ANALIZE & PRIKAZI | 2021 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 19 STRUKTURIRANJE UČNEGA PROSTORA IN PROCESA ZA ZAGOTAVLJANJE PRILAGOJENEGA UČNEGA OKOLJA UČENCEM Z AVTISTIČNIMI MOTNJAMI Mirjam Grubar, OŠ dr. Mihajla Rostoharja Krško Structuring the Learning Environment and Learning Process to Provide an Adjusted Learning Environment for Autistic Students IZVLEČEK Prispevek je kratka predstavitev strukturiranja učnega prostora in procesa kot temeljnega pogoja za zagotavljanje prilagojenega učnega okolja učencem z avtističnimi motnjami (v nadaljevanju AM) v oddelku posebnega programa na Osnovni šoli dr. Mihajla Rostoharja Krško. Je prikaz možnosti strukturiranja učnega prostora in procesa na šoli, ki se sooča z veliko prostorsko stisko in neustrezno prilagojenostjo obstoječih prostorov. Ključne besede: avtistične motnje, učno okolje, struktura, vizualna opora, delovni sistem ABSTRACT The article provides a brief presentation of a learning environment and process structuring as a necessary condition for ensuring an adjusted learning environment for students with Autism Spectrum Disorders (hereinafter referred to as ASD) in the special programme group at Dr. Mihajlo Rostohar Krško Primary School. It illustrates the possibilities of structuring the learning environment and learning process in a school faced with a considerable lack of space as well as inadequately adjusted existing facilities. Keywords: Autism Spectrum Disorders, learning environment, structure, visual support, work system STRUKTURIRANJE UČNEGA PROSTORA IN PROCESA ZA ZAGOTAVLJANJE PRILAGOJENEGA UČNEGA OKOLJA V šolskem letu 2017/2018 smo na OŠ dr. Mihajla Rostohar- ja Krško oblikovali oddelek posebnega programa za mlajše učence z AM, v katerem smo želeli s strukturo u čnega prostora in procesa, prilagojenim pou čevanjem in izvaja- njem pouka ter usklajenim odzivanjem na težavno vedenje vzpostaviti u čno okolje, ki bi bilo prilagojeno specifičnim potrebam u čencev z AM in bi jim omogo čalo uspešnejše funkcioniranje v šolskem okolju. Strokovna literatura kot temeljni pogoj, ki u čencem z AM omogoča uspešno vklju- čitev in delovanje v šolskem okolju, izpostavlja struktu- riranost učnega prostora in procesa, ki upošteva potrebo učencev po stalnosti, jim zagotavlja predvidljivost, nudi občutek varnosti in nadzora nad dogajanjem ter jim omo- goča lažje razumevanje okolja, situacij, dogajanja in pri- čakovanj. Zajema fizično ureditev in organizacijo u čnega prostora, uporabo vizualnih opor ter organizacijo dejavno- sti in učnih gradiv v predvidljiv delovni sistem. FIZIČNA UREDITEV IN ORGANIZACIJA UČNEGA PROSTORA Fizično ureditev in organizacijo u čnega prostora so določali razpoložljivi prostorski in materialni pogoji šole, ki žal ne omogočajo ureditve učnega prostora po modelu uveljavljenega pristopa strukturiranega pou- čevanja TEACCH (Treatment and Education of Autistic and related Communication handicapped CHildren), pri katerem z razmejitvijo prostora in postavitvijo pohištva jasno opredelimo, čemu je posamezen prostor v u čilnici namenjen in kaj se od u čenca v njem pri čakuje. Postavitev ANALIZE & PRIKAZI VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Mirjam Grubar | Strukturiranje učnega prostora in procesa za zagotavljanje prilagojenega učnega okolja učencem z avtističnimi motnjami v posebnem programu vzgoje in izobraževanja | str. 19 - 22 | 20 stavbnega pohištva, notranje opreme in grelnih teles v u čilnici velikosti dobrih 15 m3 m 2 ne dopuš ča razmejitev prostora in oblikovanja delovnih koti čkov za skupinsko in individualno delo, koti čkov za igro in po čitek ter koti čka za umik in umiritev ob pojavu težavnega vedenja, kot je to priporo čeno za učilnice, namenjene strukturiranemu poučevanju u čencev z AM. Prostor je (pre)majhen, vendar trenutno edini razpoložljiv. Strukturirali smo ga z upora- bo barvnih oznak (Slika 1) in organizacijo u čnih gradiv. Vsak u čenec ima z barvno oznako ozna čene: svoj igralni prostor, svojo mizo, stol, predal ček za šolske potrebš čine, lonček za barvice in flomastre, prostor za odlaganje torb ter vsa učna gradiva in dnevne naloge, ki so organizi- rane v škatle in delovne mape. U čencem barvne oznake pomagajo, da se v u čilnici laže orientirajo, da vedo, kje v prostoru je njihovo mesto, katere stvari so namenjene njim, da vedo, kje najdejo stvari in kam jih po uporabi pospravijo. Stene u čilnice so prepleskane z belo barvo, na stenah in tablah pa je izobešeno le slikovno gradivo, ki ga vsakodnevno uporabljamo pri vzgojno-izobraže- valnem delu. Vse nepomembno in potencialno mote če je umaknjeno. Igra če in u čni pripomo čki so pospravljeni v škatle in omare, na policah pa je le tisto, kar želimo, da je učencem dostopno. Sproti se trudimo pospravljati vse, česar ne potrebujemo pri vsakodnevnem delu, in tako za- gotavljati urejen u čni prostor, ki se bistveno ne spreminja in v katerem imajo stvari svoje stalno mesto.  Slika 1: Organizacija učnega prostora z uporabo barvnih oznak VIZUALNE OPORE Pri oblikovanju vizualnih opor smo upoštevali individual- ne značilnosti učencev, njihovo raven razumevanja jezika in zmožnosti odzivanja. Oblikovati smo skušali vizualne opore, ki bi u čencem služile kot u čni pripomo ček, s katerim bi laže regulirali svoje vedenje in razvijali samostojnost. Posebno pozornost smo namenili predstavitvi in uvajanju vizualnih opor v vzgojno-izobraževalni proces. U čence smo sistemati čno učili namena in uporabe različnih vizualnih opor, saj smo želeli, da bodo te zares služile svojemu na- menu in ne bodo le dekoracija v u čilnici. Vsi u čenci so ob vklju čitvi v oddelek že uspešno prirejali sliko k predmetu in sliko k sliki, kar nam je omogo čalo uporabo pretežno sli- kovnih vizualnih opor. Za njihovo izdelavo smo uporabili slikovno gradivo, dostopno na spletu, ki smo ga plastifici- rali, opremili s sprimnimi trakovi in oblikovali v želen u čni pripomoček. Kot vizualno oporo v oddelku uporabljamo slikovni urnik dnevnih aktivnosti, postopkovnike, slikovne vedenjske opomnike in opore za uravnavanje vedenja ter vizualne opomnike za ozna čevanje trajanja. Vizualne opo- re smo v vzgojno-izobraževalni proces uvajali postopno in jih nadgrajevali v skladu z naraš čajočimi zmožnostmi razumevanja in uporabe učencev. Slikovni urnik dnevnih aktivnosti Slikovni urnik dnevnih aktivnosti smo uvedli, ko so vsi učenci usvojili razumevanje koncepta najprej – potem, ki smo ga razvijali z na črtnim in sistemati čnim u čenjem ob slikovni tablici najprej – potem (Slika 2). Učenje smo nato postopno razširili na slikovno tablico najprej – potem – nato in od tu na slikovni urnik dnevnih aktivnosti, ki daje učencem informacije o poteku dneva in jim omogo ča uvid v to, kaj se bo zgodilo in kdaj se bo nekaj zgodilo. Le-ta jim omogoča lažje razumevanje dogajanja in zaporedja dogodkov ter jim olajša prehode od ene dejavnosti k drugi. V za četni fazi uvajanja slikovnega urnika smo z namenom, da bi u čenci urnik laže sprejeli, vanj vnašali predvsem za njih prijetne aktivnosti. Ko so urnik sprejeli in razumeli njegov namen, pa smo vanj postopno vnašali tudi vse običajne šolske aktivnosti, pri čemer skušamo urnik na čr- tovati tako, da aktivnostim, ki od u čencev zahtevajo veliko napora, sledijo prijetne aktivnosti. V oddelku uporabljamo skupni slikovni urnik (Slika 3), ki prikazuje dnevne aktiv- nosti za celoten oddelek; aktivnosti, ki so namenjene samo posameznim učencem, pa na urniku ozna čimo z barvnimi ščipalkami. Urnik pripravimo pred prihodom u čencev, tako da si lahko takoj ob vstopu v u čilnico ogledajo, kaj jih tisti dan čaka. Prva aktivnost na urniku je vsak dan jutranji krog. Ko je ta zaklju čena, si skupaj ogledamo dnevni ur- nik. Dežurni u čenec pri tem po vrstnem redu pokaže in po svojih zmožnostih poimenuje aktivnosti, ki jih ponazarjajo sličice na urniku. Pred za četkom vsake aktivnosti dežurni učenec pristopi k urniku, pokaže trenutno kartico in poi- menuje aktivnost (npr. zdaj glasba). Sledi aktivnost. Ko je ta zaključena, dežurni učenec ponovno pristopi k urniku, imenuje končano aktivnost (npr. glasba kon čana), odstrani kartico z urnika in jo pospravi v kuverto »KON ČANO«, ki se nahaja ob urniku, ter poimenuje aktivnost, ki sledi (npr. zdaj kosilo).  Slika 2: Tablica najprej – potem  Slika 3: Oddelčni slikovni urnik z barvno š čipalko, ki ozna čuje individualno aktivnost ANALIZE & PRIKAZI | 2021 | št. 6 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 21 Postopkovniki Postopkovnike (Slika 4), ki slikovno prikazujejo korake posamezne veš čine in učence vodijo skozi aktivnost, upo- rabljamo predvsem za u čenje veščin s področja razvijanja samostojnosti in delovne vzgoje. Oblikovani so individual- no in prilagojeni sposobnostim posameznega u čenca, tako da lahko kar se da samostojno uspešno izvede posamezno aktivnost.  Slika 4: Postopkovnik za u čenje umivanja rok Slikovni vedenjski opomniki in opore za uravnavanje vedenja Slikovne vedenjske opomnike in opore za uravnavanje vede- nja uporabljamo kot skupinske in individualne pripomo čke, s katerimi skušamo u čencem pomagati pri uravnavanju vedenja in jih spodbuditi k želenim oblikam vedenja. Sku- pinski vedenjski opomniki (Slika 5) so namenjeni prikazu razrednih pravil, ki smo jih oblikovali kot slikovni knjigi ter stenske in žepne slikovne kartice. Slikovni knjigi, imenuje- mo ju knjiga dobrih in knjiga slabih vedenj, uporabljamo za vsakodnevno skupno ponovitev razrednih pravil v jutra- njem krogu. Stenske kartice so nameš čene na vidno mesto v u čilnici in jih uporabljamo kot opomnik, ko želimo u čence spodbuditi k dolo čeni obliki ustreznega vedenja, ter kot do- datno »slikovno pojasnilo« ob pojavu neustreznega vedenja. Žepne slikovne kartice pa so oblikovane tako, da jih lahko nosimo v žepu in jih kot opomnik ustreznih in neustreznih vedenj uporabljamo zunaj u čilnice. Individualni vedenjski opomniki in slikovne opore za uravnavanje vedenja (Slika 6) so namenjeni posameznim učencem, s katerimi jih skušamo opomniti na želeno obli- ko vedenja v dolo čeni situaciji ali pa jim z nekim enostav- nim in njim razumljivim stopenjskim sistemom konkretno prikazati, na kateri stopnji je trenutno njihovo vedenje in ustreznost le-tega glede na dane okoliš čine, ter jih spod- buditi k ustreznejši obliki vedenja.  Slika 6: Individualni vedenjski opomniki in slikovne opore za uravnavanje vedenja Vizualni opomniki za označevanje trajanja Z vizualnimi opomniki za ozna čevanje trajanja (Slika 7), s katerimi dolo čimo in konkretno prikažemo, koliko časa bo trajala dolo čena aktivnost oziroma kdaj se bo kon čala, skušamo učencem pomagati sprejeti, da morajo dolo čen čas vztrajati pri izbrani aktivnosti oziroma da morajo ob preteku dogovorjenega časa z aktivnostjo zaklju čiti. Za ozna čevanje trajanja in konec dejavnosti uporabljamo razli čne ure in časovnike, ki omogo čajo konkreten prikaz trajanja.  Slika 7: Časovniki za prikaz trajanja ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI IN UČNIH GRADIV V PREDVIDLJIV DELOVNI SISTEM Dejavnosti in u čna gradiva smo organizirali v tematske sklope, pri katerih vsi u čenci hkrati izvajajo vsebinsko iste aktivnosti, katerih zahtevnost pa je individualno prilagoje- na u čencem. Tematski sklopi vklju čujejo naloge, ki predvi- devajo delo z u čiteljem, in naloge, ki predvidevajo čim bolj samostojno delo učencev (pri teh aktivnost opredeljuje že samo učno gradivo ali pa je to opremljeno s slikovnimi na- vodili in postopkovniki, ki u čenca vodijo skozi aktivnost). Delovni sistem tematskih sklopov smo uvajali in nadgra- jevali postopno ob so časni uporabi sistema »TRUDIM SE ZA ...«. Oblikovali smo osem tematskih sklopov, od katerih je v za četku vsak zajemal eno aktivnost. Sklope smo po-  Slika 5: Skupinski vedenjski opomniki ANALIZE & PRIKAZI 22 stopno razširjali, najprej na dve in nato na tri aktivnosti, pri čemer smo postopno stopnjevali tudi zahtevnost in trajanje aktivnosti. Sistem dela po sklopih Pri sistemu dela po sklopih (Slika 8) pripravimo barvno označeno in organizirano u čno gradivo v tri pladnje, pri čemer v drugi, sredinski pladenj, vedno pripravimo tiste naloge, ki od u čencev terjajo najve č truda in napora, v prvi in tretji pladenj pa manj zahtevne naloge, ki delujejo spod- budno in motivirajo če. Pladnje pripravimo na regal v levem delu učilnice, ob katerem dežurni u čenec pred začetkom aktivnosti pripne karton ček, ki ponazarja posamezni sklop. Za dežurnim učencem k pripravljenemu gradivu po vrstnem redu pristopajo preostali u čenci, na pladnju poiš- čejo zanje pripravljeno barvno ozna čeno učno gradivo, ga odnesejo na svojo mizo in tam opravijo nalogo. Ko u čenec naredi posamezno nalogo, pospravi u čno gradivo in ga odnese na prazen pladenj, ozna čen z enako številko, ki se nahaja na regalu na nasprotni strani u čilnice. Ko so vsi trije pladnji na levem regalu prazni, pladnji na desnem regalu, ob katerih se nahaja tudi kartonček z zeleno kljukico, pa polni, je tematski sklop končan.  Slika 8: Sistem dela po sklopih Sistem »TRUDIM SE ZA ...« Da bi učenci lažje za čeli z želeno aktivnostjo, pri njej vztrajali in jo dokon čali, smo ob uvajanju dela po sklopih uporabljali tudi sistem »TRUDIM SE ZA …« (Slika 9), ki učencu ponazarja, kaj mora opraviti in kaj za opravljeno delo pridobi. Pred za četkom dela po sklopih u čencu po- nudimo barvno kuverto s sli čicami aktivnosti, ki naj bi jih opravil. Spodbudimo ga, da karton čke pritrdi na svojo tablico, nato pa mu iz individualno pripravljenega nabora nagrad (ob upoštevanju u čenčevih zmožnosti izbiranja) ponudimo dva, tri ali štiri karton čke, med katerimi lahko izbere želeni predmet ali aktivnost, za katero se bo trudil. Učenca spodbudimo, da izbrani karton ček, ki ponazarja njegovo motivacijo in nagrado za delo, pritrdi na svojo tablico, in ga usmerimo k delu. Ko u čenec uspešno opravi nalogo, odlepi karton ček z aktivnostjo in ga vstavi v svojo barvno kuverto, ki se nahaja na steni nad polnimi pladnji. Ko s podlage odlepi vse kartice z aktivnostmi, je uspešno opravil dogovorjene naloge. Takrat mu za dogovorjen čas, ki ga vizualno ponazorimo, omogo čimo želeno aktivnost ali izročimo želeni predmet.  Slika 9: Sistem »TRUDIM SE ZA …« PRILAGODITVE, KI VODIJO V USPEŠNEJŠE FUNKCIONIRANJE UČENCEV Z AM V ŠOLSKEM OKOLJU Ureditev prostora, izdelava vizualnih opor, priprava u č- nih gradiv in vzpostavitev delovnega sistema so zahtevali precej časa, vloženega dela ter na črtnega in postopnega poučevanja, vendar so se zelo obrestovali. U čenci, ki so bili v oddelek vključeni tri leta, so pomembno napredo- vali na podro čju samostojnosti, socialne komunikacije in socialne interakcije, dosegali so številne u čne cilje, pomembno pa sta se zmanjšali tudi pojavnost in inten- zivnost težavnega vedenja. V svoji majhni, a strukturirani u čilnici so delovali pomirjeni, sproš čeni, samozavestni in zadovoljni, kar nam potrjuje izjemen pomen strukturira- nosti u čnega prostora in procesa kot temeljne prilagodi- tve in opore u čencem z AM. VIRI IN LITERATURA Jurišić, B. (2016). Otroci z avtizmom. Priročnik za učitelje in starše. Izobraževalni center PIKA, Center Janeza Levca Ljubljana. Barbirić, A., Božič, A., Pašić, V., Rupar, T. (2014). Navodila za delo z otroki z avtistično motnjo v posebnem programu vzgoje in izobraževanja. Mi- nistrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Zavod RS za šolstvo. Šilc, M. (2015). TEACCH – obravnava in izobraževa- nje otrok z avtizmom in sorodnimi komunikacijski- mi motnjami. Prispevek predstavljen v okviru pro- jekta ZORA – Več zdravja za otroke in mladostnike z avtizmom in njihove družine 2015 –2016. VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Mirjam Grubar | Strukturiranje učnega prostora in procesa za zagotavljanje prilagojenega učnega okolja učencem z avtističnimi motnjami v posebnem programu vzgoje in izobraževanja | str. 19 - 22 |