Marija Makarovič Hlače kmečke moške noše na Slovenskem Prikaz gradiva Slika 1. Kranjec, okoli 1800, akvarel iz dela: Hacquet, B. Abbildung, si. 3 46 Marija Makarovič Siika 2. Noša v pokrajini med Dravo in Muro (akvarel neznanega avtorja, okoli 1840) * Terenski zapiski (odslej TZ), Marija Makarovič za Prekmurje, 1963, št. 2, Urbas Tončica, št. 1 — Fanči Šarf, kar- totečni listi. 2 TZ, Makarovič, 1963 za Gorenjsko in Dolenjsko. S prispevkom nadaljujem monografsko ob- ravnavanje posameznih kosov slovenske kmečke noše v zadnjem poldrugem sto- letju. Med sestavnimi deli moške noše, ki so še sredi preteklega stoletja zelo očitno razločevali prebivalce posameznih obmo- čij med seboj, so tudi različno krojene moške hlače. Podobno kot pri moških srajcah (SE, XVIII — XIX, 1965—1966) skušam na osnovi bogatega, doslej še ne- objavljenega arhivskega gradiva iz prve polovice 19. stoletja, nadalje slikovnega gradiva in ustnega izročila ter ohranjenih primerkov podati čim popolnejšo podobo o moških hlačah. Po drugi strani pa je prav danes, ko si ljudje najrazličnejših slojev krojijo svojo »narodno« nošo po nepristnih vzorih, ker nimajo na voljo ustreznih del, takšno ob- ravnavanje gradiva koristno in upravičeno. Imena V zadnjih desetletjih 19. stoletja se je za obravnavani kos moške noše že povsod na Slovenskem, tako pri mlajših kot tudi pri starejših ljudeh, uveljavil izraz hlače. Pri zbiranju gradiva o moških hlačah pa smo v arhivskih in drugih pisanih virih in tudi v ustnem izročilu naleteli še na vrsto drugih ali podobnih poimenovanj, s kate- rimi ljudje tudi še danes ponekod razlo- čujejo moške hlače starejšega kroja. V Prekmurju na splošno imenujejo hlače iz platna šorke leče. S tem imenom jih razločujejo od današnjih, ožje krojenih hlač iz raznovrstnega industrijskega bla- ga. Mimo tega poznajo ponekod na Go- ričkom tudi še ime gače in pleteni- ce', na Dolinskem je pogostejši izraz brgeše, brguše, breguše, na Bizeljskem bele gâte2. Podobno po- Hlače kmečke noše na Slovenskem 47 znajo v Beli krajini brageše, bragü- še, bregeše in gaće s. Platnenim hlačam so rekli v Brkinih pr- te niče*, podobno na Tolminskem^, to so hlače narejene iz prta-platna.« Na Cerkljanskem je znan izraz platnice inprtenice'. Prténe hlače na Vojskem in črnem vrhu, puatnéne hlače ali gate in svice (iz svitice) v Turjaški okolici.s Svitice v Vipavski dolini in v okolici Velikih Lašč,« na Pohor- ju hodne hlače, bfze in behéte na vzhodnem štajerskem,i» s čimer so prav tako mišljene široke platnene hlače. Dokolenske ali dolge hlače iz Irhovine in blaga imenujejo na Gorenjskem huače in na Primorskem h I â č e , v tržaški oko- lici tudi breguše" in brgeše.12 Pri nadrobnejšem opredeljevanju vrste blaga, iz katerega so hlače narejene, imenujejo na Gorenjskem Irhaste hlače vedno j é r- haste huače," v Bohinju irhar- c eIn v Ratečah irhaste hlače.is Enako jim pravijo v Vipavski dolini, na Črnem vrhu pa j é r h a j c e , na Cerkljan- skem tudi gamsarce in v Trenti j î r - hice.16 V Savinjski dolini so to hlače j Î r h n i c e in v Trenti j î r h i c e i« v oko- lici Gornjega grada kot na Gorenjskem, v Slovenskih goricah irhiceinirhače okoli Rogatca." Na Dolenjskem jih imenu- jejo irhaste, jérhaste hlače in i r - h o v k e.i8 Stanko Vraz je zapisal 1838. leta, da se imenujejo prebivalci celjskega okrožja Kranjci, to je vsi tisti, ki nosijo ozke, krat- ke hlače.ii* Ugotovitev Stanka Vraza, ki se naslanja na kroj moških hlač, povsem drži. Hlače, ki so jih nosili v tem času v tem panonskem oblačilnem območju, so vedno dolgo, ohlapno krojene iz nebarva- nega domačega platna, tako za pražnjo kot vsakdanjo obleko. Hlače alpskega in primorskega področja so krojene precej ožje, do pod kolen.2o Mimo tega so nosili v 19. stoletju v pa- nonskem in mediteranskem območju po- nekod tudi bele in temne, dolge in prilež- " Marta Ložar, Slovenska ljudska noša, Narodopisje Slovencev 11, 1952, str. 208. TZ, Ložar, Brkini 1955 in sicer v vaseh Materija, Hrušica, Podgrad, Misleče in Tatre. 5 Pleteršnik Anton, Slovensko-nemški slovar, 1895, str. 357. « Ivan Štrekelj, Iz besednega zaklada narodnega, LMS 1892. ' TZ, Ložar, Cerkljansko, 1954. 8 TZ, Boris Orel, Turjak, 1950. » TZ, Pavla Štrukelj, Rašca, 1960 in Fran Erjavec, Iz potne torbe, I, LMS 1875, str. 191. 'O Josip Pajek, Noša štajerskih Sloven- cev, Zora V, 1876, str. 143. " Za izraz breguše glej Pleteršnik, Slo- vensko-nemški slovar 1894, str. 54, in TZ, Makarovič za navedene kraje, 1950—1963. 1^ TZ, Makarovič, o. c. 1' TZ, Makarovič, Gorenjsko, 1950—1960 (Poljanska In Selška dolina, Moravče, Jesenice in Jezersko z okolico). " TZ, Anka Novak, Gorenjsko (Bohinj), 1961. 15 ista, Rateče. 16 TZ, Ložar, Trenta, 1952. " TZ, Makarovič, Št. Lenart v Slov. Go- ricah, 1964 in Pleteršnik, o. c, str. 296. 18 TZ, Jernej Šušteršič, Šmarje Sap, 1949 — Fanči Šarf, Mokronog, 1951, Šent- jernej, 1952 — Makarovič, Novo mesto z okolico, 1965. 1" Stanko Vraz, pismo Šafariku z dne 24. februarja 1838, objavil Ivan Kunšič, Doneski k zgodovini književne zveze med Čehi in Slovenci lil. Zbornik ma- tice slovenske, 1899, str. 96 — Ložar, o. C, str. 167. Na podlagi krojev poglavitnih kosov moške in ženske noše razločujemo v 19. stoletju tri glavne skupine noš, ki so razširjene pretežno na alpskem, primorskem in panonskem območju, med katerimi pa ni ostrih meja. Za določnejše opredeljevanje navadno uporabljam poimenovanje oblačilno območje. 48 Marija Mal isti, 912. « Isti, 973. « isti, 715. " isti, 541. isti, 546. « isti, 278. ^0 isti, fase. 7176/629. " isti, fase. 7176/629. ^8 isti, 17. " isti, 835. 5» isti, 683. 51 isti, 18. jo kratke črnousnjene ali suknene hlače, rjave ali sive barve, ki se zapenjajo na kolenih s svetlimi gumbi ali zaponkami«;3» za B i s t r o so sporočene prav tako črno- usnjene hlače,*" na V i p a v s k e m pa so nosili »kratke usnjene hlače, včasih tudi, toda poredko — iz raševine ali črnega platna,«" v župniji SenožečeinHre- novice »črnousnjene hlače zapete na kolenih z gumbi, ki so prevlečeni z us- njem, podvezane hkrati z usnjenimi tra- kovi ,«"2 v idrijskem gospostvu pa »kratke hlače iz kozlovskega usnja, lodna pa tudi črnega platna.«« V popisu noše snežniškega gospostva na Notranj- skem je navedel poročevalec, da »skoraj vsi moški nosijo kratke, črne usnjene, ne- kateri tudi bele volnene kratke hlače.«** Za Prem in okolico pa so navedene »tesne dolge hlače iz belega lodna.«*» Za slovensko in avstrijsko koroško ozem- lje se v arhivskem gradivu iz leta 1838 omenjajo naslednji podatki o moških hla- čah: za občini Zgornje in Spodnje Jezersko »hlače iz sivega lodna, tako kratke kot dolge, za praznike kratke črne hlače iz kozlovskega usnja s črnimi košče- nimi gumbi,«*« v gospostvu Kap I a so nosili »kratke hlače iz sivega lodna z be- limi kovinskimi gumbi, obšite s svilo raz- nih barv.«*7 V b e I j a š k i občini so obla- čili kratke usnjene (irhaste) ob kolenih s traki ali gumbi opremljene hlače ali pa so hodili v kratkih ali do peta segajočih (dol- gih) hlačah iz grobega sukna ali lodna. »Po nadaljnji popisovalcev! pripombi so loden izdelovali prebivalci sami iz ovčje volne.*8 V gospostvu Dobrla ves so nosili »črne raševinaste ali platnene krat- ke hlače s kopčicami in trakovi, mnogi tudi take hlače iz ovčje ali kozje kože,«*« v pliberškem gospostvu pa »kratke sive lodnaste hlače.«^« Na Zgornji Be- 11 so izdelovali hlače večinoma iz sivega lodna, le boljši, meščanski stan je nosil hlače iz sukna.^i »Kratke, suknene ali us- njene hlače« so nosili v gospostvu Ro- že k, iz O s o j pa so sporočili, da so ne- Hlače kmečke noše na Slovenskem 51 koč nosili lodnaste ali črne usnjene hlače iz kozlovine.«52 Poročevalca iz š m o h o r- j a in P o d k 1 o š t r a pa sta opisala kot edino zanimivo še ohranjeno starejšo kmečko nošo moško nošo Ziljanov, ki »no- sijo kratke črne usnjene hlače iz kozlov- skega usnja, deloma tudi dolge hlače.-ss Podobne podatke o moških hlačah imamo tudi v drugih pisanih virih iz prve in delo- ma tudi še iz druge polovice 19. stoletja. Ker se večidel ponavljajo in v ničemer ne izpolnjujejo predstav o moških hlačah, jih navajam le deloma. Za Krupo v Beli krajini sporoča Heinko 1842, da »hodijo moški pozimi v dolgih, ozko prilegajočih se hlačah iz belega do- mačega sukna, ki so na stranskih šivih in spredaj pošite z modrimi vrvicami.««^ Isti avtor omenja za kostanjeviški okraj, da »nosijo moški pozimi bele, dolge suknene hlače, ki so ob šivih okra- šene z rdečimi ali modrimi obšivki. Poleti pa nosijo platnene hlače.«ss v istem času so na K r š k e m polju poleti in pozimi, za pražnje in delovne dni hlače široko kroje- ne iz grobega domačega platna.s« V B o - stanju, Trebnjem, Žužember- ku in Šentrupertu ter v okoliških vaseh pa so nosili v istem času kratke, ozke usnjene ali grobe, črne platnene hlače." Prav tako so še v sredini preteklega sto- letja nosili v Za vrču pri Ptuju široke lanene ali konopljene hlače (breguše) V Šmarju pri Jelšah in v Slivnici so oblačili »dolge lanene črno barvane hlače«59 enako tudi vTinjah in Belih vodah na Štajerskem.«" Po opisih noš z Gorenjskega so v okolici Smlednika nosili v štiridesetih letih 19. stoletja »kratke dokolenske hlače, bo- disi iz domačega platna ali rjavega sukna (mezlana)«,6i prav tako tudi v Bohi- nj u.es Medtem ko pripominja člankar pri opisu moške noše iz Krakovega, da »nosi irhaste hlače, iz črnobele jelenove ali telečje kože (irha, irhovina) .««^ Slika 6. Moški iz okolice Brežic (akvarel Karla Russa, 1810) 52 isti, 958. 53 isti, 9 in 28. " Heinko, Skizzen aus Krain, Carniolia V, 1842, str. 221. 55 isti, str. 217. 58 isti, str. 213. 5' isti. 58 G. S. Sauritsch. 1843. Sch. 31/1014. 59 G. S. St. Marein 1846, Sch. 22/679. isti, Teinach 1843, s. n. in Wiswasser, Sch. 36/1281. " Kordes, Sitten der krainischen Gulp- Bewohner VI, 1844, str. 40. 62 isti, 248. 63 isti, str. 144. 52 Marija Mal»3 TZ, Makarovič, Vitanje, 1964. i»4 TZ, Makarovič za Vipavo, Vojsko in Črni vrti in Ložar, Cerkljansko. i»5 Jagodic Marija, Narodopisna podoba Mengša in okolice, 1958, str. 90. i"" TZ, Šušteršič, Šmarje Sap, 1948. 1»' TZ, Ložar, Brkini in Kostanjevica. tem primeru imenovali »sukno« ali »lo- den«, ali pa je bilo v enakem razmerju mešano z laneno nitjo in ga imenujejo »raševina, ras, resovina« in mezlan (prim. it. mezzalana) ."I Ljudsko izročilo dopol- njuje podatke v arhivskih in drugih virih v tem, da so nosili sukno predvsem pre- možnejši, medtem ko so se revnejši obla- čili v platno in polsukno. Hlače iz domačega sukna nosijo danes le še nekateri starejši moški v Ratečah in okolici,102 In posamezni gospodarji na Po- horju,!»» (si. 15), kjer prevladuje raševi- na. Prav zavoljo velike trpežnosti se je domače sukno obdržalo v kmečki noši veliko dlje kot domače platno, ki je veliko bolj grobo in za hlače po današnjih izja- vah kmečkega ljudstva povsem neprimer- no. V ljudskem izročilu je nadalje spomin na nošo irhastih hlač (prim. lat. hircus) še zelo živ, ker so jih ponekod na Gorenj- skem in na Dolenjskem nosili starejši moški še v 20-ih letih našega stoletja. Na Primorskem, v Vipavski dolini so nosili premožnejši irhaste hlače iz jagnečje ko- že, barvane v črno, na Črnem vrhu in na Vojskem so bile narejene iz kozlovine, na Cerkljanskem pa zvečine iz gamsove ko- že.iM V Mengšu in okolici so bile najbolj upoštevane hlače, krojene iz »kozine« in »ovčine«."5 v okolici Šmarja na Dolenj- skem so premožnejši nosili tudi svetle hlače iz jelenove kože.i"« Mimo omenjenih vrst blaga, ki jih izpri- čuje raznovrstno gradivo, se v ljudskem izročilu spominjajo tudi hlače iz neobde- lane ovčje kože, »kožušne hlače, pri ka- terih je bila kožuhovina na notranji, koža pa na zunanji strani. Nosili so jih konec stoletja v Brkinih in v vaseh nad Kosta- njevico na Krki.i"' V tržaški okolici so izdelovali hlače za pražnje dni iz tankega črnega sukna. Ob koncu stoletja, ko so hlače starejšega kroja že skoraj opustili, jih tu in tam izde- lujejo tudi iz bombažnega blaga, »cajga, cvilha in plavine«, ki so na deželi še da- Hlače kmečke noše na Slovenskem 59 nes zelo priljubljeni za delovne hlače. Pražnje hlače pa so Izdelane običajno iz volnenih In polvolnenih blag v temnejših barvah. Edino mlajši moški in moški sred- njih let oblačijo v poletnem času za praž- nje dni hlače, krojene iz svetlejšega blaga (si. 16). Poglavitni kroji O kroju moških hlač dajejo omenjeni ar- hivski in drugi pisani viri razmeroma malo določnejših podatkov, prav tako tudi gle- de okraševanja in pritrjevanja hlač; to v nadaljnjem navajamo po ohranjenih pri- merkih, po podatkih v slikovnem gradivu in po izročilu. Dolge platnene in suknene hlače ter pri- ležne in ohlapno krojene podkolenske hla- če iz usnja ali blaga pripadajo po svoji temeljni izvedbi štirim temeljnim krojem, ki so bili istočasno razširjeni po posamez- nih območjih. Hlače, krojene iz belega do- mačega platna, kakršne so nosili v Beli krajini, v Prekmurju in na vzhodnem Štajerskem, se razločujejo med seboj le deloma po širini in dolžini hlačnic ter nekaterih, skromnejših načinih okraševa- nja. Na splošno so hlačnice rezane iz dveh ravnih kosov blaga, ki sta do koraka se- šita skupaj (si. 17). V prekmurskih vaseh, ki so bližje madžarski meji, so nosili, ver- jetno že pod madžarskim vplivom, dokaj široke hlačnice, kjer je merila polovica tudi po 50 cm. »Brgušnice ali I acni ce goriškega območja so bile na splošno ne- koliko ožje od onih z ravenskega in dolin- skega, med 38 in 45 centimetri. Iz starejšega in mlajšega slikovnega gra- diva ni razvidna določnejša širina hlačnic. Vidijo pa se resice, ki so prišite na spod- nji rob tako pri moškem iz Poljanske do- line, kot pri moškem iz Vinice (si. 3), Slika 14. Moški iz Ptuja (akvarel Nikole Arseno- viča, 1875) 60 Marija Mal" Kirin, 111, si. 2, 3 itd. "5 Maria Cresz, Ungarische Bauern- tracht, Budapest 1957, št. 30 itd. Primerki v zbirkah Etnografskega mu- zeja v Zagrebu. Primerjaj akvarel Arsenoviča. "8 Bogato primerjalno gradivo v delu: Nosalova Viera, Ludovy odev v Helpe a v Pohorelej, Bratislava, 1956 — Dra- homira Stranska, Lidove kroje v Čes- koslovensku. Praha, s. a. — 1" Markov 1955, glej Kmet iz Myslave na Slov. po upodobitvi iz leta 1816, si. 143, 157 itd. Geramb, o. c. str. 326, si. 103, 85, 191 itd. Helm, 1932, si. 56. i5ä Geramb, o. c, str. 326. 153 Navadno se vidijo le gole noge in si- cer šele pod kolenom, to je mogoče pri kasnejših posnemanjih kmečke no- še zavajalo. Belokranjske platnene hlače ustrezajo gle- de širine in dolžine ter vezenega okrasa sosednjim hrvaškim moškim hlačam,!« kjer so bile v navadi še v začetku 20. sto- letja. Predvsem si nekateri Belokranjci v prvi polovici 19. stoletja podobno kot Hr- vatje 1« zatikajo platnene hlačnice v škor- nje, kot je razvidno iz upodobitve dveh moških iz Poljanske doline. Bele suknene in modre hlače panonskega območja so izpričane nadalje v madžarski noši 19. stoletja povsem enakega kroja in okraševanja,!« tako kot v noši zagorskih Hrvatovi«. Enako krojene bele suknene hlače iz rjavega domačega sukna so no- sili še konec preteklega stoletja istrski Hrvatje.147 Zanimivo pa je, da so tako krojene hlače oblačili odinole v Brkinih nekako do Prema, škedenjska, to je brska in mandrijerska moška noša poznata ohlapne, do podkolen segajoče hlače (si. 12. 13). Tudi pri Čehih, Slovakih in južnih Poljakih opazimo iste krojne poteze platnenih in suknenih hlači« obenem z enakim nači- nom oblačenja zunaj škornjev ali v njih.i" Platnene, suknene in irhaste podkolenske hlače imajo v kroju, barvi in uporabi blaga svojega najbližnjega vzornika na sosed- njem avstrijskem štajerskem ozemlju. Slednje pa izpričuje v prvi polovici 19. sto- letja precej več medsebojnih razločkov v širini in dolžini hlačnic, barvi, okraševa- nju itd.,150 ti razločki postajajo na nem- škem ozemlju še opaznejši. Vendar tudi tu na primer v južno tirolski moški noši vidimo našim irhastim hlačam povsem so- rodne primerkeiäi, ki so jih prekupčevalci verjetno tudi prinašali naravnost v naše kraje. Glede nadkolenskih hlač, pri katerih se vi- dijo prosta kolena, meni avstrijski noše- slovec Geramb, da so zašle na štajersko ozemlje v prvem desetletju preteklega stoletja s Salzburškega, kjer je bila taka noša zelo razširjena.isa V starejšem slo- venskem gradivu takšne hlače skorajda niso izpričane,i53 uveljavijo se šele proti Hlače kmečke noše na Slovenskem 69 koncu 19. stoletja, tedaj jih oblačijo v »na- rodno nošo« oblečeni ljudje različnih slo- jev in stanov. K tem hlačam nosijo moški tudi že dolge bele spodnjice. Vsekakor pa velja, da naša kmečka noša 19. stoletja ne pozna tako krojenih hlač, in določneje hlač, ki bi se nosile skupaj s spodnjimi hlačami. Pozna pa jih narodna noša, pri- krojena po starejših in tujih vzorih za naj- različnejše priložnosti. Vidnejši gornještajerski uvoz so tudi ze- leni obšivki na dolgih suknenih hlačah, ki so jih začeli nositi na stranskih šivih hlač- nic proti koncu prejšnjega 19. stoletja v goratejših območjih Slovenije. V zahodnoevropski moški noši so oblačili kratke dokolenske hlače (culottes] do francoske revolucije. Revolucionarni me- ščani so oblekli dolge hlače, čeprav ne za dolgo.154 V »cesarski« Franciji so začeli spet uradno uvajati dokolenske hlače. Vendar se v dvajsetih letih 19. stoletja, ko »se na dvorih še nosijo kratke hlače, uveljavljajo na ulici dolge. Te meščanske dolge hlače so najbolj očitna razlika med moško modo empira in bidermajerja.iss V naši kmečki moški noši so tedaj modni tokovi precej zamudniški, čeprav ne tako močno kot v prejšnjih stoletjih.*«« Rokoko je s priležnimi ozko krojenimi hlačami ne- dvomno nekoliko vplival tudi na širino na- ših moških podkolenskih hlač, ki so po- stale v začetku prejšnjega stoletja očitno ožje, to je opazil tudi Hacquet, ko je za- pisal, da »nosijo Kranjci tako ozke (tes- ne) hlače slabega kroja, da komaj pokri- jejo zadnjico.«i57 Empir pa podaljšuje vsaj ponekod tudi moške hlače, segle so pre- cej čez pas, čeprav so tovrstna pričevanja skromnejša tako v rokopisnemiss kot v slikovnem gradivu. Noša dolgih hlač se je začela v alpski noši le počasi uveljavljati in je postala šele sredi druge polovice 19. stoletja splošnej- ša; nato se je pod konec stoletja razširila na celotno ozemlje, za delovne in pražnje dni. Vendar tudi takrat, kot še danes lah- ko opazimo, da si zatikajo moški ob de- Slika 25. Ornamentika z moških hlač (EM 6193) 1" Hottenroth l\^ax, Trachten, Stuttgart 1884, str. 188. "5 Branko Rudolf, Maske in časi, 1955, str. 157. Angelos Baš, Noša v poznem sred- njem veku in 16. stoletju na Sloven- skem, 1959, str. 56. Hacquet, o. c, str. 35. Tako so sporočili leta 1846 iz Šmihela pri Mozirju, »da segajo moške hlače od kolen do pod pazduhe«; to je tudi edino poroči o te vrste (G. S. Sch. 24/721). 70 Marija Makarovič Slika 26. Ornamentika z moških hlač (EM 6049) KrempI Anton, Dogodivščine štajersl