? ar pa
i&'S i*««!1;'0*""-a" 2raka GiJhi
«Torej lahko sklepam, da se je napad začel, ko bodo letala zmetala bombe?»
«Zmerom bi tega ne mogli sklepati tako«, je rekel Golz in zmajal z glavo. «Toda v tem primeru smete. To je moj napad.))
«Razumem ga»; je rekel Robert. Jordan. «Ne morem pa reči, da bi mi bil zelo pogodu.«
«Tudi meni ni: posebno, pogodu. Ce se ga ne želite. lotiti, po-vejte zdaj, Ce mislite, da tega ne morete narediti, povejte to zdaj.«
«Storil bom to», je rekel Ro. bert Jordan «Storil bom to, kakor je treba.«
«To je vse, kar moram vedeti«, je dejal Golz. «Da nič ne bo prišlo čez ta most. Cisto za trdno.»
«Razumem.»
«Nerad zahtevam od ljudi, da bi delali take reši in da bi jih delali tako«, je nadaljeval Golz. «Ne mogel bi vam uka-zat;, da storite to, Jasno mi je, kaj boste morebiti niorali pretrpeti, ker postavljartl take pogoje. To vam razlagam zelo skrbno, tako da boste razumeli m da vam bodo jasne vse morebitne težave in pomembnost tega.«
«In kako boste napredovali proti La Oranji, če bo most razstreljen?«
((Napredovali bomo pripravljeni na to, da ga popravimo, potem ko osvojimo prelaz. To je zelo zapleteno in lepo podjetje. lako zapleteno in tako lepo kakor zmerom. Načrt so skovali v Madridu. Spet nova mojstrina Vicenta Roja, ne-uspešnega profesorja. Izvršil bom napad in kakor vedno ga bom izvršil s premalo silami. Vendarle pa je to zelo mogoča operacisa. Ob njej sem veliko bolj srečen kakor po navadi. Ce izločimo ta most, utegne biti uspešna. Lahko zavzamemo Segovio. Poglejte, pokažem vam, kako bo šlo.. Vidite? Ne bomo napadli na vrhu prelaza.. Tole držimo. To je daleč naprej. Glejte- tule... takole...«
((Ljubše mi je, če ne vem«, je rekel Robert Jordan.
.((Dobro«, je dejal Golz. ((Tako boste, nosili s.seboj na drugo stran manj prtljage, kaj?«
«Vedno n i je ljub;e, če ne vem. Hoteni jaz ne bom tisti, ki bo govoril, naj se zgodi kar koh že.»
«Bolje je. če. človek ne ve.ii Golz fe potrkal s svinčnikom po. čeiu. «Velikp1keat! si žulinv da t)i’ sam ne vedel. Vendar' ps* veste tfstt) edfto reč; Ri jo rrto rate vedeti o mostu.»
«Da. To vem.«
((Verjamem, da veste«, je rekel'Golz, «Zdaj vas ne bom nlori) s kakim kratkim govorom. Popijva kaj. Kadar tako veliko govorim, postanem zelo žejen, tovariš Hordan. V špan šči.ni imate zelo smešno ime. tovariš Hordovvn.«
«Kako pravite Golz po špansko, tovariš general?#
«Hotze». se je zarezal Golz, izgovarjajoč oesedo globoko v grlu, kakor da hrka hudo prehlajen. «Hotže», je zakrelral. ((Tovariš heneral Khotze. Ko bi bil vedel, kako po špansko izgovarjajo ime Golz. bi si Iji) izbral boljše ime, preden sem se prišel vojskovat sem. Ce sa mo pomislim, prišel sem poveljevat diviziji in lahko bi si bil izbral ime, kakršno koli bi bil hotel, pa sem si izbral Hotze. Heneral Hotze. Zdaj je prepozno, da bi ga spremenil. Kako vam je všeč partizansko delo’>, To je bil ruski izraz za gverilsko delovanje za bojno črto.
«Z.elo mi je všeč«, je rekel Robert Jordan. Zasmejal se je, «Pod milim nebom je, zelo zdravo.«
«Tudi meni je bilo zelo všeč, ko sem bil v vaših letih«, jo rekel Golz. «Pravijo mi, da zelo dobro razstreljujete mosto ve. Zelo znanstveno. Tako pač slišim, Sam nisem nobenkrat videl, da bi bili kaj storili. Morebiti se v resnici nikoli nič ne zgodi. Ali jih res razstreljujete?« ga je zdaj podražil. «Pijte to«, je podal Robertu Jordanu kozarec španskega žganja. «A!i jih zares razstreljujete?« «Včasfh.»
«Bolje bo, če na tem mostu ne boste imeli nobenega včasih. Ne, ne govoriva več o tem mostu. O njem veste zdaj dovolj. Zelo resna sva, zato si lahko privoščiva prav močne šale. Slišite, ali imate onstran bojne črte veliko deklet?«
«Ne, za dekleta m časa.«
«Ne strinjam se s tem. Kolikor bolj neredna je služba, toliko bolj neredno je življenje. Vaša služba je zelo neredna. Vrh tega bi se morali ostriči.«
«Moji lasje so ostriženi, kakor je treba«, je rekel Robert Jordan. Naj ga rajši odnese vrag, kakor da bi si dal po Gol zovo obriti glavo. «Tudi brez deklet imam dovolj misli v glavi«, je rekel čemerno.
«Kakšno uniformo pa naj nosim?« je vprašal Robert Jordan.
((Nobene«, je rekel Golz. «0-striženi ste čisto dobro. Zba dam vas. Zelo različni ste od mene«, je dejal in spet nalil čaši.
«Vi nikoli ne mislite na tako neznatno reč, kakor so dekleta. Jaz sploh ne mislim. Cernu neki? Jaz sem General S o v i č t i q u e. Ne mislim nikoli. Ne skušajte me premotiti, da bi mislil.«
Nekdo iz njegovega štaba, ki je sedel na stolu in delal pri zemljevidu na risalni deski mu je nekaj zagodrnjal v jeziku, ki ga Robert Jordan ni razumel.
«Jezik za zobe«, je rekel Golz po angleško. «Salim se, kadar se hočem. Ker sem tako resen, S.e lahko. jtudv..šalim. Zdaj popijte to in potem pojdite Ra *umete, e?«
«pa», je dejal Robert Jordan. ((Razumem.»
Kasna diskriminacija t ZSSR in t vseh satelitskih državah
Nedavno je neka pndroh-------------------------------------—------—--------------------------
no st, na videz' nepomembna, y kominformovskih državah je dobil Hitler vredne naslednike
toda v resnici bistvena in ne-	.	n. t	.	.	.. i	-iii	.7
vsakdanja, spomnila Bukare- Izseljevanje Zidov, zapiranje njihovih kulturnih ustanov
stance na Hitlerja, na do bo nje-_______________________________________________________________
govega vladanja v Romuniji.
Gre za neko propagandno razstavo.
Razstavljene so v glavnem fotografije, ki so tokrat obdelovale posebno temo; . «Zttezo Zidov m angloameriških kapitalistov».
Ljudje so postali zaskrbljeni,
To je podobno rasizmu. Niso se prevarili. Položaj za Zide, ne le v Romuniji, temveč tudi v drugih informbirojskih državah, postaja vedno bolj nevaren. To tem bolj, ker antisemitizma ne propagirajo odkrito (kot je to delal Hitler), temveč po preizkušenem ko-minformovskem receptu, v rokavicah in precej bolj oprezno.
Vsebina je stara, antisemitska, toda oblike so nove in kot take — po mišljenju opazovalcev — veliko bolj nevarne.
Po nekih podatkih je danes na Vzhodu 2,422.000 Zidov. Največ. jih je v ZSSR (dva milijona). nato v Romuniji ISO.000, na Madžarskem 175.000, na Poljskem 50.000. V ostalih in-formbirojevskih državah jih je precej ihanj: 17.000 na Češkem, medtem ko je njihovo število v Bolgariji in v Albaniji še manjše.
Elektrarne na Dravi v Sloveniji
Lepe besede in prisilna asimilacija
.Na eni .strani — Upe besede o enotnosti, enakopravnosti in dejstvo, da je nekaj Zidov, ki v aparatih informbirojevskih držav še vedno zavzemajo neke položaje ter sodelujejo na raznih kongresih. Na drugi strani pa so preganjanja, sistematično kratenje pravic in prisilna asimilacija Zidov v satelitskih državah in ZSSR.
Časopisov, knjig na «jiddisch» jeziku, zapiranje židovskih šol itd. Ta prva doba židovskega preganjanja v ZSSR, aretacije Zidov in njihovo progta.ševanje za «ljudske sovražnike», ni še splošen pojav. Kot značilen pojav rasne diskriminacije je primer židovske ,oblasti Birobid-jan. To je ozemlje, ki obsega .3(1.800 kv. km in šteje, po podatkih iz 1941. leta, 108.419 prebivalcev. Ze zdavnaj so tej oblasti obljubljali avtonomijo, toda ostale, so” le obljube Namesto tega je. prišlo do aušit-v’f nacionalnih’ pravic. V7 naj-novejši dobi so prebivalci, ki niso izgubili svoje nacionalne, posebnosti, bili preseljeni, največ v Sibirijo.
Ves ta proces (za proces tudi gre, ne. za posamezne, primere) je imel dve fazi. Z Židi se je ravnalo enako kot z drugimi nacionalnimi manjšinami. Ta faza je značilna
ZSSR, ki er so najprej prega-, £ iaje Se ne SmejO Vpi-njali Zide in jih hoteli poru-j	, -J,	r
siti ne kot zide, temveč kot: sati na nekatere la-
eno številnih narodnih manj-1 širi v ZSSR. Konkretni, ukrepi so bili diskriminacija na vseh področjih, političnem
kulturnem, gospodarskem itd. Primerov je mnogo: deportacije v Sibirijo, zapiranje židovskih tiskarn in kulturnih ustanov, prepoved izdajanja židovskih
Beli in črni dečki
pri skupnem deiu
imel’
ostalo
V Ameriki skušajo otroke krožijo o njem'--že legende, sta-črne in bele poltj zbližati. V rejši ljudje pa pripovedujejo, tii namen prirejajo razne teča- da se Bobinzona celo spombja-je-za gledališko umetnost, glas. io. - Pripov.edujejo, , da je bo', slikarstvo in kipaVstvo. -ta- Robinzon, imetje, ki je nimivi -?o izdelki dečkov, ki'že na otoku- in, sklepajo, da je a-pr' prvih svojih malih umetiik' meniška filmska družba najavi, nah "Izražajo duševnost posa la snemanje, v resnici pi da roeztiikov. Pri delu v teh hoče predvsem najti- Robinzo-krožkih se beli in. črni dečki novo zapuščino, izpopolnjujejo, privajajo se drug.. na drugega, se. medsebojno -razumejo, tako da jim bo sožitje v bodočem življenju lahko.,
Da Skušajo" te v dorašča'joči.! mladini zatreti vsako kal rasne mržnjc. je nadvse pravilno, je znano, da so bili prvi potni-kaiti te«a je prav v Ameriki ki v prvih balonih, ki so v 18.
Miši in opice v raketah
Iz zgodovine letalstva nanl
precej in prihaja še vedno, stoletju poleteli v kljub veliki civilizaciji močno vali. Danes so prvi do izraza.
kultete v' Moskvi in Leningradu
Druga faza preganjanja. Zidov je značilna za ZSSR kot za druge informbirolevske države. Začenja se po končani vojni. V ZSSR so na. dnevnem redu napadi na pomembne osebnosti židovskega, porekla. Očitajo jim «buržoazne ■ orIKloneti in «k.azmopolitizem» — dovolj da jih lahko uničijo. Mnogi sovjetski učenjaki, tudi tisti, ki so bili Stalinu najbolj vdani, so prišli v nemilost in bili potisnjeni v ozadje samo zatci, kit so bili Židje, Znani teoretik Rozentahl ni edini primer.
V informbirojevskih državah se mešajo elementi o.beh faz. Vendar prevladuje druga — čisti antisemitizem, preganjanje Zidov kot Zidov in ne samo kot neke manjšine. To tem bolj. ker v satelitskih državah ni toliko nacionalnih :manjšin kot v ZSSR, a. Židje predstavljajo eno izmed najmočnejših.
Oblike tega hitlerjevskega rasizma so številne. V kulturne spada na pr. prepoved Zidom, da. se v Moskvi in Leningradu vpišejo na nekatere fakultete. Seme. ki ga je zasadil Hitler, ' marljivo zalivajo! Zidom otežkopajo izselitev v Palestino, na drugi strani pa jih mnoge prisilno izseljujejo iz njihovih hiš (na pr. v Bukarešti, Budimpešti in Bratislavi) na podeželje.
Tako zavzemajo danes neko posebno mesto v okviru .splošne- diskriminacije, istočasno pa napadajo Izrael kot <1 agenturo angloameriškega imperi.aliz-ma»; Zide pa stavljajg jia listo usumljivili t>> .nezaželenih elementov'«.
Najtežje in najbolj očitno pa ■jr. stanje na , politiinem področju. Tu lahko vsakdo opazi, da nekaj ni v redu. Med osebami. ki so bile v zadnjem času potisnjene s svojih položajev,, ki so bjle proglašene: za saboterje in sovražnike države
r mnogo Zidov: Sla.vsky, Ano. i Pauker, Vasili Luka, vsi so bili Židje. Prav tako je bil Zid tudi dr' Sigmund Ste in, eden izmed ustanoviteljev KPC. ad-dokat, ki je pred prvo svetov no vojno na procesu branil Ano Pauker. Pred dvema me-1 secema je bil v Pragi aretiran. Vse kaže, da se bo ta proces, ta kampanja političnega onemogočanja Zidov še nadaljevala.
Tako se , antisemitizem, namesto da bi ga pobijali, umetno usmerja v korist režima in pravi: za vse težave so krivi Židje. Tako je nekdaj govoril tudi ‘Hitler. Posledice so, žal. podobne kot za časa Hitlerja. Tako na pr. na Poljskem' prevladuje močna struja antisemitizma in to, čeprav zveni kot absurd, kot izraz protesta proti režimu in njegovih organov v katerih jt bilo precej Zidov. Režim je to zelo spretno izkoristil: začel je preganjati Zide kot krivce stanja, da bi tako prepričal ljudstvo, da je on. režim, proti pogreškom, ki jih dela,
V jedru je to samo manever pred množicami. — in to še bolj podel od Hitlerjevega.
«V Bratislavi je stotinam ljudi, pretežno Zidom, ukazano, da iz varnostnih razlogov za-puste mesto v 10 dneh...»
«Zidje nadaljujejo in ojaču-jejb svojo sovražno akcijo proti izgradnji socializma...»
Ali je lahko po vsem tem še govora o. neki ^nacionalni enakopravnosti« v deželah «ljud skih demokracij))?
Z. B.
   ..............
igre
iS tekme poklicnih športnikov zelo privlačne za Američane
;Tako ie govoril
K/e je Uvel Hebinzvn*
zrak — ži-potniki v
raketah spet ~ živali, tokrat opice in miši. Nedavno so nam-	J-Jjtler
teč postavili v nekaj raket več miši in opic, ki so se na ta način dvignile okrog 130 krti visoko in spet priletele na zem-
2e v prvih začetkih tilma je !*> živ« in zdrave. Cilj teh po-v v	izkusov ie bil ugotoviti, ali
pritegnil	;	lahko	človek živi tam. kjer je
liko paznjo	iiln.	smo' sila gravitacije silno majhna
in producentov.	Na	pla1 nu smo .	organizem pregledali, že celo vrsto filmov o; 111	r
fem brodolomcu. Sedaj pa se nese zmanjšanje te sile. Ta u-pripravlja ameriška filmska 1 gotov.tev je zelo vama, ker je
družba ponovno snemati njego- i veliko vprašanje, ah bodo jud-uru p	- na! je. ki bodo v ((vsemirskih leta-
lih« leteli na luno in druge p!a-nete našega sončnega sistema lahko	zdržali let v prostoru
kjer ni gravitacijske sile. Po izkus z mišmi in opicami je pokazal, da lahko organizem živali in torej- tudi človeka zdrži nekoliko minut tako - stanje. Ni pa še ugotovljeno, koliko časa to stanje lahko traja.
vo življenje. Ne ve se se. katerem otolcu bodo snemali. Britanci so 1927. leta snemali na otoku Tobago, ker je vladalo takrat mnenje, da je De-foe opisal ta otok. Toda nekateri inislijo, da je pisatelj opisa otok Juan Fernandez. Prebivalci otoka Tobago Pa 50 prepričani, da je brodolomec živel na njihovem otoku
saj
Se spomladi je. predsednik češkoslovaške vlade Zapotocky v nekem govoru odkrito proglasil Zide za organe imperializma — kakor je. to napravil Hitler pred 10 leti. Proces se je začel, traja in se bo nadaljeval.	r
Vzroki?. Kaj pomeni antisemitizem v kominformovskih deželah? Kje so koreni?
Medtem ko gre v Sovjetski zvezi za splošno rusifikacijo neruskih narodov, obstajajo v satelitskih državah druge vrste vzroki. V teh deželah vladajo nepremagljive težave, ka... terih vzrok So izključno njihovi prosovjetski režimi. Naravno, da tega. ne bodo priznali. Toda težave so vidne. Zato je najbolje vreči Jih na ramena Zidov, ki jih ljudstvo (ker je desetletja živelo pod. vplivom antisemitske propagande) že tako nima posebno rado.
V newyorškem parku Madi-son Square dosežejo cowboyske tekme v mesecu oktobru vsako leto svoj vrhunec. Kljub temu. da se občinstvo po vseh Združenih državah zelo zanima za te tekme, boš med gledalci našel le malokoga, ki pozna pravila m tehniko cowcoy-skih iger. Lahko trdimo, da se občinstvo pri: teh prireditvah niti ne zaveda, da gre za pravo pravcato tekmo in misli, da je na neki reviji. Toda cowboyi, ki jih'vidimo pri teh igrah, ne nastopajo le slučajno, niti se jih *ne udeležijo zgolj iz veselja, 'marveč so poklicni športniki, ki si s temi igrami služijo svoj vsakdanji kruh in kot na primer poklicni nogometaši.. živijo le od tega, kar si zaslužijo pri tekmah. Zato'se morajo stal. no uriti, razvijati svoje za te tekme potrebne prirojene sposobnosti, ostriti svojo prisotnost duha in izuriti svojo spretnost in hitrost, sploh vse lastnosti, ki so potrebne, da -na tekmah odnesejo zmago. Za ta poklic je treba pač biti rojen.
Najteže pa je to, da se morajo sprijazniti z dejstvom, da so vedno v smrtni nevarnosti.
Ze prvi naseljenci ameriškega Zahoda so med seboj tekmovali,- da pokažejo, kateri med njimi z običajnim lasorrt bolj spretno lovi divje konje in bivole. Tudi tedaj so že razpisovali nagrade za najboljše tekmovalce, prirejali zmagovalcem ovacije in stavili, kdo bo najboljši- Tedaj so nastale današnje v Združenih državah tako priljubljene cowboyske tekme za nagrade v gotovini v mestu Peros. ',v jugovzhodni zvezni državi Texas. 4. julija 1889. Te. daj so razpisali za prvo nagrado 25 dolarjev, za drugo pa 15. Od takrat ?o se te vrste cowboyskih tekem širile po vsej Ameriki. Dandanes razpisujejo za zmagovalce pri teh igrah nagrade več tisoč dolar jev. Tako je Jim Shoulders iz Tulse. v južnovzhodni zvezni državi Okilahoma, leta 1949 dobi! glavno nagrado 21.495 dolarjev, ki jo je dodelilo ameriško Združenje poklicnih cow-bO}'skih športnikov, ker so mu prizmah največ, in sicer 21.495 točk.
Cowboysike igre imajo na
sporedu večinoma 5 glavnih točk. Prva. pri kateri si tekmovalci pridobe lahko največ Ugleda, je sedelno jahanje pol-divjega konja ali ponija iz velikih planjav severnozahodne Amerike, druga je jahanje brez sedla, tretja krotenje bika, če-trta jahanje bika in peta lov na junca z lasom. Pri krotenju bika dirja cowboy na konju za bikom, skoči nenadoma s konja, zagrabi bika. ki se upira na svoje sprednje noge. za rogove, ki jih skuša bliskovito zviti navzdol. Pri tem je hitrost odločilna. Sedaj držijo v tem rekord 3 sekund in ene petine sekunde trije najboljši cowboy. skl špoftmki. Tud; pri lovu rta junca zmagujejo najhit-rejš; tekmovalci. Cowboy-meče s konja svoj laso juncu okoli vratu, njegov izurjeni konj se pri tem takoj zaustavi in vleče nazaj, da lahko stene vrat uje te živali. Tekmovalec v hipu skoči s konja, potegne laso in se bliskovito približuje juncu, ga zvrne, zagrabi tri njegove noge in jih z drugim krajšim lasom, ki ga drži med zobmi, čvrsto stisne in zveže tako. da se tuleči junec ne more premakniti. Rekordni čas za vse to je danes točno 8 sekund.
Pri jahanju brez sedla opa-sajo ponija s pasom. V ostalem veljajo za tekmo ista pravila kot za sedelno jahanje. Pri tem maha cowboy z eno roko po zraku in brca z nogami. Tako -skuša zdržati 10 sekund oa divjem konju. Vendar nima jahanje brez sedla pri cow-boyskih tekmah tako velike vlo. ge kot pabanje v sedlu. Pravega cowboyskega športnika cenijo po tem. kako jaha konja s sedlom in imajo le zmagovalca pri sedelnih jahalnih tekmah za «kralja cowboyev».
Ko so se neskončne ravnine ameriškega Zahoda odprle živinoreji in kmetijstvu, je bil najpomembnejši človek mož na konju Razen konja je predstavljalo sedlo riajdragocenejšo lastnino, kajti na njem je biia pripasana njegova puška, tam je bila njegova shramba in nje.
sedlu pričrščenem rogu je o boy držal svoj laso, ki je držal Ulovljenega junca, dokler ni za kuril poljskega ognja. Tak je bil cowboy, tako njegovo ;ed'o in njegov konj, od katerih se n: nikdar ločil. Zato je tudi na današnjih cowboyskih turnirjih najlepša točka sporeda jahanje konja. iz neizmernih planjav ameriškega Zahoda v tradicionalnem ,cowboy-skem sedlu. Konj, ki ’ jih vidimo na teh tekmah, niso nikdar nalašč učili, da so tako trmasti in »bikasti«, da se ne pustijo jahati. Te konje, šo 'resnično ujeli divje. Sčaso'ma pa postanejo tako krotki, da, niso več uporabni za .cowboyske igre. Vendar na se dobršen del teh .divjih kon j nikdar ije uicro:;..
Stari izkušeni tekmovalec na cowboyskih turnirjih, Pat Roo-mey iz Phoenixa v južnoza-hodnj zvezni državi Arizona trdi, da so ravno ti konji tisti, ki imajo pravo žilo divjih po nijev in neukrotljivo trtno in se ne vdajajo kot ostala čreda ter se uporno otresajo vsakega jezdeca, ker se dobro zavedajo, da bi morali sicer vsč življenje samo garati.
(Po uThe New York Times Magazinu)
IIIIIMIItltltllltllltllllllllllllllllllUtlltllllltllllll
TOBAK V ISTRI
dobro uspeva
Ze okrog leta ,1900 je poskušala Avstro-Ogrska uvest; gojenje tobaka v Istri. Sejali so velikolistni tobak ((Makedonija«, «Gigamte» in «Mreško». Ker pa niso dosegli dobrih uspehov, so s proizvodnjo tudi kmalu končali. Leta 1921 je Italija ponovno poskušala z go. jenjem tobaka in kmalu dobila novo vrsto «Lucce Valle« ali «Istria Valle« z križanjem velikolistnatega in drobno listnatega tobaka. Ta vrsta je v Istri dobro uspevala, toda proizvodnja ni nikoli dosegla tistega obsega, ki bi ga zaradi ugodnih razmer lahko.
Okrog 100 ha zemljišča so po-
Sova zaloga hrane. V sedlu je., sacj;i> s tobakom. Zakupniki so sedel, dokler ni zaspal, in često j je zelenega prodajali državnemu je sedlo služilo tudi pono-; mu monopolu. Ti zakupniki či za vzglavje. V svojem na
  iih.iihimh .............................................................................
iHiinmiimiimmmi
V članku, ki smo ga objavili . nedeljski številki našega lista, smo pisali o praktični izrabi znanstvenih izsledkov o sončni energiji in toploti morja, Danes hočemo seznaniti naše bralce o izkoriščanju plime in oseke ter vetra.
Kakor pri soncu, tako nam je mogoče izkoristiti tudi morsko energijo na dva načina. Isti Francozi, ki gradijo v Abi-djanu, pristanišču na Zlati o-bali v Francoski Zapadni Afriki, morsko termično elektrarno, se na obalah Bretanije trudijo, kako bi pridobivali električni tok iz plime in oseke. Naprava, ki jo imajo v načrtu. naj bi ne stala daleč od kraja, kjer je nekdo že več kot pred dve sto leti izrabljal energijo plime in osekfc.
Ideja, na kateri sloni ta iznajdba, je pravzaprav preprosta: pri izkoriščanju vodnih sil se vedno trudimo, kako bi v višj • legah zajezili vodo in izkoristili njen padec Zato bi bilo koristno najti način, kako zadržati vodne množine, ki jih dviga plima in ne dopustiti, da bi se te vodne množine odtekle, preden jih ne bi izkoristili Nasprotno, ta voda naj se odteka po določeni poti in čez turbine, torej kakor slap v strugo reke. Francoski rokodelec, ki je prišel že pred dve sto leti na to misel, seveda še ni poznal električnega toka; zato je lahko izkoristil pridobljeno energijo le mehanično tako, da jo je uporabil za po-
h in »seka, veler in mirn n'
so še neizčrpani viri energije
gon mlinskega kolesa.
Danes gradi ((Francoska študijska komisija za izrabo morske energije« med krajema St, Malo in Dinard nasip; ta jez do napravil neka^ zaliv, v katerega bodo zajeli vodo plime. Bretonska obala je za kaj takega izredno ugodna, kajti ma-lokje na svetu je višinska razlika med plimo in oseko tako velika, kakor prav tukaj ob vhodu v kanal. Povsod tukaj znaša razlika več kot osem metrov, na nekaterih mestih pa celo trinajst. Tako se v tem zalivu ustavijajo ogromne vodne količine Ker je plima in oseka odvisna od zvezdoslov-nih pojavov in je v zvezi z lunino potjo, so opazovanja narave že zdavnaj tako napredovala, da lahko predvidevamo silo plime in oseke, torej silo nabrane vode. ki se bo v turbinah pretvorila v električno energijo.
In prav tukaj je zadržek: «morsko - motorna energija« sloni na sunku. Edinstvena naprava v St. Maloju bo proizvajala letno baje veliko vsoto 30 milijard kilovatov, vendar vedno samo za osem ali devet ur dnevno. Za ostali čas je bilo treba poskrbeti vire za
pridobitev energije drugod. Iz-računali so namreč, da bo Francija morala sedanjih 30 milijard kilovatov, ne glede na pridobivanje energije iz morja, dvigniti na okrog 90. milijard.
ZEMLJA JE VELIKA PEC
George Claude, isti inženir, ki je zgradil pred leti na Kubi prvo morsko termično elektrarno, je iskal ljudi, ki bi mu pomagali z denarjem, da bi začeli izrabljati še drugi neizčrpni vir energije. Gre za izkoriščanje toplote zemeljskega jedra, ali samo njegovega majhnega dela.
Vsekakor je brez pomena, če izkazuje zemlja v svoji najgloblji notranjosti 6000 ali 3000 stopinj Celzija, ko vendar vemo. da naletimo v globočini 8OO0 metrov enakomerno toploto okrog 300 stopinj. Claudo-va zamisel je v tem: vodo moramo napeljati v zemeljsko globočino, pustiti, da tam izpari, nato pa uporabiti kipečo paro za pogon turbin. Znan stveno načelo je tudi tukaj kot pri ostalih že obravnavanih virih energije preprosto Tako uporabljena voda bi nam dala
ter vode bi pri padcu 8000 metrov proizvajal 100.000 PS
Toda tako preprosto to vprašanje vseeno ni. Claudov načrt predvideva za njegovo geoter-mično elektrarno globočino 8 tisoč metrov; zato naj bi spuščali vodo po stopnjah, preden bi se dvigala v oblaki pare Jasno je, da ni človeka, ki bi mogel delati pri vročini 300 stopinj. Vročini naj bi odpo-rrtogli z zbiralniki - tekočega zraku. Ker ima ta 180 stopinj pod ničlo, bi s tem toploto izenačili in napravili znosno klimo, Ta postopek bi bil zelo drag, vendar bi se po mnenju Clauda še vedno izplačal, kajti zemeljska toplota bi segrevala katero koli količino vode in jo spremenila v paro, ki bi jo izrabil človek za svoje potrebe.
MLINI NA VETER ZOPET NA VIDIKU
Znameniti francoski pisatelj Andre Maurois je pod naslovom «Prva planetna vojna odlomek iz svetovne zgodovine, napisarte v letu 2025» opisal posebno znamenit dogodek, ki so ga ljudje doživeli v maju leta 1987. ko je bila velika vetrovna kriza. Kmalu je maroški učenjak iznašel ((akumulator za veter«. Posledica te iznajdbe je bila ta. da so se za-
viharji. Nastale so akcijske družbe, ki so se prepirale predvsem, katera od njih bo_ pridobila pravico za izkoriščanje gore Mont Ventoux pri Lyonu v Franciji, ki jo imenujejo celo po vetru. Medtem naj bi bil namreč neki učenjak dognal,-da proizvaja Mont Ven-toux s silo svojih vetrov toliko energije kot niagarski slapovi.
Tako je pisal Maurois. kakor je napisal Jules Verne toliko fantastičnih romanov, ki pa vseeno niso bili samo fantastični, kakor so pokazali izsledki moderne tehnike.
Medtem je namreč nemški inženir Helmut Voigt zgradil v Hannovru elektrarno na veter; hkrati je iznašel napravo, ki omngoča, da napelje z vetrom producirani izmenični tok naravnost v tokovno omrežje. Voigtova elektrarna na veter sestoji iz nekake gondole, pritrjene na 50 metrov visoki jambor. Veter goni zračni tro-tcrilni vijak in celotna naprava, ki proizvaja letno 2.125.000 kilovatnih ur. zadošča, da lahko preskrbi manjše mesto z lučjo, pogonsko silo in toploto.
Po vseh teh iznajdbah je zares čudno, da se svet ukvarja z drago atomsko-molekularno silo. da išče vsepovsod premogovna ležišča, ko je vendar toliko energije skrite v naravi.
čeli bogati ljudje, zlasti in- \ ki bi nas za nedogledno dobo dustiijci, zanimati za puščav- S rešila vseh skrbi. In pri vsem sk^ kraje na zemlji samo za-j izgubljamo vso to silo brez
obilico sile, kajti kubični me-lto, ker divjajo tamkaj močni 1 vsake koristil
fašistični zakupniki — so izko riščali proizvajalce in kovali na njihov račun velike dobičke. Proizvajalci so zato izgubili interes za sejanje tobaka ter so ga 1943 popolnoma prenehali gojiti.
Po osvoboditvi Istre .ie bila poverjena proizvodnja tobaka zadrugam, ki so prevzele tudi sušilnice in ostale naprave za predelavo in sajenje. Lani je bi! ustanovljen pri tobačni tovarni v Rovinju surovinski sektor, ki je prevzel skrb za proizvodnjo tobaka. Strokovno delo se je takoj poznalo: kakovost in količina’ tobaka se je letos dvignila na raven, ki ga je Italija dosegla v najboljši sezoni.
Ponekod je površina obdelanega področja tako razsežna da ga lahko obdelujejo mehanizirano. Kaj to pomeni za pridobivanje tobaka, ni treba govoriti.
Na enem hektaru dobe v Istri okrog 7.000 kg zelene mase tobaka, medtem ko pridelajo pšenice , na istem področju koma; okrog 1.000 kg. Tobak je precej dražji od žita. od pšenice desetkrat, od koruze pa celo petnajstkrat. Poleg tega je važno. da tobak lahko prenaša sušo, ki mu celo do neke mere koristi, medtem ko je letos n. pr., koruza izredno slabo uspela.
Po proračunu kmečke delovne zadruge «Lenin» iz Rovinja je znašal delovni dan za obdelavo tobaka v letu 1951 okrog 500 dinarjev, za trto, kj je si-cei zelo donosna rastlina pa 450. Ze iz tega razloga bodo v Istri razširili gojenje tobaka, posebno pa še, ker je vrsta dobra in iskana v inozemstvu.
1 NOVE	I
1 SLOVENSKE i 1 KNJIGE 1
5iiiiiiiiiiiiiiiuiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinr>
Preiihov V orane
Mih iz Zapele
Korak bliže k spoznavanju Prežihovega Voranca, njegove umetnosti in razvojne poti predstavlja knjiga njegovih spisov, ki so pod naslovom «Kanjuh iz Žagate«, te dni izšli pri Slovenskem knjižnem zavodu. Knjiga «Kanjuh iz Zagate« predstavlja nekak sbornik Prežihove pripovedne proze in sicer izbor manj znanih in deloma še neobjavljenih dei Pisateljska dediščina Prežihovega Voranca še danes namreč ni dostopna v celoti poleg desetih knjig, od ((Povesti« iž leta 1925 do ((Solzic«. izšlih v letu pred smrtjo. ki pa jih večinoma tudi ni ve{ Šobiti na našem knjižnem trgu, je Prežihov Vo-ranc ustvaril še mnogo drugih. večinoma krajših umetnin, ki so ostale do danes raztresene po raznih revijah in drugih publikacijah. Teh del je precej: seveda so med njimi tudi začetna in umetniško manj dognana dela, pa tudi samo zametki večjih kompozicij; toda tudi vsa ta dela so za spoznavanje umetniškega lika Prežihovega Voranca prav tako pomembna kot ona, ki jih že poznamo po knjižnih izdajah. Spričo tega bodo naše založbe in naši literarni zgodovinarji slej ko prej morali' začeti misliti na zbrano delo veli-kega pisatelja, delo, ki bo v sistematičnem redu zbralo vso Prežihovo umetniško prozo. pa tudi njegove reportažne in polemične spise. Knjiga «Kanjuh iz Zagate« seveda ne more nadomeščati zbranega dela. niti ne dopolnjevati ostale, že izdane knjige s Prežihovimi spisi. Predstavlja pa poskus posredovati našim bralcem manj znana ali pa sploh neznana dela Prežihovega Voranca. Urednik Ivan Skušek pravi v svoji pripombi k izdaji, da pred-stavlja ta knjiga ljudsko izdajo izbranih, v knjižni obliki še neobjavljenih Prežihovih spisov, prispevek k Širšemu. spoznavanju njegovega pisateljskega dela ter obenem dragocenost več k zakladnici slovenske literature. Temu namenu pa knjiga prav gotovo ustreza.
Urednik pri izbiri snovi vsekakor ni imel lahke naloge glede na sam značaj zbirke, pa tudi zaradi vsebinske in oblikovne pestrosti -objavljenih del. Pri izbiri snovi je bila pač odločilna kvaliteta, pri razporeditvi, pa .je napravil kompromis med krcmološlf«n-iin vsebinskim vidikom urejevanja. Vso snov je razdelil po časovnem zaporedju nastanka posameznih spisov na pet delov. vsebino teh Pa kolikor mogoče snovno zaokrožil. Seveda pa tega načela dosledno ni mogel povsem izvesti in je bil prisiljen ponekod odstopiti od njega. V P„rvi del je uvrstil petero krajših pripovednih spisov, ki so nastali v prvi dobi Prežihovega literarnega ustvarjanja. Vzel jih je iz zbirke «Povesti». v katerih je Prežih leta 1925 objavil svoja prva dela ki jih je imel za najboljša in toliko zrela, da se lahko z njimi predstavi javnosti. Med temi spisi je tudi črtica »Petkov Cene«, za katero vemo, da je z njo mladi Lovro Kuhar dosegel prvi literarni uspeh in da je prav ta prinesla preokret v življenje mladega kmečkega fanta, ki je odslej postal stalen sodelavec revije ((Domač; prijatelj« V drugem delu so Prežihovi spisi, ki so nastali od leta 1924 pa do začetka druge svetovne vojne in zšii po raznih slovenskih revijah: Izjemo predstavlja le novela «Kanjuh iz Zagate«, v kateri prikazuje pisatelj usodo prosvetnega delavca in ki sploh še ni bila objavljena. ((Skrivna bralnica«, odlomek iz nedokončanega romana »Pri-strah«. zavzema tretji del knjige. Ta odlomek je prvikrat izšel v Novem svetu leto dni pred pisateljevo smrtjo ter je obetal, da nam bo Prežihov Voranc dal nov roman iz slovenske preteklosti. Na žalost je delo ostalo nedokončano, Četrti del knjige izpopolnjujejo črtice, ki so izhajale po vojni v naših revijah. Snov teh je zajeta večinoma iz trpljenja in borb slovenskega ljudstva med zadnjo vojno. Knjigo zaključuje peti del, v katerega je urednik uvrstil pet avtobiografskih, reportažno napisanih spisov. Tako nam knjiga podaja nekak prerez pisateljevega ustvarjanja. Ce si med v tej knjigi objavljena dela zamislimo še Prežihove velike tekste. «Požganico». «Doberdob». . «Jamnico«, ((Solzice«. potem imamo pred seboj vso pot. ki jo je Prežihov Voranc prehodil kot umetnik. Začetnim delom slede vedno močnejša: malo pred drugo vojno je vrh pisateljskega dela; po osvoboditvi pa nastajajo spet krajša, manj močna dela in zasnutki velikih tekstov, ki pa ostanejo nedokončani. Izdaja knjige spisov Prežihovega Voranca predstavlja poskus prereza njegovega ustvarjanja. Kot ljudska izdaja bo knjiga vsekakor dragocena vsem našim bralcem.
* * *
Pregled 104 godbenikov, ki sestavljajo newyorški filharmonični orkester in bodo v njem nastopali prihodnjo sezono, kaže, da je 61 godbenikov po rodu Amerikancev, ostali pa prihajajo jz 19 drugih držav: iz Nemčije, Avstrije, Alžira, Argentine, E-gipta, Francije, Turčije, Madžarske, Poljske, Izraela, Anglije in Škotske.
| f|N p 1 l	p	Vremenska	napoved za danes:
1/ \J L hA	L	Menjajoča	se oblačnost z ne-
V |\L/VlL	spremenjeno temperaturo. —
Včerajšnja	najvišja tempera-
tura y Trstu je dosegla 17.7, najnižja 12.7 stopinj.
STRAN 4
ŠPORTNA POROČILA
30. SEPTEMBRA 1952
t tur**	ri
■J lid!ji, „ J l|
m'\i
 !  J
i ‘	<>■
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 20.00:
G. Verdi: «OteUo», opera v 4 dejanjih. — Trst II.: 18.15: Sme tana: Dva stavka iz godalnega kYa,. 0130: Ra-Franck: Simfonične variacije. Trsw- • dijski festival napolitanskih Pesmk =er.n, 13.40: 18.00: Poje moški zbor «France Prešeren«. Friderik Chopin: Klavirske skladbe.
SAMPDORIA JE V ŽARKI LUČI POKAZALA HIBE DOMAČIH
V zadnjih minutah prva točka
Smo šele pri začetku sezone in že lahko rečemo: *Na tak način ne bo ilo daleč*. Trie-stinat ki je nekaj minut pred koncem dosegla gol in s tem prvo točko letošnjega prvenstva ni boljša od Triestine iz lanskega leta. Nedeljsko moštvo ni prepričalo gledalcev; o tem je jasno pričalo ob koncu prvega polčasa negodova. nje, ki je izostalo po zadnjem sodnikovem žvižgu; ne ker bi ljudje bili zadovoljni, ampak iz enega samega razloga:	s0
še s strahom v mislih gledali pravkar prestalo nevarnost. Triestina bo nastopila v nedeljo v Turinu proti Juventusu. Tam ne bo točk. Z golom De Vita v 42. minuti je odpadla nevarnost, da bi tržaško moštvo po štirih tekmah bilo brez točke.
Sampdoria je bila nadmoč-na v tehniki posameznikov, skupni igri, hitrosti, kritju in odkrivanju ter igri z glavo. Kaj hočete več! Genovežani so dobri. Ostri branilci so v nasprotju z mnogimi italijanskimi moštvi tesno markirali napadalcef četverokotnik je po potrebi pomagal napadu in o-brambi. Krili sta s precejšnjo lahkoto prehajali Valentija in še bolj Clauta.
Nuciari ima še počasen refleks; prejetega gola ne bi mogel braniti. Claut in Valenti nista na tišini. Videmčan Fe-ruglio se dobro postavlja in je koristen element v domačem mozaiku. Invemizi je bil najboljši igralec Triestine. Požrtvovalen, dobro igra z glavo, primerno oster.
Napad ni obstajal: Mnogo je bilo mešanja, igralci so se iskali redkokdaj našli. Soerensen je skrbel za red in častno končal tekmo. Ispiro je dal tonu igre primerno kvaliteto Tekal je na desno in levo s požrtvovalnostjo, ki je že dalj časa edini pozitivni rekvizit Triesti. ne, vendar moramo pri pola ganju računov reči, da ni u-spel. Se mnogo manj je naredil dobrega De Vito, ki z veli. kim elanom naskoči žogo, a jo le redko pripelje nekaj metrov, preden jo zapravi. Ne o-pravičuje ga niti gol. Nekoliko boljši Boscolo. La Rosa je
začel ofenzivno, a mu ni prijalo tesno sosedstvo nasprotnega krilca. Nato je igral nekakega defenzivnega srednjega krilca. Tu pa je popolnoma odpovedal. Ne pozna podajanja soigralcu. Tudi na tej tekmi jc bilo razvidno, da La Rosa lah. ko zaključi akcijo, ne pa pripravi.
Pri dveh takih enajstoricah je potek tekme na dlani. Dokler je igra tekla po tirih previdnosti, je Sampdoria prevla. <lovala_ Sele v drugem delu je Triestina po dobljenih naročilih prešla v napad, v katerem je tvegala vse za vse. Tedaj so domači bili v terenski premoči. Ta premoč ni bila sad boljše igre, temveč dejstva, da
REZULTATI : Juventus - #Atalanta Roma • *Bologna
*Como - Palermo *Fiorentina - Novara *Lazio - Pro Patria *Milan - Spal *Napoli - Udinese *Torino - Inter ^Triestina - Sampdoria LESTVICA :
5-1
1-0
3-1
1-0
3-1 1-0
4-2 1-1 1-1
je napadalo več Tržačanov, kot je bilo igralcev Sampdorie v o-brambi. Ta navidezna premoč bi lahko prinesla do hudega poraza, Pri takem igranju sta dve možnosti; ali se rezultat poviša, ali pa napadalci i zena. čijo. V nedeljo se je zgodilo drugo in tržaški navijači bodo za to še dolgo hvaležni.
Sampdoria je imela več prilik za dosego gola v prvem polčasu, Triestina v drugem. V
V deseti minuti prvi gol tekme. Feruglio je oviran od dveh nasprotnikov podal prostemu Contiju. Polvisok1 strel in gol.
V 42 minuti drugega polčasa je Triestina izenačila. Peta-gna je imel žogo sredi gneče. Podal je vzporedno z golom Ispiru, ta je žogo prepustil De Vitu. Krilo je spremenilo smer v mrežo, desno od vratarja Mora, ki je bil vseskozi na višini. Pred koncem je za trenutek spreletelo stadion upanje, na skoraj neverjetno zmago. La Rosa je sam pred Morom streljal mimo gola. Potem konec.
m. v.
jf.
Marciano opazuje v ogledalu rane, ki jih je dobil v boju proti W aleottu
VELIKfi BORBA V NAJZANIMIVEJŠI TEKMI JUG. LIGE
Partizan-Dinamo 3-2 (2-2)
Kljub dobri igri Velež brez točke - Hajduk in Crvena zvezda nista izgubila stika z vodečimi
BEOGRAD, 29.
Partizan . Dinamo je zbudila ponos Zagrebčanov. Po mnogih neuspehih in dalj časa trajajoči krizi so Dinamovi igralci dosegli... neuspeh, ki pa se znatno razlikuje od prejšnjih. Današnji poraz proti Partizanu je prišel po-dobri igri. V 20. minuti je Dinamo vodil z 2-0, nato pa so domači do odmora izenačili, pet minut po začetku drugega dela pa prišli v vodstvo. Rezultat se kljub mnogim priložnostim ni več spremenil. Dinamov vratar Stinčič je med drugim branil enajstmetrovko. Sodil je Rakič, kj zaradi of si-dea ni priznal tri gole zagrebških igralcev. Zanimivo je, da so se v obeh enajstoricah odlikovali zlasti igralci, ki so v nedeljo nastopili v meddržavni tekmi Jugoslavija - Avstrija.
Velež je nudil splitskemu Hajduku velik odpor in kapituliral z minimalnim rezultatom
Tekma 11:2 (1:1). Domačini so igrali
Milan
Roma
Inter
Napoii
Bologna
Udinese
Juventus
Como
Torino
Lazio
FioreffltGna
Spai
Pro Patria
Sampdoria
Triestina
Novara
Palermo
Atalanta
3
3 2 2 2 2 2 1
1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 0 2 1 1 1 0
TEKME PRIHODNJO NEDELJO:
Bologna - Palermo: Inter -Napoii:	Juventus . Triestina;
Novara - Como; Pro Patria -Torino; Roma - Milan; Sampdoria . Atalanta; Spal - Lazio; Udinese - Fiorentina.
Najhitrejši človek sveta umrl med tekmovanjem
DRUMNADROCHID, (Škotska), 29. — John Cobb, najhitrejši človek na zemlji, je podlegel danes ranam, ki jih je dobil, ko je poskušal na jezeru Loch Ness izboljšati svetovni rekord v hitrosti na vodi.
53-letni Cobb je bil svetovni pivak v hitrosti za avtomobile s povprečno brzino 394,196 milj na uro. Te dni se je ukvarjal s poskusi, da bi priboril Veliki Britaniji tudi hitrostni rekord na vodi. Zato mu je služil reak, oijskl motorni čoln, imenovan «Crusader», vreden 42.000 dolarjev. S tem čolnom je hotel londonski krznar popraviti rekord Američana Stanleya Say-resa.
«Crusader» je danes vozil brezhibno in je dosegel brzino 250 milj, ko so gledalci nenadoma obstali. Coln se je potopil s prednjim delom v vodo in Je razletel v neštevilne del ce. Cez nekaj trenutkov se je Cobb, ki je imel na sebi rešilni pas, pojavil na površju. Ležal je na vodi med ostanki čolna, gledalci pa so vpili misleč, da se je rešil. Zdravnik, ki se je
približal kraju nesreče z motornim čolnom, je ugotovil, da gre za brezupen primer. Cobb je imel zlomljeno hrbtenico in je med prevozom do obrežja umrl.
Cobb je bil slaven po vsem svetu posebno od leta 1947 - dalje, ko je dosegel svetovni rekord v avtomobilizmu. Bogati trgovec je že hotel opustiti šport; dva prijatelja sta mu pred časom ponudila, naj bi z njunim čolnom še enkrat poskusil zrušiti rekord. Prejšnji teden ga je obiskala kraljica mati Elizabeta, želeč mu dobro srečo. Slabo vreme je zadnje čase oviralo vse službene poskuse, kljub temu pa je 19. septembra Cobb dosegel 173,14 milj na uro. Strokovnjaki so rekli, da se motor ni razletel, temveč da je čoln šel na kose samo zaradi udarca z valovi. Cobb je bil največji britanski avtomobilist. Leta 1947 mu je bil dodeljena »Nagrada Sea-grave», namenjena človeku, ki bi naredil največji podvig na zemlji, morju ali y zraku.
DRŽAVNO EKIPNO LAHKOATLETSKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE
Povprečni rez ultati
Izjemo tvori Milakov,ki je dosegel nov rekord v skoku ob palici z rezultatom 421 cm
ZAGREB, 29. — V soboto in nedeljo je bilo v Zagrebu ekipt no državno prvenstvo v lahki atletiki. Rezultati so služili tudi za pomoč pri dokončni sestavi državne reprezentance za dvoboj proti Italiji. Zal mora. mo reči, da so v mmogih disciplinah časi in mere resno konkurirali po slabi kvaliteti izi. dom izbirnega tekmovanja italijanskih atletov. Izjemo tvori Milakov, ki je dosegel nov dr. zavrti rekord v skoku ob palici z rezultatom 421 cm. Rezultati: MOŠKI — 110 m z zaprekami: Lorger (K) 15.3, Srp (M) 15.7, Zupančič (K) 15.9; 100 m: Jovanovič (C. z.) 11.0, Sataolo-vič (P) 11.1, Pecelj (C. z.) 11.1; 400 m: Sabolovič (P) 50.0, Tomašič (D) 50.2, Hočevar (P) 50.6; skok v višino: Dimitrije-vič (P) 194, Nikolič (C. z.) 173, Vukovič (P) 178; met krogle: Sarčevič (Crvenp zvezda) 14.75, Gafc (M) 14.07, Jeftovič (C.
itaiiM sneli
proti Jugoslaviji
MILANO, 29. — Italijanska lahkoatletska zveza Je določila reprezentanco meddržavni dvoboj Jugoslavija - Italija, ki bo 4. in 5. oktobra v Zagrebu.
100 m — Štafeta 4 x 100: Ja-cob, Grossi, Montanari, Sanger-mano, Sobrero, Vittori.
400 m — štafeta 4 x 400: Fi-liput. Grossi, Portorocca.
200 m: Dani, Tarabella.
1.500 m: Bettini, Ma^gioni.
5.000 m: PeppiceHi, Righi.
10.000 m: Peppiicelli, Righi.
110 ovire: Alba nese, Balestra.
400 ovire: Filiput, Missoni.
Skok v višino:	Campa«ner
.Mag nori i.
Skok v daljino: Ardizzcne, Druetto.
Troskok: Bertacca, Guzzi.
Skok ob palici:	Bjdlotta
Chiesa.
Krogle: Consolini, Proleti.
Disk: Consolini, Tosi.
Kopje: Matteucci, Ziggiotti.
Kladivo; Castagnetti, Taddia.
z.) 13.57; skok v daljino: Radovanovič (C. z.) 6.83, Sertič (P) 6.72, Petranovič (D) 6.63; skok ob palici:	Milakov 421;
5000 m: Mihalič 14:30.2; 1500 m:	Ottenheimer (P)	3:59.0,
Pavlovič (P) 4:00.0, Mugoša (C. z.) 4:00.5; 4 x 100 ra: Partizan
43.7, Crvena zvezda 43.8, Dinamo 43.9; kladivo: Gubijan (P) 50.85, Galin (M) 50.75, Berec (P) 50.50; 10.000 m: Cetinu« (P) 31:11.8, Stefanovič (P) 31:46-8, Jovanovič (C. z.)	31:49.6. —
ZENSKE:	— 80 m zapreke:
Šumak (M) 12.5, Babo vič (M)
12.7, Rauh (D)	11.7; 20{f m:
Galič (D) 27.5, But*ja.(M) 28.1, Bevc (K) 28.2; Met diska: Ho-molja 42.43; kopje:	Kctlušek
(O) 35.95, Perovič (S) 33.45, Jezernik (K) 31.25; 4 x 100 m: Mladost 51, Kladivar 53.8, Dinamo 54.4; višina: Sima (O) 138, Babovič (M) 138, Šumak (M) 138.
Vrstni red društev je nasled-nji: moški: 1. Partizan 32.202; 2. Crvena zvezd,a 31.436; 3. Dinamo 28.820; 4. Kladivar 28.3S2; 5. Odred 27.033;	6. Mladost
26.996; ženske: 1. Mladost 13.452; 2. Kladivar 12.760; 3. Odred 12.425; C. Senta 11.603: 5. S!o-boda (Varaždin) 11269, 6. Di namo 10.969.
Gligorič premagal
Šveda Stolza
STOCKHOLM, 29. — Rezul tati IX. kola conskega turnirja za svetovno šahovsko prvenstvo: Sanchez - Barcza preki njeno, Stahlberg - Matanovič 1-0, Retrosjan - Pachman 1-0, Geller - Wade prekinjeno, Sza-
SLOUEiiSHO HITRO PIK10
Začelo se je nogometno prvenstvo Slovenije. Prve tekme so dale naslednje rezultate: Vzhodna skupina: Mura - Nafta 4:2 (1:1), Železničar M. - Kladivar 5:1 (2:0), Drava - Kovinar M. 2:1 (1:1). — Zahodna skupina: Krim - Postojna 3:1 (1:1), Gregorčič - Proleter 2:2 (1:0), Izola - Korotan 2:2 (0:0), Zeleziničar (Nova Gorica) -Sloga 3:0.
talijfinske federacije in je še isti dan nastopil za klub Galla-latese, ki svojim tekmovalcem nudi izvrstne pogoje in ima močne etoPe v mnogih športnih panogah. Cereali je izven konkurence dosegel v kladivu rezultat 57.30 m. Taddia je na istem tekmovanju vrgel kladi-vo 54.41. Ostali rezultati so povprečni.
ostro in koristno. Sloves Hajduka, v katerem so izvrstno zaigrali Beara, Matošič in Vu-kas, ni preplašil današnjih premagancev.
Med Lokomotivo in BSK je neodločen rezultat umesten. BSK je bil v terenski nadmoči, Lokomotiva pa nevarnejša.
Zagreb je po grobi igri gostov zasluženo zmagal proti Vardarju z izidom 3:1	(1:1);
Spartak po proti Vojvodini 1:0.
LESTVICA :
Partizan
BSK
Spartak
Hajduk
Crv. zvezda
Zagreb
Vardar
Sarajevo
Dinamo
Velež
0 10:2
0 6:4
1 3:4 1 7:6 1 4:4
1	1	1	3:3
1	1	1	3:5
1	0	2	4:5
0	2	1	3:4
0	0	3	1:5
3 0 1 2 2 0 2 0 2 0
Mornar prvak v vaterpolu
Z zmago nad Naprijedom 5:1 (0:1) je Mornar z boljim količnikom golov in istim številom točk postal jugoslovanski državni prvak v vaterpolu.
	LESTVICA:					
Mornar	10	5	3	2	31:22	13
Jug	10	5	3	2	33:24	13
Jadran	10	S	2	3	35:31	12
Mladost	10	4	2	4	19:23	10
Primorje	10	3	P	S	32:36	8
Naprijcd	10	1	2	7	17:43	4
ZAČETEK
SLOVENSKO-HRVASKE LIGE
Branik-Odred 5-3
V nedeljo so se prvič sestale enajstorice slovensko-hrva-ške lige. V Mariboru je Branik nepričakovano premagal Odred z rezultatom 5-3 (4-2). Gostje so bili tehnično boljše moštvo, zatajila pa je obramba. Ljubljanski Železničar je na domačem igrišču pred 3000 gledalci porazil Rudarja iz Trbovelj. Eri gostih napad praktično ni obstajal. Ostali rezultati;
Kvarner t Proleter 2-2 (2-0); Tekstilac - Metalac 1-1 (1-1); Slavija - Šibenik 4-1 (1-0).
* * *
Vodstvo Dinama je vložilo pritožbo proti tekmi Partizan-Dina-mo. Vodstvo meni, da sodnik ni priznal dva pravilna gola rekoč', da sta bila dosežena iz of sidea. Po drugi strani pa je priznal Partizanov gol, v katerem naj bi zares realizator bil v poziciji of sidea.
RIM;- 29. — Tajništvo «Xoto-calcio* sporoča, da je bilo pretekli teden igranih 361.991.314 lir. 944 zmagovalcem, ki so dosegli 13 točk, gre okoli 191.000 lir, medtem ko bodo za 12 točk dobili po 8.900 lir. Zmagoval cev z 12 točkami je 12.050.
* * #
VARŠAVA, 29. — Na lahkoatletskem vojaškem tekmovanju med Poljsko in CSR je Za-topek tekel progo 5000 m v času 15:19.8, 10.000 m v 29:34.0.
* * *
MILANO, 29. — V četrtek 9. oktobra bo bivši vseslovanski boksarski prvak Nello Bar badoro boksal v Milanu proti Francozu Rayu Famechonu za naslov evropskega prvaka. Isti večer bo nastopil tudi Tiberio Mitri proti Francozu Kidu Marcelu.
Izola-Korotan 2-2 (00)
Igra je bila napeta in razburljiva. Domačini so bili tehnično boljši, gostje pa bolj odločni in požrtvovalni. Med Izo-lani se je izkazala predvsem napadalna petorica, ki je večkrat z lepimi in prodornimi akcijami spravila v zadrego nasprotnikovo obrambo. Kljub premoč; je v odločilnem trenutku manjkal nekdo, ki bi zaključili akcijo z uspehom. Zaradi te pomanjkljivosti bi Izo-lani tekmo skoraj izgubili. Izenačili so šele nekaj sekund pred koncem. V 6. minuti prve, °a polčasa je sodnik prisodil enajstmetrovko v korist. Izole. Streljal je Paoli, toda vratar Korotana je lepo ubranil. Nekaj minut kasneje so gostje zapravili priložnost, da bi prišli v vodstvo. Tako se je polčas končal brez golov.
V drugem polčasa so domačini že v 10. minuti dosegli gol s Paolijem. Vsi so pričakovali, da bodo Izolani prednost še povečali, ko v 26. min. gostje izenačili s Stulerjem. Tri minute pred koncem je Paoli v kazenskem prostoru Izole nepravilno zadržal Korotanovo krilo, vsled česar je sodnik pri
ZADNJA POROČILA
VOLILNA KAMPANJA V ZDA
Predsednik napada generala
Truman trdi, da je Eisenhovver prebil vse življenje v vojski in ne more vedeti, kaj se je dogajalo v državi
WASHINGTON, 29. — Volilni vlak predsednika Trumana je odpeljal v nedeljo proti za-padu. Pot bo trajala 15 dni in na 8^500 milj dolgem potovanju bo imel predsednik v raznih krajih nič manj kakor 89 govorov, da podpre demokratičnega kandidata Adlaia Ste-vensona.
General Eisenhovver je počival v Nev/ Yorku, medtem ko je guverner Stevenson polagal javno račun o svojih osebnih dohodkih za deset let nazaj in o plačanih davkih, kar naj bi veljalo kot odgovor na očitke
Stuler pretvoril v gol. Razočarana publika je že začela zapuščat; igrišče, ko je odločni Pugliese izenačil v 45. minuti in spravil rezultat na 2:2.
IZOLA: Muškolin: Benvenuti, Dagri; Pugliesč, Delise, Gruber; Depase, Zarod II, Zarod I, Paoli in Ulčigraj.
KOROTAN:	Kovačič;	Maj-
bo - Averbach prekinjeno, Ko- cen, Eier; Brezar I, Jan, Bajtov - Pilnik prekinjeno, Tajma- , ’^:T	B''^zar	Slu'
_	.	ler	I	in	Stuler	II.
nov Golombek 1-0, Steiner -Unzicher 0-1, EliskaSes - Prins 1-0, Stolz . Gligorič 0-1. Stanje: Kotov 7 (1—), Stahlberg 7, Pe-trosjan 6,5. Tajmanov 6 (—). Szabo, Geller 5 (1—), Gligorič 5, Varsza 4,5 (1—), Pachman 4,5, Pilnik in Averbach 4 (1), Matanovič, Unzicker 4, itd,
— -	.	senatorja	Nixona.	Stevenson	je
.^Le^irr^,kkai°očie[ob tej priliki povabil tudi generala Eisenhowerja, naj stori enako kakor on. Stevenson je imel od leta 1942 do 1951 pol milijona dolarjev kosmatih dohodkov in je od tega plačal državi 211.980 dolarjev davkov.
Kakor poročajo iz Severne Dakote, je Truman govoril danes v Fargu. Obtožil je generala Eisenhovver j a. da se poslužuje korupcijske afere kot političnega orožja in ga imenoval «slamnatega moža spletkarske skupine«. Truman je zatrdil, da razpolagajo generalovi pristaši s precejšnjimi sredstvi za podpiranje njegove volilne kampanje, Bankirji Wall Streeta, je dejal, rahljajo svoje mošnje. Po Trumanovem mnenju je Eisenhovver kandi-
Tekmo je sodil Perko iz Ljubljane pred več ko tisoč gledalci.
Cereali: 57.30 m
v metu kladiva
Danilo Cereali, nekdanji slo-verniki lahkoatlet Žerjal, je v i nedeljo dobil privoljenje od; i-
dat, ki je vse svoje življenje prebil v vojski in ne ve mnogo o tem, kar se je dogajalo v ZDA, Q sebi pa je dejal, da je dodobra odpravil korupcijo v vladi. Potem ko je poudaril, da je njegova vlada storila dobro delo, je nadaljeval: «Izkoreninili smo komunistično konspiracijo v naši državi in zaustavili pohod komunizma po svetu. Ako hočete preprečiti tretjo svetovno vojno, morate biti zelo oprezni, kajti dozdeva se, da je republikanska stranka naklonjena nekakšnim čudnim nasvetom v pogledu zunanje politike.
Tuman je potem naštel nekatere organizacije, ki se u-kvarjajo s tem, da s posebnimi manevri dosežejo pristanek parlamentarcev na določene zadeve in ki, po njegovem mnenju, delujejo za republikanskim kandidatom.
Na poti po državi spremlja Trumana tokrat tudi hči Margaret, ki se pogosto spusti med množico in debatira z ljudmi.
NEW YORK, 29. — Agenci-ja za pomoč palestinskim, beguncem na Bližnjem vzhodu je objavila svoje drugo letno poročilo Glavni skupščini ZN, v katerem poudarja potrebo, da se napravi konec »socialnemu in gospodarskemu p ropa. danju« 881.600 beguncev iz ?a' lestine.
Mongolska delegacija
v Pekingu
HONG KONG, 29. — Politični opazovalci v Hong Kongu komentirajo prihod mongolske delegacije v Peking in predvi-devajo, da se bo iz razgovorov rodila tesnejša zveza med Kitajci in Mongoli ter da ni izključena mongolska soudeležba v korejski vojni. Mongolsko delegacijo sestavljajo ministrski predsednik Cedenbal, podpredsednik in zunanji minister Lamsrum, minister za vzgojo Sirindib ter več svetovalcev.
Kakor poroča agencija «No-va Kitajska* je mongolski ministrski predsednik ob prihodu v Peking izjavil: «Mongolski narod vidi v bratstvu in tesni povezavi z veliko Sovjetsko zvezo ter veliko kitajsko republiko jamstvo za svojo svobodo in neodvisnost«. Cedenbal je potem napadel ameriški imperializem, ki obnavlja «naše. ga skupnega in osovraženega nasprotnika, japonski militarizem in nadaljuje s krvavo vojno proti junaškemu korejskemu narodu«. Mongolski ministrski predsednik je obdolžil Ameriko poleg tega, da tekmuje v oborožitvi in da sanja o novi svetovni vojni, naperjeni proti SZ, kitajski republiki in proti vsem demokratičnim naprednim narodom.
Radio Peking javlja s svoje strani, da je včeraj prispela v Peking na povabilo kitajskega instituta za zunanje zadeve islandska delegacija, ki bo obiskala številne kraje na Kitaj, skem.
KINO
v TllSTI1
Rossetti, 16.30: »Samot« ** da». C. Gabte,	v
Exc*lsior. 16.00:	«Ameriltan«
Parizu«.	ki u.jf
Naztonale. 16 30: zavedla ljubezni*.	f.
Fenice. 16.30:	«Neznao*c»,
Pidgeon, A.	^
Filodramraatico. 16.00_ pata«, M. Brarvdo, J. Arcobaleno. 16°0-' *z M. Brando, J.
Astra Bojan. 16-<» za hrbtom«, V. M J	•	krajj!
Alabarda. 15.00:
Salomona«, S. Grang«	■	rt-
Armonia. 15.30: »Zapor šetk«, C. Luchaire. ,.s Ar-Aurora. 16.00: «DvoE tuja«, B. Cro5by.	ogjj tr
Ariston. 16.00:.
vratna verižica*.i*-.. Garibaldi. 15.00:
Fernandel.	T, Gfr
Ideale. 16.00:
n pero. 15.30: «San» 5 ’ kesom.«, J. CrawWJ” ^ ]££» Italia. 16.00: »KnjegtnP E. Williaros.	se V**'
Viale. 16.00: «MoJa Ci«, C. Colbert, M-1» Kino cb morju, l^1,, j^>-deklica«, G. F°• ■ 1 „ Moderno. 16.00: vaj), J. Stewart,&v<tK>, Vl-Sa vona, 15.30: «Pr<w*“
Loy, R. Mi.tcbujn-Vittc.rio Veneto.
frizer«, Fernandel. gpef Azzurro. 16.00: «Mal
cer Tracy, J. S!e.^,iKKi Belvedere. 16.00: »AntU5*
roparji«. __ ^Ki ^
fcaic. io.uu.
bi, L. Pagliusfri,
G. Neri.	   š	s*®!"”
Impero. 15.30:
Marconi. 16.00: ***--	.
P. Dom, J.
Massimo. 16.00:	St-#1,
ples«, R. FieminS; "Novosti Novo cine. 16.00: «NI “ jutri«, J. Cagney. f# «W-Odeon. 16.00: <tStra*n,K1 ^ vi«, Totd.
Radio, 16.00: «Fa!as?'u L. TeUinl, E. Ran®' ' vr"* Venezia.. 16.00: «V°
R. Skelfon.
RADIO
.1 UtJOSIiOVAS^
C O S E t » f v
254,6 m ali M7 ,,jl TOREK, 30. sep*e® * jj PO-
6.45 Pogovor i rotila. 7.15 Slove^^J
13.30 poročila 13.4».°?,-- I*r
13.30 Poročila 1 ,voKi-danes. 13.50 Doma« * 00 Kulturni razgledi. J8'
Kulturni razgledi, pesmi iz rama oddaja Emila
Zola-ia. j9 °^9.i5 ^
Straussovih valčkov.. čila. 20.00 G. Verdi/^ ^ coera v 4 dejanjih-pestrih zvokov. 23.1'J ^ lahko noč. 23.30 Za«™*
tkst ,,\j£g ,
306,1 m ali 980
11.30 Lahki orkestri- ‘jj K svet. 12.10 Za vsakega " jfil Poročila. 13.00 GlaSMjIS » jj 14.00 Poročila. ba. 17.30 Plesna »j,Af Smetana: Dva stav«* - v ga kvarteta. 18.30 nične variacije. mr.zurkf. 19.15 OP^jo.00 fpl je. 19.45 Poročil*- ji*. j,;j. glasba. 20.45 Lahka * 4 ni Pregelj: Mlada	#
21.30 Glasba Ir ,re . 4. sorgski: HovanSčiJ1* ,je 33, j3.JJ 22.45 Večerne rr/e,o°J.0^ černi ples. 23.15 Polnočna glasba.	j
•I’ H ** *	,‘aSi,3. H't
11.00 simfonična 3„ M«' &
Italijanske Pesrrll\|nV ls'
Ir londonskih s'uR3(jijsKl f" na glasba. 21.30 R ^ napolitanskih PeSI?lvai nap0
23.30 Radijski tt* dfl, skih pesmi — c,r"" . j M
* '. <> V K »V4 J
327.1 m 202-1 K0ncett.
12.00 Opoldanski iarI» ^ «
Poročala. 16.00 t ^ 1 • por ska orkestralna * « i».<0,1. bavna glaSba_t,nce pr en0*’-:! moški zbor £ra$*flK JR Kranja.	*>.»*.	Itflltf.
Kranja.	20-1: 3<He'j,
Klavirske skia<**: w o& 1 iz znanih' oP*f-' Zfll&L <&, ci smrti p!" ' scenarj{,.
Kern: vlaJ1 čers^ ca^V
ster. George Gerse	c m
kanec v Par^.	por^V'
Kanec -v ^‘“,200 -	,
de: Ciganka. »• vioiiDl —23.30 Koncert Rupla.
VWtftfVVVWUVMWV^AW,IWWWVWVtfWWWWWWVV\%W;VA,AA%W^AVWAVWWWASW.WWWWWA%WIAWVS\W/WWWWff^^
Charles
Ulickmb
95,
Vcei/edel prof. dr. Fr. Bradač
«Najbolj smešno pri tem je to,» si je rekel gospod Pickwick ter se tako od srca smejal, da sta bila trakova pod brado v nevarnosti, da se pretrgata, «najbolj smerno pri tem je to, da se v tej hiši nisem mogel prav nič razvedeti in sem hodil sem ter tja po stopnicah. To je smešno, pri moji veri strašno smešno...«
In gospod Pickwick se je spet tako od srca zasmejal in je že hotel pri svoji dobri volji nadaljevati sla6enje, ko ga je nekdo nepričakovano zmotil. Nekdo je namreč stopil z lučjo v sobo, zaklenil za seboj vrata in postavil luč na nočno omarico.
Smehljaj, ki se je doslej Igral na obrazu gospoda Pickwicka, se je hipoma lzpremenil v izraz brezmejnega začudenja. Naj je bil kdorkoli, ki je vstopil, storil je to tako naglo in tako tiho, da gospod Pickwick ni utegnil zakričati ali protestirati, da ne bi ta oseba vstopila v sobo.
Kdo bi neki to bil? Ropair? Morda človek z zJlm namenom, ki ga je videl, kako je šel z uro v roki po stopnicah? Kaj naj stori?
Edini način, kako bi mo«el brez nevarnosti izvedeti, kdo je ta, ki je vstopil, je bil da bi zlezel tiho na posteljo in skuhal izza spuščenih zastorov to dognati. In to je tudi storil. Držal je pre-
vidno zastore v rokah ter pomolil samo glavo v nočni čepici ven, potem ko si je nasadil naočnike ter zbral svoj pogum.
Gospod Pickwick se je tako ustrašil, da je od strahu malone omedlel. Zakaj pred toaletno mizico je stala dama srednje starosti, v rumenih papilotah, ki si je ravno prečesavala to, kar imenujejo dame svoje «zadn.je lase.» Naj je že ta nič sluteča dama priila v sobo kakorkoli, toliko je bilo gotovo, da je nameravala tu spati, zakaj prinesla je s seboj nočno svetilko s senčnikom ter jo iz hvalevredne opreznosti pred nevarnostjo ognja postavila na tla v umivalnik, kjer je kakor velikanski svetilnik v neskončno majčkenem morju brlela...
«Moj Bog,» je pomislil gospod Plckwick, «to je stra»no!»
«Hm!» je napravila dama in glava gospoda Pickwicka je izginila z naglostjo avtomata.
«Nekaj'tako strašnega se mi doslej Se ni primerilo,* si je mislil ubogi Plckwick in mrzel pot mu je pronical nočno čepico. «Se nikoli. To je grozno!»
In gospod Pickwick ni mogel premagati želje, da bi pogledal, kaj bo dalje; pomolil je torej spet glavo ven. Ta pogled je bil Se strasnejši ko prej. Dama srednjih let si je že prečesala lase in jih skrbno zavila v muselinovo nočno čepico z majhnim nagubanim okrajem ter zrla zamišljeno v ogenj •
«To postaja 2e nevarno,* je premišljal gospod Pickwick. «Ne morem dopustiti, da bi Slo tako dalje. Popolna mirnost te dame dokazuje, da sem zašel v napačno sobo. Ce izpregovorim, bo spravila vso hiSo na noge. če sem tiho, bodo morda posledice Se hujše.*
Gotovo nam ni treba omenjati, da je bil gospod Plckwick zelo skromen in nežen.
Ze sama misel, da bi moral svojo nočno čepico pokazati dami, mu je vzbudila gurozo, toda na žalost si je tako trdno pri vezal oba trakova pod brado, da ju zdaj ni mogel razvezati,
naj je storil, kar je hotel. In vendar je moral na sebe opozoriti. Ostala mu je le ena pot: skril se je za zastor in glasno za-kašljal: «Hm... hm!»
Da se je dama pri teh nepričakovanih zvokih grozno prestrašila, je bilo jasno, zakaj spotaknila se je ob senčnik; in da je sama sebe pregovarjala, da se ji je samo sanjalo, je bilo tudi jasno, kajti ko se je gospod Pickwick (ki Je zaradi navidezne omedlevice dame kar okamenel) spet predrznil in pogledal ven, je zrla zamišljeno v ogenj kakor prej.
«To je strašno čudna 2ena,» si Je mislil gospod Pickwick in znova zakašljal: «hm... hm!»
Ti zvoki, ki so bili podobni glasovom, s kateri mi Je pravljični velikan Blunderbore obifcaval izražati svoje mnenje, da je že čas za obed, so bili preveč jasni, kakor da bi se mogli smatrati za utvaro domišljije.
«Sveta nebesa!» je zaklicala dama srednje starosti, «kaj je to?» •
«To je... to Je... samo gentleman, madameb je rekel gospod Pickwlck za zastorom.
«Mo?.?» je zaklicala dama s krikom groznega strahu.
«Zdaj bo pa lepa!» je pomislil gospod Pickwick.
«Tuj mož!» je kričala dama.
Se trenutek in vsa hl5a bo pokonci. Njena obleka Je šuštela, ko je hitela k vratom.
«Madame!> je zaklical gospod Pickwick v naj večjem obupu in pomolil glavo ven. «Madame!»
Čeprav je gospod Pickwick brez vsakega namena pomolil svojo glavo ven, je vendar napravil takoj dober vtisk. Kakor smo pravkar rekli, je bila dama že pri vratih, da bi stekla na stopnice. In bila bi tudi že stopila iz sobe, ko bi se ne bila v najbolj oddaljenem kotu sobe pojavila nočna čepica gospoda Pickwicka. Divji pogledi so zadeli gospoda Plckwlcka in tudi
sam je prav tako divje gledal.
^Nesrečnik,» je rekla dama, držeč roke iščete tu?»
pred
oa
JP
pic*
«Nič, madame, prav nič,» je rekel resno g°sr>
«Nič?» je izbuljila oči dama.	0tzvti*1	e
♦NIC, madame, piri moji časti!» jo je . joP Pickwick in tako odločno kimal z glavo, da je _ ^ da # ne čepice letal na vse strani. «Do smrti me bo pote^ v J i govoriti z damo v svoji čepici (tu si je dama ” dartie o W no čepico z glave), toda ne morem Je sneti,	tr»lc0v	^
kaz je gospod Pickwiclc z vso močjo potegnil	^oinaJ s	.
šele vidim, madame, da sem zamenjal sobo. pil, madame, ste že prisil vL»	el[ja
«Ce je ta neverjetna stvar resnična,* Je lo zaihtela, «potem se takoj odstranite.*	jaj na
«Da, z največjim veseljem, madame,* ie pickwick.
d
»Takoj, gospod!* je ponovila dama- _ gosp0d
«0, prosim, madame,* Je naglo P1
osegel
^pustim t)il t
«Prosim madame. Jaz... jaz... si tega ne o * sei» e.. Je rekel gospod Pickwick. ter stopil s P°* Jenja, ^ ,jl' hote vzrok vašega vznemirjenja in razbu
Dama mu Je pokazala vrata.	otf.lkWlck Pr.‘	otV
V tem trenutku Je pokazal gospod P£_ v si tuacijl Izborno lastnost svojega značaja.	^l0buK
starih no<'nih čuvajev naglo posadil	^ ter	jOr
čepico, čeprav Je vzel čevlje in gamaše -u sV°J ji njič s telovnikom čez laket, Je vendar o	j	g
galantnost.	Hame.”	}e	,>).
«Tega si ne bom nikoli odpustil, mao	^
Plckwick in se globoko priklonil.	,*iadalieV
Glavni urednik BRANKO !n 94-638. — PoStnl predal 73-38 — Cene oglasov: stolpca za vse vrste oglasov po 10 din
Tiska Tiskarski
III nad. — Telefon Stev. M3-bu<j 18 — Tel. vsak mm Širine 1 ne vračajo.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 3S0, četrtletna 900 polletna 5700, celoletna PoStnl tekoči račun ra STO . ZVU: ZaiotmStvo tržaškega tiska l,)ub!jana TvrSeva 34 • tet. 200! tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-S0332-7 — Izdaja Založništvo
• izvod
3200 Ur. r*d. ljud. repuo. JU80S,avI,“;,neea	*	'
Trst 11.3374. — Za Jugoslavijo: Agcnclja demo*craf tj5K3
»ed. ljud. repuo. Jugoslavija-
rfera"' triaSKcgi1