Izdaja Delavska univerza Domžale. Kolodvorska c. 6, telefon 72 082. — Ureja uredniSki odbor. —- Odgovorni urednik Franc Gabrovšck — Izhaja vsakega 20. v mesecu. — ?.iro račun i številka 5012-1-60 — Cena 0.J0 din. — Tisk: Tiskarna PTT v Ljubljani Poštnina plačana v gotovini! Občinski komi t« fjr" Domžale » fx Ljubljanska c. Leto XI. — št. 5 Domžale, 20. maj 1972 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Komu družbena pomoč pri reševanju stanovanjske problematike? Kako priti do stanovanj, do kreditov za gradnjo in adaptacije stanovanjskih hiš, se spra šujejo mnogi, njih število pa se kljub prizadevanjem delovnih organizacij iz dneva v dan veča. Povečuje se predvsem število tistih, ki zaradi slabega materialnega položaja nujno potrebujejo družbeno pomoč. Kako se bomo v sindikatih vključili v vsa ta prizadevanja? Iz resolucije o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva izhaja cela vrsta nalog, ki jih bo treba izpeljati, da bi se približali začrtani smeri slovenske stanovanjske politike. To zahteva od sindikatov, da spremljajo dogajanja na tem področju in to pri sprejemanju občinskih odlokov in pri družbenem dogovarjanju. Programiranje stanovanjske graditve Obvezno pet ali večletno programiranje stanovanjske graditve v občini je pomembna novost nove stanovanjske zakonodaje. Občinski sindikalni svet pa se bo vključil v priprave za izdelavo tega programa. Občinski program bo moral biti zasnovan na podlagi programa stanovanjskih potreb v delovnih organizacijah. Zakon zahteva, da organizacije združenega dela čimprej s splošnim aktom sprejmejo srednjeročni program reševanja stanovanjskih problemov svojih delavcev. Ob tem se bodo morale angažirati predvsem osnovne sindikalne organizacije (opozarjamo na brošuro »Metodološke osnove programiranja stanovanjske graditve v delovnih organizacijah«). Programi delovnih organizacij so po 10. členu omenjenega zakona podlaga za samoupravno odločitev o višini izločanja sred stev na sklad skupne porabe za stanovanjsko graditev. Financiranje stanovanjskega področja iz dohodka organizacij združenega dela Za leto 1972 je zakon določil najnižji prispevek v znesku 4 n/0. V sindikatih smo za tO, da bi v delovnih organizacijah s samoupravnimi akti določili čimveč namenskih sredstev za graditev in rekonstrukcijo stanovanj in za družbeno pomoč stanovanjskemu gospodarstvu. Namensko izločena sredstva iz dohodka organizacij združenega dela se uporabljajo: a) za obvezni prispevek v solidarnostni sklad v občini; (Nadaljevanje na 2. strani) Priznanja OF podeljena Na osnovi 3., 4. in 7. člena PRAVILNIKA o podeljevanju priznanj OF v občini Domžale je žirija za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Domžale na svoji seji dne 24. aprila 1972 skupaj z izvršnim odborom občinske konference SZDL Domžale obravnavala vse po razpisu prispele predloge za podelitev priznanj v letu 1972 in na osnovi obširne razprave in osvojitve vseh elementov v zvezi s sprejetimi kriteriji o podelitvi priznanj sprejela naslednji SKLEP Na proslavi obletnice OF 26. aprila 1972 se svečano podeli priznanje OF naslednjim organizacijam in posameznikom: GODBI NA PIHALA DOMŽALE — za dolgoletno prizadevanje pri razvijanju družbenih in samoupravnih odnosov ter vzgoji mladine na področju kulture. GODBI NA PIHALA MENGEŠ — za dolgoletno prizadevanje pri razvijanju družbenih in samoupravnih odnosov ter vzgoji mladine na področju kulture. KRAJEVNI SKUPNOSTI DRAGOMELJ-PSATA za dosežke trajnega pomena pri razvijanju samoupravnih družbenih odnosov v krajevni samoupravi. KRAJEVNI SKUPNOSTI HOMEC — za dosežke trajnega pomena pri razvijanju samoupravnih družbenih odnosov v krajevni samoupravi. KARLU BURJA-CRTU za nesebično in požrtvovalno delo v družbeno političnih organizacijah in vojaških enotah v času NOB in za kontinuirano delovanje v izgradnji socializma preko družbeno političnih organizacij in samoupravnih organov v občini in krajevni skupnosti. Domžale, 24. aprila 1972 Predsednik žirije-. ANTON KOS 80 let Josipa Broza Tita Kako čudovito se sklada praznovanje rojstnega dne našega ljubega voditelja z vedno mladim upanja polnim pomladnim mesecem majem. To je velik praznik, ki ga vsako pomlad praznujemo s ponavljajočo se željo, da bi ga še velikokrat praznovali s svojim dragim jubilantom med nami. Rojstni dan tov. Tita in mesec mladosti nas vedno znova navdajata z upanjem v srečo in mirno prihodnost naše socialistične samoupravne skupnosti. Dolga in težka je življenska pot tov. Tita. Toda njena smer je vedno jasna, začrtana v množicah Jugoslovanskih narodov. To je pot, ki jo je začel skromni toda bistri sin zagorskega kmeta priklenjenega s svojo veliko družino na košček zemlje. 2e v mladih letih je ta mali žilavi zagorski sin spoznal, da je pest delavca kovinarja, vodena z idejami marksizma tista, ki lahko najtežje udarja po zatiralcih delavskega razreda. Stopil je na pot komunista, ki mu postajata marksizem in dialektika kri njegovih hotenj in dejanj to je neprekinjeni, najlepši, najtežji ljudski izziv. Stopil je na poti, na kateri ni odmora. Ko je leta 1937 prevzel vodstvo KPJ je bilo za njim že 45 let življenja v katerem je od osem-najstletnega mladeniča prešel v sindikalno in politično organiziranega proletarca. Takrat so bila za njim že leta konstruktivnega boja za pravilno pojmovanje vloge KPJ znotraj njenih lastnih vrst. Tako je KPJ dobila izkušenega vztrajnega in ši-rokopoteznega generalnega sekretarja. V kratkem času je obnovil stare partijske organizacije in ustanovil nove na območju celotne Jugoslavije. Najodločnejše se je uprl težnji Moskve, da bi se KPJ razpustila ali prišla pod neposredni vpliv sovjetske KP. Ko se je pričela II. svetovna vojna je Komunistična partija Jugoslavije s TITOM na čelu bila edina, ki je spoznala grozečo nevarnost za jugoslovanske narode. Mogočni fašistični stroj je pregazil celo Evropo. Toda sredi goratega Balkana je drzni generalni sekretar KPJ oblekel bojevniško suknjo in popeljal jugoslovanske narode v boj za nacionalno in osebno svobodo. (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) V povojnem obdobju je Josip Broz skupaj z jugoslovanskimi narodi Izboril nekatere zelo pomembne zmage na zunanjem in notranjem področju. Ob podpori jugoslovanskih narodov je odločno zavrnil pritiske Informbiroja, ki je imel za cilj Jugoslavijo uvrstiti v mehanizem blokovske delitve sveta. Takrat je tovariš Tito. z še nekaterimi politiki (Naser, Nehru) postavil na svetovni oder novo geslo: »Neuvrščenost — pravico do samoodločanja narodov o poti v socializem.« Ugled Jugoslavije se je z akcijami tovariša Tita neverjetno dvignil, njegova politika pa je če-stokrat vplivala na odločitve svetovnih sil. Tako imamo jugoslovanski narodi za svojega voditelja enega od najmarkantnejših osebnosti 20. stoletja katerega dejanja bodo neizbrisna v naši zgodovini in zgodovini človeštva. Dolgo življenje tov. Tita naj bo nagrada njemu in jugoslovanskim narodom za vztrajnost in doslednost v našem skupnem boju za socializem in srečnejšo prihodnost naših narodov ter vseh miroljubnih ljudi na svetu. J. K. (Nadaljevanje I 1. strani) b) za obvezno združevanje sredstev v vezavo pri poslovni banki; c) za pomoč delavcem pri reševanju stanovanjskih vprašanj. Solidarnostni sklad Po 13. členu zakona o programiranju in financiranju se obvezuje občinski sindikalni svet, da sodeluje pri sklepanju družbenega dogovora, ki bo določil način združevanja in uporabe zbranih sredstev (v solidarnostnem skladu). Će se družbeni dogovor ne sprejme, pooblašča zakon občino, da to določi z zakonom. Po zakonu so solidarnostni stanovanjski skladi pravne osebe, ki jim občina z odlokom določi delovno področje in samoupravne organe, sestavljene iz predstavnikov delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in občinske skupščine. Iz solidarnostnih skladov se daje družbena pomoč občanom z nižjimi dohodki, starim ljudem in mladim družinam. Pomoč se daje v obliki kreditov stanovanjskim podjetjem in občini za graditev najemnih stanovanj v družbeni lasti, za delno nadomestitev stanarine občanom z nižjimi osebnimi dohodki. Iz teh sredstev se ne daje pomoči pri odplačevanju anuitet za dolgoročna stanovanjska posojila. Za delne nadomestitve stanarine je odločilen kriterij, in sicer premoženjsko stanje gospodinjstva, stanovanjska površina na člana gospodinjstva in opremljenost stanovanja s tem, da stopnjo obremnitve gospodinjstva s stanarino in druga merila predpiše občina. Združevanje sredstev delovnih organizacij za kreditiranje stanovanj naj bi postalo v bodoče najpomembnejša oblika financiranja organiziranih graditev v samoupravni stanovanjski skupnosti. Te bi kot zastopnik interesov za pridobitev stanovanja lahko bistveno prispevala k racionalnejši, bolj organizirani in cenejši gradnji. Seveda se bomo v sindikatih zavzemali, da bodo dane rešitve resnično dogovorjene in, da bodo kar največ prispevale k pospešenemu reševanju perečih stanovanjskih problemov. Posojila za graditev ali adaptacije stanovanj in stanovanjskih hiš Iz ostanka izločenih sredstev na skladih skupne porabe bodo delovne organizacije delavcem pomagale z dodeljevanjem najemnih stanovanj in s posojili za graditev ali adaptacije stanovanj in stanovanjskih hiš. Zakon o programiranju in financiranju graditve stanovanj jih obvezuje, da s splošnim aktom predpišejo merila za tako pomoč, pri čemer odplačilna doba za posojila ne sme biti daljša od 25 let, obrestna mera pa ne nižja od 2 %. Pri uresničevanju teh nalog je posebno pomembno sodelovanje sindikalnih organizacij. Znano je, da se zavzemamo za večje poenotenje kriterijev, po katerih bodo v delovnih organizacijah dajali pomoč za stanovanja, upoštevajoč seveda program o odpravljanju socialne diferenciacije, ki so ga sprejele osnovne sindikalne organizacije. Marjan- Bolhar Utemeljitve za podelitev priznanj 0F KRAJEVNA SKUPNOST DRAGOMELJ — PSATA Krajevna skupnost Drago-melj-Pšata je dobila priznanje za samoiniciativno reševanje komunalnih zadev na svojem terenu. Pri tem ji je uspelo pritegniti k sodelovanju večino prebivalstva. Leta 1967 je krajevna skupnost zgradila transformator v Dragomlju, prispevek vaščanov je bil 5,500.000 S din, v istem letu je bil zgrajen vodovod za Dragomelj in Pšato. Prispevek vaščanov je bil 7,500.000 S din. V letu 1970 je bilo asfaltirano 2940 m krajevnih cest, prispevek vaščanov pa 17,500.000 S din. Poleg tega je bil pri osnovni šoli Dragomelj odkrit kip narodnemu heroju Rezki DRAGAR. Krajevna skupnost je organizirala uspelo svečanost. Prispevek krajevne skupnosti je bil 600.000 S din. V letu 1971 je bil kraj priključen na telefonsko omrežje. Deset naročnikov je prispevalo h gradnji in stroškom priključkov 6 milijonov 400.000 S din. Za leto 1972 imajo v načrtu zgraditev transformatorja na Pšati in asfaltirati nadaljnjih 650 m krajevnih cest. Do sedaj zbranih sredstev v ta namen je že 14 milijonov S din. Poleg tega misli krajevna skupnost zbrati še nadaljnja 2 milijona. Skupni prispevek vaščanov od leta 1967 do vključno 1972. leta je 53 milijonov S din. Navedeni podatki dokazujejo sposobnost samoupravnega organiziranja v krajevni skupnosti, prizadevnost sveta krajevne skupnosti in veliko moralno politično zavest prebivalcev krajevne skupnosti, ki so v sorazmerju z ostalimi krajevnimi skupnostmi v občini pokazali visoko stopnjo zrelosti in razumevanja za izvenproračunsko1, samoupravno in s tem bolj demokratično urejanje svojih zadev, ki pa so tudi zadeve družbenega pomena in kot take služijo za vzgled ostalim krajevnim skupnostim. KRAJEVNA SKUPNOST HOMEC-NOZICE V tej krajevni skupnosti se je na pobudo prizadevnih posameznikov začela v zadnjem obdobju posebno obsežna aktivnost na področju izgradnje komunalnih objektov. Zaradi izredno neugodnih pogojev za razvoj krajevne skupnosti in nerazvitosti političnega življenja je bil svet krajevne skupnosti Homec od izvolitve sem v še posebno težavnem položaju. Zato so uspehi, ki so jih dosegli občani te krajevne skupnosti glede na navedene razloge še posebej spodbudni in zgled za ostale krajevne skupnosti, ki so v dosedanjem delovanju tudi dosegle lepe uspehe, vendar so imele večjo oporo v družbenopolitičnih organizacijah in v ostalih pogojih dela. UTEMELJITEV ZA PODELITEV PRIZNANJA OF — BURJA Karel-ČRT Žirija podeljuje tovarišu Karle Burja-Crtu priznanje OF ob 30-letnici odhoda skupine zlato-polcev v partizane za njegovo neprekinjeno delovanje v partizanskih enotah in po osvoboditvi v političnih organizacijah. Tovariš Črt se je že 1941. leta odločil za sodelovanje z NOB. Isto leto je bil poslan na prisilno delo v Avstrijo, od koder je pobegnil. Bil je ponovno ujet ter poslan v taborišče. Tudi od tu je pobegnil in vstopil v vrste borcev NOV. Ob koncu vojne je bil dodeljen KNOJ-u do demobilizacije. Neprekinjeno je deloval v različnih organih oblasti in političnih organizacij zlasti ZZB, SZDL, RK itd. Med soborci in članstvom političnih organizacij, zlasti ZZB, uživa zaradi svojega neprekinjenega delovanja in zavzemanja za neposredno demokracijo in samoupravne odnose v občini in krajevni skupnosti velik ugled. GODBI NA PIHALA DOMŽALE IN MENGEŠ Godbi na pihala Domžale in Mengeš sta po sklepu žirije za podeljevanje priznanj pri občinski konferenci SZDL Domžale dosegli tako stopnjo razvoja, da sta s tem trajno prispevali k razvoju kulture v občini, zlasti pa sta dosegli vidne uspehe pri razvoju samoupravnih odnosov in vključevanje mladih v svoj sestav. S tem sta dali pomemben prispevek k razvijanju kulturnega življenja v občini in za to ustrezata kriterijem za priznanje OF po razpisu. Obe godbi pogosto nastopata s kvalitetnim programom na pri reditvah, posebno pa sta uspeli obdržati tradicijo prvomajskih budnic in promenadnih koncertov. Pri tem delu sta se posebej trudila oba kapelnika. Podelitev priznanja je tudi spodbuda za nadaljnje delo članov obeh godb zlasti pa za podobne orkestre in zbore, za njihovo požrtvovalno delo in za uspešne nastope v javnosti. ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo rabljenih osnovnih sredstev, in sicer.- — Zastava 750, izklicna cena din 7.500,00 — Zastava 1300, izklicna cena din 8.000,00 — IMV 1000, izklicna cena, din 17.500,00 Javna licitacija bo 23. maja 1972 ob 9. uri v Zdravstvenem domu Domžale. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10 %> od izklicne vrednosti avtomobilov. Proslava 80 - letnice tovariša Tita Ob razpravah in predlogih za imenovanje nove šole na Rojah je iz vrst domžalskih komunistov prišla pobuda, da bi se šola kot simbol znanja in prispevek k razvoju samouprave v občini imenovala OSNOVNA ŠOLA JOSIP BROZ-TITO. KABINET PREDSEDNIKA REPUBLIKE Otvoritev šole bo povezana s praznovanjem 80-letnice našega voditelja, ker to pomeni za občino Domžale veliko delovno zmago. Ta šola je zgrajena s sredstvi samoprispevka, za katerega so se angažirali tudi naši otroci-pionirji). It**«*. 11. aprila ■ -.. KCMUMMOV JUOOSl «VU* CEĆ1NSSI KOMITE ZKS DiVMZAkE KOMITET OPSl INSKE KONFERENCIJE SK SLOVENIJE DOMŽALE Ljubljanska br. 70 i' ' »»VI 1972. Na preje omenjeni predlog so predstavniki političnih organizacij SZDL in ZK: Skok Aleksander, Lenič Jernej in Drmal Andrej pismeno zaprosili tovariša predsednika Tita za soglasje k takemu predlogu. Iz foto kopije, ki jo objavljamo v tej številki, je razvidno soglasje kabineta predsednika republike k našemu predlogu. Glede na doseženo soglasje o imenovanju nove šole je bilo treba pričeti s pripravami za še posebno svečano proslavo 80-letnice tovariša Tita, ko naj bi se otvorila nova šola. Za organizacijo te prireditve je bil imenovan pripravljalni odbor in njegov sekretariat. Pripravljalni odbor sestavljajo: Lenič Jernej, predsednik odbora, Drmal Andrej, tajnik, člani: Klemene Albin, Sti-plovšek dr. Miro, Gerbec Franci, Skok Aleksander, Vidali Ivan, Ješel-nik Albin, Primožič Peter, Knep Jože, Pangeršič Andrej, Zanoškar Jakob, Flerin Milan, Zaje Maks, Ha-bjan Franc, Kralj Janko, Avbelj Franc, Bolhar Marjan, Habe Stane, Popovič ing. Radosav, Plestenjak Andrej, Cibašek Janez, Likar Milan, Pavlin Albin, Černe Jakob, Bregar ing. Ivan, Mavko Leopold in Gostin-čar Jože. Predlog za pripravljalni odbor je obravnaval koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL in ga predlagal izvršnemu odboru v potrditev. V četrtek 4. maja je pripravljalni odbor prvič zasedal in sprejel program dela po komisijah ter komisije tudi imenoval. Takoj naslednji dan se je sestala tehnična komisija in pregledala finančne in tehnične možnosti za izvršitev vseh priprav na otvoritev. Ugotovila je, da obstajajo realne možnosti za izvršitev vseh nalog v zvezi z ureditvijo okolice in dostopov do šole. V ponedeljek 8. maja pa je zasedala komisija za organizacijo prireditve, ki je sprejela program dela in določila vrstni red nalog. Komisija za program bo začela delati v skladu z izvršitvijo nalog ostalih dveh komisij. Andrej Drmal Ovim se pntvrdjuje prijem Vftieg pisma od 19. februara 1972. godino. ObavrAtavnnio vrb da smo tmjjlaani da se Osnovnoj Skoli n DorrlJaUma dS Ime "OSNOVNA ŠKOLA JOSIP BROZ TITO". Sa drugarskim po/dravom. INETA PREDSEDNIKA Faksimile pisma iz kabineta predsednika republike TITA, s katerim podano soglasje, da se nova šola na Rojah poimenuje po njem. je Slika prikazuje osnovno šolo na Rojah, v končni fazi izgradnje, ki bo poimenovana po predsedniku republike JOSIPU BROZU TITU Uveljavljanje ustavnih dopolnil v delovnih organizacijah Ob uveljavljanju ustavnih dopolnil se nam bodo v delovnih organizacijah odprla najrazličnejša vprašanja o tem, kako spremeniti vlogo itd strukturo samoupravnih organov, da zagotovimo uresničitev ustavnih dopolnil, ki določajo oblike neposrednega odločanja delavcev. Niti trenutni gospodarski položaj, ko je zaradi stabilizacijskih ukrepov 'marsikatera delovna organizacija v težavah pri iskanju poslovno strateške orientacije, niti neznanje in nevednost ne opravičujeta čakanja. Minilo je skoraj leto dni odkar, so ustavna dopolnila sprejeta, storjenega pa je zelo malo. Zato so vsi samoupravni sistemi, ki niso v skladu z ustavo, protiustavni lin odločanje po organih samoupravljanja o zadevah, za katere ustava določa izključno neposredno odločanje, nična in brez prave moči. Občinski sindikalni svet je v sodelovanju obeh komisij za samoupravljanje, pri občinskem sindikalnem svetu in občinski konferenci ZKS Domžale, v aprilu mesecu organiziral posvetovanje predsednikov OOS in predsednikov DS. Na tem posvetovanju smo se dogovorili, da bomo v delovnih organizacijah ustanovili »komisije za izgradnjo samoupravnih sistemov na temelju ustavnih dopolnil«, domenili smo se rudi, da bodo komisije napravile programe dela in te programe dostavile občinskemu sindikalnemu svetu, ki si je zadal nalogo, da bo to aktivnost ob uveljavljanju ustavnih dopolnil spremljal, koordiniral in pomagal tam, kjer se bo zataknilo. Po mojem mnenju ni tako težko napraviti tak program. Saj ni potrebno, da bi že na začetku predvideli vse podrobnosti. Za začetek zadostuje, da ugotovimo ali delavci v podjetju dovolj poznajo pravice in dolžnosti, katere jim ustavna dopolnila dajejo. Če ne, potem je treba organizirati sestanke in razložiti smisel ustavnih dopolnil. V različnih brošurah sindikata in partije je že dovolj razlag, to je potrebno zbrati in v razumljivem jeziku posredovati vsem delavcem. — Potrebno je, da se opredelimo ali je v delovni organizaciji več »temeljnih organizacij združenega dela« (TOZD), ker od tega zavisi, kakšni bodo naši samoupravni akti in samoupravna organizacija. Potem ko smo sc opredelili kaj smo, ali smo vsi skupaj ena ali imamo več TOZD, pričnemo pripravljati osnutke samoupravnih aktov. Če bi ravnali drugače, bi se naloge lotili pri repu. Če smo se preje dogovorili, kaj smo, in imamo samoupravne akte pripravljene za javno razpravo le-to organiziramo; potem samo organiziramo razpravo o osnutkih, v katerih pozorno v razpravi spremljamo vse pripombe, dopolnila in iniciative vseh sodelujočih, kar nam bo pomagalo izdelati dokončni predlog. Na omenjenem posvetovanju smo razčistili tudi vprašanje sistema samoupravljanja oziroma sprejemanja samoupravnih aktov. O tem ne more odločati DS podjetja oziroma TOZD temveč delavci neposredno na zborih delovnih ljudi, organizirani v eno ali več TOZD. Pripomba, da je v večji (večji za naše razmere) delovni organizaciji, (ki ne bo imela več TOZD), nemogoče organizirati zbor delovnih ljudi, ne drži, kajti tudi v takih delovnih organizacijah obstoje »delovno organizacijske enote«, v katerih bomo morali organizirati neposredno odločanje. Če iz navedenega poskusimo napraviti program, potem bi se glasil takole: 1. Obrazložiti na masovnih sestankih podjetij oziroma organizacijskih enot vsem delavcem smisel ustavnih dopolnil, 2. Sestaviti pismeno razlago ustavnih dopolnil in jo razmnožiti v zadostnem številu, da bo vsak delavec lahko seznanjem s tem. (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) 3. Na masovnih sestankih se moramo opredeliti ali bo v bodoče v naši delovni organizaciji več TOZD ali samo ena. 4. Pripraviti osnutek samoupravnih aktov, ki bodo ustrezali novim odnosom. 5. " Organizirati razpravo na masovnih sestankih v kolektivu, o osnutku samoupravnih aktov (statutu aH samoupravnem sporazumu o združitvi TOZD v podjetje, kjer jih bo več. 6. Sprejem samoupravnih aktov na zborih delovnih ljudi TOZD ali organizacijskih enot. Izvršni odbori sindikalnih organizacij morajo biti iniciatorji, da se ustanovijo komisije in napravi program. Primarna naloga sindikata je razvoj samoupravnih odnosov. Tone Dolenc PRIPRAVE NA TRETJO SEJO OBČINSKE KONFERENCE SZDL Po programu dela občinske konference SZDL bi moralo biti 3. zasedanje že v decembru ali januarju. Glede na obsežne priprave v zvezi s temo »samoupravljanje v občini« se je rok za sklic zavlekel do marca 1972. Ko so se začele intenzivnejše priprave na konferenco pa je tov. Anton Dolenc podal odstop na funkcijo predsednika sekcije za samoupravne odnose. Ta akcija bi morala po programu pripraviti gradivo za sejo konference. V aprilu je RK SZDL, preko svojega izvršnega odbora in predsedstva, priporočila vsem občinskim konferencam SZDL naj obravnavajo gospodarska gibanja v letu 1972 in jih politično ocenijo. Zato je izvršni odbor občinske konference SZDL na zadnjih dveh sejah razpravljal o pripravah na to konferenco in določil, da bo konferenca, z delovnim naslovom, politična ocena gospodarskih gibanj v občini Domžale, v maju in, da priprave na konferenco vodi sekretar IO SZDL. Poleg glavne teme bo v razpravi še poročilo o delu izvršnega odbora med drugo in tretjo konferenco. V pripravah na konferenco IO sodeluje s plansko analitsko službo Sob Domžale in svetom za industrijo, ki bosta posredovala potrebne podatke in sodelovala pri oceni gospodarskih gibanj. Konferenca bo razpravljala tudi o gradivu za drugo fazo ustavnih sprememb in sprejela sklepe o metodi vodenja ustavne razprave v občini Domžale. D. A. SLOVENIJALES RADOMLJE sprejme na delo: 10 učencev — mizarskih vajencev 10 delavk 10 delavcev 1 kurjača Prijave sprejema splošni oddelek podjetja. ZLATOPOLJCI ZA DAN ŽENA Dan žena, 8. marec, praznujemo v Zlatem polju vsako leto. Letos smo praznovanju posvetili še posebno pozornost, ker le-to sovpada z obletnico požiga naših vasi. 30 let je minilo, odkar je okupator s pomočjo domačih izdajalcev uničil naše vasi in občane odpeljal v koncentracijska taborišča. Na letošnji proslavi, katero je organizirala krajevna organizacija ZB, so naše žene obujale spomine na težke dni pred 30 leti. Krajevna organizacija ZB je žene tudi skromno pogostila. Obžalovanja vredno se nam zdi, da se našemu praznovanju niso pridružili vabljeni predstavniki občine, posebno še zaradi obletnice tragičnih dogodkov. K. B. KAMPANJA, POTEM PA KAR PO STAREM, KOT PONAVADI Subjektivne sile v ožjem smislu so pri nas programsko čisto določeno usmerjene v izgradnjo samoupravnega socializma — neposredne demokracije. V vsaki politični organizaciji se dogaja, da je njena praksa enkrat bolj, drugič manj v skladu z njenim programom. Dogodki na hrvaškem, dogodki pred tem ter obračun z neodgovar-jajočo prakso na 21. seji CK ZKJ so pokazali, da tudi naša praksa ni bila v skladu s programom ZKJ. To smo v kampanji po 21. seji precej prcmlevali, sedaj pa smo, kot kaže naša praksa, na vse pozabili, sicer se ne bi tako obnašali kot se. Delamo dve veliki napaki, ki nič ne prispevata k afirmaciji ZK in drugih političnih organizacij. Osnovna naloga subjektivnih sil v ož)cm pomenu jc vpliv na razvoj samoupravljanja, katere se le na videz zavedamo. V praksi namreč pogosto zavestno odločamo namesto samoupravnih organov ter na drugi strani govorimo, kaj ZK sme in kaj ne sme. S tako prakso prav nič nc vplivamo na razvoj samoupravlja nja. Zveza komunistov kot organi zacija ne more odločati namesto samoupravnih organov, kar še posebno velja za člane ZK. To velja tudi za SZDL in ZS. Res jc to, da ZK ne more odločati namesto samoupravnih organov, res pa jc tudi to, da se aktivnost ZK in drugih subjektivnih sil v ožjem smislu nc konča samo pri predlaganju, priporočilih in prošnjah. Subjektivne sile, v ožjem smislu, ne le lahko, temveč so dolžne v skladu s svojimi programi zahtevati odgovarjajočo prakso v samoupravnem odločanju. ZK, sindikat, SZDL in ZM so torej dolžne zahtevati od samoupravnih organov, da organizirajo tako odločanje kot ga določajo ustavna dopolnila, nc da bi jim kdorkoli lahko očital, da sc vmešavajo v samoupravno odločanje. Cc bi člani ZK tako razumeli svojo nalogo in če bi se zavedali, da je področje njihovega dela v sindikatu, SZDL, ZM in samoupravnih organih, potem nc bi imeli situacije, ko po enem letu veljavnosti ustavnih dopolnil (ustavna dopolnila ustave SFRJ so bila sprejeta konec junija 1971. leta) še v nobeni delovni organizaciji ta ustavna dopolnila niso uveljavljena. Šc več, malo jc delovnih organizacij, ki so pričele ustavna dopolnila uveljavljati. Za člana ZK ni pomembno samo to, kako visoko kotira v delovno-orga-nizacijski, politični ali samoupravni strukturi, pomembno jc predvsem to, koliko s svojo aktivnostjo prispeva, da sc odločanje o presežni vrednosti — presežnem delu prenese tja, kjer sc ustvarja oziroma, da delavec dobi vpliv na delitev novo ustvarjenega dinarja. T. D. DELEGATA REPUBLIŠKE KONFERENCE SZDL POROČATA V skladu z novo oblikovano vsebino delegatskih odnosov v vseh strukturah in ravneh misliva, da je treba članstvo socialistične zveze obveščati o delu organa, kamor naju je izvolila občinska konferenca SZDL Domžale. Republiška konferenca SZDL jc imela od konstituiranja v novembru 1971 do konca aprila 1972 tri seje. Prva seja jc bila organizirana skupaj z dosedanjim sestavom in je obravnavala poročilo z?, preteklo štiriletno mandatno obdobje RK SZDL. Na ločeni seji jc novi sestav konference opravil naloge v zvezi z izvolitvijo organov republiške konference. Druga seja republiške konference je bila v celoti posvečena problemu kulture. O tem je obširno poročal tudi dnevni tisk. Zaradi posebnosti vsebine te konference delegata iz Domžal v razpravi nista sodelovala. Tretja konferenca jc razpravljala o druž beni skrbi za otroka. Glede na potek priprav in na aktualno problematiko na tem področju v Domžalah smo angažirali posameznike in organe v pripravah na konferenco. Tako je bilo na našo pobudo dopolnjeno gradivo za konferenco in dosežena podpora našim stališčem v zvezi z nadaljnjim delom pri reševanju teh problemov na sami konferenci. Konferenca ni zaključila te obravnave, ampak jc na pobudo iz Domžal naročila službam, da pripravijo osnutek akcijskega programa za .izvršitev sprejetih stališč, kjer bomo šc naprej intenzivno sodelovali. S tem bomo dosegli tesnejšo povezavo občinskega in republiškega vodstva SZDL in zagotovili s svojim delom učinkovitejše izvajanje sklepov republiške konference. Guštin ing. Stane Drmal Andrej KADRI V UPRAVI, POGOJ ZA KAKOVOSTNO IZVAJANJE SKLEPOV OBČINSKE SKUPŠČINE Delo občinske uprave jc v občini ozko povezano z izvajanjem zakonov in drugih predpisov širših družbenopolitičnih skupnosti ter izvrševanjem sklepov in nalog, katere nalaga občinska skupščina in številna samoupravna telesa. To pomeni, da občinska uprava opravlja številne strokovne, tehnične in druge naloge v skladu s sklepi, ki jih sprejemajo občani v samoupravnem sistemu občine. Za opravljanje vseh zahtevnih nalog so v upravi potrebni strokovni kadri. Proces uključcvanja teh kadrov v občinsko upravo pa ni v skladu s potrebami in zahtevami. Strokovnjaki sc težko odločajo za delo v občinski upravi, glede na značaj njenega dela in odgovornosti, ki jo prinaša javno ocenjevanje upravnih uslužbencev, ki jc mnogokrat kritično. V zadnjih letih smo precej storili za izboljšanje kvalifikacijske strukture delavcev v upravi. Tako jc sedaj v tem kolektivu od petindevetdeset zaposlenih, brez tehničnega osebja, deset uslužbencev z visoko izobrazbo, petnajst z višjo, sedemintrideset s srednjo, osemnajst z nepopolno srednjo in petnajst z nižjo strokovno izobrazbo. V letu 1964 jc bilo pri sedem-inosemdesetih zaposlenih stanje naslednje: trije z visoko, devet z višjo, petnajst s srednjo, šestdeset pa z nepopolno in nižjo šolsko izobrazbo, vendar s predpisanimi strokovnimi izpiti. Kvalifikacijska struktura uprave sc torej vidno izboljšuje. To smo dosegli zaradi tega, ker žc nekaj let ne sprejemamo v upravo delavcev, ki nc bi imeli predpisane strokovne izobrazbe. O delu občinskih upravnih organov, o predlogu nove organizacije in sistemizacije ter kadrovanju v upravo bo občinska skupščina razpravljala na prihodnji seji. Koordinacijski odbor pri občinski konferenci SZDL je razpravljal o kadrovanju v občinsko upravo, o novem predlogu organizacije in sistemizacije delovnih mest v upravi in o njenem delu. Sklenil je, da mora uprava šc nadalje skrbeti za še večjo strokovnost, predvsem pa za to, da se kljub novim nalogam njeno številčno stanje ne bo povečalo. Večjo pozornost bo v prihodnje potrebno posvečati reševanju zadev v upravnem postopku. Pri tem mislimo predvsem na čas rešitev zadev. Zakon določa za to dobo do dveh mesecev. Tudi načelo osebne odgovornosti se mora povečati, kar velja predvsem za strokovne službe. Posebno pozornost pa bomo posvetili sodelovanju med upravnimi službami občine, družbenopolitičnimi organizacijami in predsedstvom skupščine, kar bo v prihodnje vodilo k šc boljšim uspehom pri strokovnem in političnem delu vseh občinskih dejavnikov. Ludvik Povž Problemi krajevne skupnosti Domžale V okviru občinske skupščine in drugih družbeno političnih skupnosti živi in dela krajevna skupnost. Krajevna skupnost, ki predstavlja samoupravno interesno skupnost na svojem območju, sc kaže predvsem v reševanju krajevnih problemov: — v urejanju komunalnih zadev, — v urejanju socialnega skrbstva in Otroškega varstva, — v urejanju splošne obrambe in civilne zaščite, — v urejanju finančno administrativnih zadev. Zato ni naključje, da hiter razvoj našega kraja prinaša s seboj neurejene probleme in težave. Reševanje problemov pa ni vedno odvisno le od delovanja krajevne skupnosti, temveč od poglobljenih samoupravnih Odnosov vseh političnih in gospodarskih činiteljev našega področja. Pri krajevni skupnosti se torej soočajo in uresničujejo interesi občanov An delovnih ljudi. Skupni interesi in skupne potrebe pa naj združujejo napredne sile pri realizaciji postavljenih nalog. Kljub različnim potrebam in težnjam ugotavljamo, da sc samoupravni odnosi med občini kropijo. Krajevna skupnost torej z lastno močjo ustvarja svoj položaj in upravlja družbeno premoženje s skrbjo dobrega gospodarja. Za uspešno izvajanje postavljenih nalog pa jc nujno tudi .sodelovanje z občinsko skupščino. Povezovanje občinskih odbornikov s krajevno skupnostjo jc porok za uspešno delovanje lc-tc. Ker občinska skupščina prenaša na krajevno skupnost zadeve iz svoje pristojnosti, ki so za krajevno skupnost neposrednega pomena, lahko krajevna skupnost glede na razmere posameznih naselij in potrebe njihovih prebivalcev prevzema najrazličnejše dejavnosti: organizira in spodbuja občane, da sc lotevajo akcij, ki so potrebne in koristne za vse občane, vzdrževanja cest, javne razsvetljave, urejanje zelenic, športnega parka, pokopališča in drugih komunalnih naprav. Pomen krajevne skupnosti in njene dejavnosti pa ni samo v zadevah, ki jih neposredno upravlja po svojih organih. V nekaterih krajih jc dejavnost krajevne skupnosti tudi v tem, da podpira delo raznih organov družbenega samoupravljanja na svojem območju. Tako tudi razpravlja o dolu ostalih dejavnosti in se prizadeva, da bi bilo njihovo delo čim boljše in uspešnejše. Po drugi strani so finančna sredstva, s katerimi krajevna skupnost razpolaga in gospodari, prav gotovo eden od bistvenih pogojev uspešnosti poslovanja. V razpravah o finan-sira.nju nastaja težnja, da bi sc krajevna skupnost materialno osamosvojila ter prišla do stalnega dohodka s participacijo na ustvarjenem dohodku na območju KS. Kljub doseženim uspehom z rezultati dela ne moremo biti zadovoljni. Pripombe občanov za hitrejše reševanje Komunalnih problemov so prišle na razgovorih in posvetovanjih večkrat do izraza. Zato bo v bodoče nujno še bolj uskladiti medsebojno delo in upoštevati mnenja občanov. Seveda pri tem delu poleg lastnih sil potrebujemo tudi večjo družbeno pomoč, saj obstaja želja krajevne skupnosti, da predvideni program razvoja našega področja čimprej realizira. Program za rekonstrukcijo cest za leto 1972 je naslednji: ureditev pločnikov na Savski cesti, rekonstrukcija Cankarjeve ceste. Pokopališke, Taborske s Taborom, Kopališke in Študljanske. Tak orogram pa je bil sprejet preko sveta krajevne skupnosti in zbora volivcev in bo po vseh naših predvidevanjih realiziran v letu 1972. Krajevna skupnost Domžale ZVEDELI SMO: — Da sc v zvezni skupščini pripravlja zakon, po katerem banke ne bodo mogle dajati kreditov za uporabnike družbenih sredstev, skladov in proračunov. KAJ BO S ŠOLAMI IN VRTCI? — Da sc je pričela gradnja vrtca na Viru. Krajevna skupnost Vir ni oklevala v prizadevanjih za realizacijo sklenjenega družbenega dogovora. Otroci bodo prišli v vrtec že jeseni. — Skupščina SRS jc že obravnavala osnutek o spremembah zakona o skupnostih otroškega varstva. Spremembe temeljijo na sprejetih ustavnih dopolnilih. — Da jc zasedal klub odbornikov in poslancev, kjer so obravnavali osnutek izhodišč za ureditev prometa z zemljišči. Sprejete sklepe jc poslance republiškega zbora tovariš Franci Gcrbcc posredoval v pristojnem odboru republiškega zbora, delegat občine tovariš Jakob Černc pa je sprejete sklepe posredoval v razpravi na zboru delegatov občin. — Da jc intenzivno pričela z delom komisija za tehnična vprašanja pri odboru za proslavo 80-letnicc to variša Tita, prav tako pa jc izdelan program komisije za organizacijo prireditve. — Da je skupnost zdravstvenega zavarovanja kmetov zaključila poslovno leto z izgubo, ki jo delno krije tudi občina Domžale iz odstopljenih sredstev republike. — Da je krajevna skupnost Trzin zgradila lično in funkcionalno avtobusno postajo. — Da je zasedal svet za industrijo in izrazil zaskrbljenost v zvezi s poslabšanim položajem v gospodar stvu občine Domžale. — Da sc sodelovanje političnih organizacij v občini vidno izboljšuje. Vedno več je skupno sklicanih sestankov in koordiniranega dela. — Da jc sklenjena pogodba za ureditev križišča ceste I. reda pri vinskem mostu. — Da bo na otvoritev nove šole vabljen itudi tovariš Tito. — Da bo v maju zasedala občinska konferenca SZDL in obravnavala nadaljnji razvoj gospodarstva v občini Domžale. Sklep o imenovanju uredniškega odbora Izvršni odbor občinske konference SZDL Domžale je na svoji seji dne 12. 4. 1972 sprejel na osnovi Poslovnika občinske konference SZDL in v zvezi s sklepom na 7. in 8. seji naslednji sklep Upoštevajoč neodtujljivo ustavno pravico občanov, da so informirani o vseh vprašanjih, ki se na osnovi družbenih interesov pojavljajo v občini, ter na osnovi Pravil in Poslovnika občinske konference SZDL Domžale, imenuje izvršni odbor SZDL, uredniški odbor in odgovornega urednika. V svojem delu morata odgovorni urednik in uredniški odbor upoštevati pravico občanov, da izražajo o kateremkoli vprašanju svoje mnenje, stališča ali predloge v »Občinskem poročevalcu«. Zato mora biti delo uredniškega odbora usmerjeno tako, da je ta pravica občanom omogočena. 1. Izvršni odbor imenuje uredniški odbor Občinskega poročevalca vsaki dve leti. Po potrebi in v skladu z izvrševanjem programa dela imenuje in razrešuje posamezne člane uredniškega odbora na predlog odgovornega urednika ali organizacije, ki je posameznika delegirala v uredniški odbor. 2. Sestavo uredniškega odbora lahko predlagajo naslednje organizacije: občinski komite ZK, predsedstvo sindikalnega sveta, predsedstvo ZMS, predsedstvo ZZB, ZRVS, odbor DPM, izvršni odbor kulturne skupnosti, izvršni odbor občinske konference SZDL in predsedstvo občinske skupščine. Izvršni odbor SZDL razpravlja o predlogu kandidatov za uredniški odbor in ga izmed njih imenuje. 3. Uredniški odbor izvršuje naloge na sejah s tem, da določi vsakokratno vsebino Občinskega poročevalca, ki mora biti v skladu z družbenim dogajanjem v občim in v duhu izvrševanja sklepov vseh organov in organizacij tako, da obvešča občane, da jih izobražuje in da jim nudi priložnost za izražanje njihovih mnenj. 4. Izvršni odbor SZDL imenuje na predlog komisije za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL odgovornega urednika, ki ima štiriletno mandatno dobo kot vsi organi v SZDL. 5. Odgovorni urednik z uredniškim odborom najmanj enkrat letno poroča izvršnemu odboru in skupaj z njim občinski konferenci SZDL o svojem delu, predloži osnutek programa dela in finančnega načrta za tekoče leto. 6. Odgovorni urednik je pooblaščen za dogovarjanje s posameznimi sodelavci-redaktorji, ki mu pomagajo urejati posamezne rubrike v Občinskem poročevalcu. 7. Izvršni odbor občinske konference SZDL je dolžan zagotoviti skupaj s skupščino občine Domžale ustrezen del sredstev za redno izhajanje Poročevalca. 8. Občinski poročevalec se finansira na osnovi programa in letnega finančnega načrta. Viri finansiranja so: — dotacija Sob Domžale — oglasi in reklame — pogodbeno sofinansiranje po rubrikah — namenska sredstva za posamezne objave ali predloge — naročnina občanov. 9. Občinski poročevalec izdaja Delavska univerza Domžale na osnovi pogodbe z izvršnim odborom občinske konference SZDL Domžale. 10. Člani uredniškega odbora so: odgovorni urednik Franc Gabrovšek, Aleksander Skok, Franci Grbec, Andrej Dermal, Marjan Bolhar, Janko Kralj, Milan Flerin, Jakob Černe, Anton Pačnik. S Nasvet za osnovnošolke in osnovnošolce! Kmalu bo konec šolskega leta. Tudi letos se nekateri izmed vas nameravate vključiti v uk oziroma v poklicne šole, nekateri pa v zaposlitev. Služba za poklicno usmerjanje pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje je tudi za naše območje že zbrala precej prostih učnih mest, posamezni obrtniki in tudi nekatere delovne organizacije v družbenem sektorju pa jih še prijavljajo. Tisti, ki se še niste povsem odločili, v katerem poklicu boste delali, si lahko ogledate te možnosti vsak petek od 8. do 14. ure pri poklicni svetovalki na Zavodu za zaposlovanje v Domžalah. Priporočamo vam, da pazljivo preberete seznam prostih učnih mest in se odločite za tak poklic, ki ustreza vašim sposobnostim in nagnenjem. Toda če ste sebe dobro ocenili, vas verjetno bolj zanimata vprašanji: Za kateri poklic se odloča preveč učencev? 1. Mnogo preveč deklet se odloča za poklic šivilje, zato po izučitvi težko dobe ustrezno delo. Veliko se jih zaposli v industriji na nekvalificiranih delovnih mestih. Danes potrebujemo manj šivilj kot včasih, saj je večino del že prevzela konfekcijska industrija. Zato se lahko uveljavljajo le izredno sposobne modne šivilje. 2. Tudi poklic frizerke spada med tiste poklice, za katere se odloča preveč deklet. Ta poklic sicer ni v upadanju; nasprotno: potrebe po frizerskih uslugah naraščajo, vendar pa se vsako leto izuči toliko frizerk, da vseh ni mogoče zaposliti. 3. Tudi pletilje in fotografi sodijo v skupino poklicev, za katere se odloča preveč učencev. 4. Potrebe po avtomehanikih sicer rastejo iz leta v leto, vendar se za ta poklic zanima preveč fantov in vsi ne morejo dobiti učnega mesta. Za katere poklice pa se odloča premalo učencev? 1. Zelo primanjkuje vseh vrst kvalificiranih delavcev v kovinarskih poklicih. Premalo je ključavničarjev, strojnih ključavničarjev, orodjarjev, varilcev, rezkalcev, kovačev. 2. Se večje je pomanjkanje kvalificiranih delavcev v gradbeništvu. Učnih mest je vedno na pretek za sledeče poklice: zidar, gradbeni tesar, vodovodni instalater, instalater centralne kurjave, železokrivec in polagalec keramičnih ploščic. 3. Tudi v gostinstvu ni težko najti zaposlitve. Zelo so iskani kuharji in natakarji. 4. Isto velja za mizarje. Delovne organizacije stalno iščejo kvalificirane delavce, ki pa jih vedno primanjkuje. Izbira poklica ni lahka in preprosta stvar, saj je treba pri tem upoštevati toliko dejstev. Za dekleta je običajno še težje, ker so ravno »ženski« poklici tako prenapolnjeni. Zato svetujemo dekletom: razmislite tudi o drugih možnostih, o raznih poklicih v kovinarstvu in lesni stroki, kjer lahko prav tako uspete kot fantje! Če vas zanima kateri od poklicev, za katerega je že razpisano prosto učno mesto, vam svetujemo, da se oglasite, po možnosti skupaj s starši, v kadrovski službi podjetja, kjer bi se radi usposobili. Tam boste dobili vse podatke o sprejemnih pogojih, višini denarne nagrade v času izučevanja in podobno. Tisti pa, ki se nameravate takoj vključiti v zaposlitev, bi bilo dobro, da se takoj po končanem pouku v osnovni šoli zglasite na Zavodu za zaposlovanje službi za zaposlovanje. Poskušali vam bomo najti vam najprimernejšo zaposlitev ter vas zdravstveno zavarovati za čas, dokler vam ne najdemo primerne zaposlitve. Želimo vam vso srečo v bodočem poklicu! S. B. Gneča pred prvo osnovno šolo v Domžalah bo manjša, ko se bo del učencev preselil v osnovno šolo Josip Broz-TITO. Posojila udeležencem NOV razdeljena V spomladanskem času je sklad za gradnjo in adaptacijo stanovanj za borce NOV Sob Domžale, razdelil sredstva naslednjim upravičencem kot dolgoročno posojilo. 1. Štrukelj Franc, Dob 86 20.000 — din 2. Martinič Josip, Dob 15 30.000 — din 3. Jclšcvar Pavel, Dob 6 10.000.— din 4. Rode Pavla, Račni vrh 2 10.000.— din 5. Jancžič Marija, Moravče 46 10.000,— din 6. Peterka Anton, Zalog 2 10.000 — din 7. Novak Antonija, Gradišče 25.000.— din 8. Rokavec Jernej, Krajnobrdo 10.000.— din 9. Jež Pavel, Šentvid 38 10.000 — din 10. Klančar Franc in Francka, Radomlje 20.000 — din 11. Kočar Janez in Minka, Radomlje 15.000.— din 12. Cerar Dominik, Loka 13 6.000,— din 13. Rakcf Ana, Trzin, Rakcfova 4 10.000,— din 14. Pcrne Marija, Trzin, Mengeška 47 10.000.— din 15. Rakef Metka, Trzin, Habatova 16 15.000.— din 16. Habat Ada, Trzin 138 10.000 — din 17. Pctcrca Jože, Vir Bukovčeva 42 10.000.— din 18. Novak Jakob, Domžale, Prešernova 12 10.000,— din 19. Kolčne Mihaela, Zaboršt 10.000,— din 20. Slapar Terezija, Vranke 3 30.000 — din 21. lirovat Frančiška, Domžale, Ul. S. Jenka 3 10.000,— din 22. Razboršek Francka, Zalog 11 10.000,— din 23. Rak Vid, Šentvid 17 10.000,— din 24. Hribar Franc, Vir, Cojzova 13 20.000,— din 25. Leve Dragica, Učak z 8.000.— din 26. Kovač Janez, Domžale 15.000 — din 27. Pirš Jože, Luka, Radomlje 10.000 — din 28. Klopčič Alojz, Peče 10 15.000.— din 29. Štefan Ana, Moravče, Partizanska 10 10.000.— din 30. Orchck ing. Avgust, Domžale 20.000 — din 31. Orchek Janez, Domžale, Prešernova 27 5.000,— din 32. Kržan Pavla, Zcjc 1 10.000,— din 33. Dcklcva Anton, Domžale 20.000.— din Pri podeljevanju posojil je sklad ravnal po kriterijih in merilih, ki jih je v posebnem odloku določila občinska skupščina in so žc bila posredova na javnosti. Upravni odbor sklada jc pri GIP »Beton*, Zagorje kupil šest stanovanj, ki bodo vseljiva letos. Ta stanovanja bodo dodeljena udeležencem NOV, katerih stanovanjsko vprašanje je možno rešiti le z dodelitvijo stanovanja. DEJAVNOST DELAVSKE UNIVERZE DOMŽALE Osnovni poudarek je bil na strokovnem področju izobraževanja. Programi, ki so bili realizirani v zadnjih mesecih kažejo, da je dopolnilno strokovno znanje tisto, ki ga zahtevajo delovne organizacije za konkretno delo na delovnem mestu. V mesecu marcu je bil končan tečaj za skladiščnike, katerega se je udeležilo 24 slušateljev iz delovnih organizacij z območja občine. V mesecu aprilu sta se končala dva tečaja za pridobitev strokovnih znanj in sicer: — 310-urni tečaj za delavce, ki delajo na delovnih mestih elektri-karjev v delovnih organizacijah; — 240-urni tečaj za kovinarje iz raznih deiovnih organizacij; — 2. tečaj »Higienskega minimuma« za podjetje »Oljarno« Domžale; — 3. tečaji za delavci, ki opravljajo dela na eksplozivno nevarnih delovnih mestih (»S« naprave); — 3. tečaji za pripadnike enot civilne zaščite v delovnih organizacijah; — tečaj angleškega jezika — II. stopnje. — tečaji za kmetijske proizvajalce; — razna predavanja s področja vzgoje in odnosov med šolo in domom. Posamezne oblike izobraževanja še niso zaključene in se bodo nadaljevale do konca meseca junija. NOVO V KNJIŽNICI Kljub mnogim razpravam glede razširitve prostora za normalno delo v knjižnici to stanje verjetno ne bo še takoj rešeno. Razprave o tem po- tekajo na večih nivojih, zato upamo, da bo enotna akcija rodila določene sadove. Ne samo, da se je odnos do finansiranja knjižnice spremenil, so tudi v delovnih organizacijah spoznali, da knjižni fond, katerega so nabavili v letih po osvoboditvi ne služi svojemu namenu. Delovna organizacija Induplati Jarše je odstopila preko 1.000 knjig z najrazličnejših področij občinski knjižnici z namenom, da bi bile te knjige dostopne vsem občanom. Za to odločitev se zahvaljujemo celotnemu kolektivu, poskrbeli bomo, da bodo te knjige čim preje dostopne bralcem v vseh krajih naše občine. PROSLAVA OF IN 1. Predsednik občinske konference SZDL tovariš Jernej Lenič je na proslavi govoril o vlogi in pomenu OF med vojno ter o sedanjem trenutku in vlogi SZDL. V lanskem letu so za proslavo obletnice OF in 1. maja poskrbeli pevci, letos pa domžalska godba in recitatorji. Prireditev jc bila v dvo rani komunalnega centra v Domžalah. Po slavnostni koračnici je o pomenu praznovanja spregovoril predsednik Občinske konference SZDL tov. Jernej Lenič. Za njim jc spregovoril predsednik žirije za podeljevanje priznanj OF tov. Anton Kos, ki je v obrazložitvi podal kratek opis dela prejemnikov priznanj. Priznanja OF so prejeli Godba na pihala Domžale, Mengeška godba, Mengeš, Krajevna skupnost Drago-mclj-Pšata, Krajevna skupnost Homec in tov. Karel Burja-Črt. Nato je predsednik Skupščine občine Domžale tov. Albin Klemene razdelil državna in vojaška odliko- vanja. Po uverturi, ki jo je pod vodstvom kapelnika tov. Albina Pcrsija zaigrala domžalska godba, so recitatorji Martina Dime, Damjana Vog-lar in Jože Kosmač izvedli uspel recital umetniške besede. Godba je nato zaigrala venček partizanskih skladb, skladbo Slike z vzhoda, koračnico in za zaključek Intcrnacio-nalo. Nastop so poslušalci, ki bi jih bilo ob proslavljanju tako pomembnega jubileja lahko več, nagradili z dolgotrajnim aplavzem. Domžalska godba je tokrat dokazala, da je zahteven program dobro naštudirala in da se v kvaliteti lahko meri z marsikatero slovensko godbo. T. R. Proslava obletnice OF in 1. maja je kljub skromni udeležbi zelo dobro uspela. Ali tisočim osebno vabljenim nosilcem različnih funkcij, praznovanje tako pomembne obletnice nič več nič ne pomeni? Posojilo za kmetovalce Hranilno kreditna služba pri Emoni je v mesecu aprilu 1972 raz- za občino Domžale v višini za občino Kamnik v višini pisala natečaj za posojilo za zasebne kmetovalce in sicer: 1.020.000 din 270.000 din zemljišč, ureditev nasadov, nakup kmetijskih strojev in naprav. Pogoji za najetje posojila so: Posojilo lahko dobi kmet, ki je lastnik posestva in ki je član hranilno kreditne službe podjetja Emona. Pri hranilnici Emona mora imeti vlogo v višini najmanj 10 % od zneska kredita, ki ga prosi. To vlogo mora imeti naloženo v hranilnici Emona vsaj polovico dobe, za katero prosi posojilo. Posojilojemalec-kmet mora biti povezan z obratom Kooperacija pri Emoni s kooperacijsko pogodbo. Investicija, za katero želi kmet posojilo, mora biti usklajena s programom razvoja zasebnega kmetijstva, ki velja za območje občine Domžale in Kamnik. Posojilojemalec-kmet mora imeti predpisano gradbeno dovoljenje za gospodarske objekte, ki jih namerava zgraditi ali preurediti. Namesto dveh porokov mora po- sojilojemalec-kmet plačati zavarovalnici Sava zavarovalno premijo, ki je odvisna od višine odobrenega kredita (od 0,75 »/o—2 o/0). Ta premija se plača pri podpisu pogodbe. Za posojilo v višini 30.000 din in več pa mora imeti posojilojemalec-kmet še enega kreditno sposobnega poroka, ki je v rednem delovnem razmerju. Ob podpisu pogodbe mora posojilojemalec podpisati menico. Predložiti mora potrdilo o vinkulaciji do višine najetega posojila v korist hranilno kreditne službe Emona. Predložiti mora potrdilo o plačanih davkih za zadnje obdobje. Kredit se daje s 3% obrestno mero. Do sedaj se je prijavilo v občini Domžale več kot 30 interesentov v skupnem znesku nad 1.300,000 din in v občini Kamnik več kot 20 interesentov v znesku nad 800.000 din. Hranilno kreditna služba Emona je sredstva zbrala iz naslednjih virov: — sklad za pospeševanje kmetijstva občine Domžale 290.000 din — Gozdni obrat Domžale 120.000 din — Ljubljanska banka podružnica Domžale 410.000 din — Gozdni obrat Kamnik 40.000 din — Sklad za pospeševanje kmetijstva občine Kamnik 30.000 din — Hranilno kreditna služba Emona 400.000 din Takoj po razpisanem roku, to je 20. s. 1972, bo kreditni odbor odobraval kredite. Pospeševalna služba pri obratu »Kooperacija« mora kreditnemu odboru za vsakega prosilca posojila predložiti krajši elaborat o kreditni sposobnosti kmetovalca. Ker je denarja zaenkrat manj, kot je prosilcev, bodo morali nekateri prosilci počakati na naslednji razpis, ki bo v drugi polovici leta 1972. Janez Hren Taborniška organizacija v Domžalah ponovno zaživela Posojila se dajejo za naslednje novogradnja, preureditev in opre-namene: 1113 gospodarskih objektov, nakup plemenske živine, ureditev in nakup kmetijskih Taborniki so bili dolga leta ena izmed najbolj delavnih interesnih organizacij zms. Zato je bilo v javnosti slišati mnogo pripomb, ko je zavladalo mrtvilo. Ni moj namen, da bi analiziral, zakaj je prišlo do dvoletnega mirovanja, temveč, da opišem sedanje delo. Ker smo v dveh letih mirovanja izgubili večino članstva, smo si sedaj zadali nalogo, da pridobimo nove člane in to med učenci osnovnih šol. V ta namen smo organizirali orientacijsko tekmovanje med I. osnovno šolo in šolo V. Perka. Udeležba je bila proti vsem pričakovanjem velika. Tekmovalo je 37 ekip s po petimi člani. Vse ekipe so se dobro znašle na težki progi, zanimiva pa je ugotovitev, da so učenci dobro podkovani v zinanju o NOB, o naši družbi in v poznavanju prirode. S tem se je začela naša široko zasnovana akcija za pridobitev članstva. V mesecu maju bomo organizirali več pohodov s prikazovanjem taborniških veščin. Namen tega je, da najmlajšim prikažemo, kaj vse lahko nudi narava mlademu človeku. Upamo, da bodo prizadevanja za vpis mladih v našo organizacijo naletela na razumevanje pri starših. V ta namen pripravljamo več razgovorov s starši, da bi morebitne nesporazume zgladili in seveda tudi starše seznanili z dejavnostjo naše organizacije. Kljub mirovanju pa smo adaptirali in opremili taborniško sobo. Povedati je treba, da smo taborniki s prostovoljnim delom adaptirali sobo. Soba je opremljena kot klubski prostor in je namenjena za sestajanje vseh članov taborniške organizacije. Naše delo bo tako lahko še boljše, pričakujemo pa pomoč drugih dmžbeno-pobtičnih organizacij, predvsem od OK ZMS Domžale. V mesecu avgustu bomo organizirali, tako kot vsako leto, taborjenje v Bohinju. Podrobnosti o taborjenju bomo objavili v prihodnji številki Poročevalca. To so v bistvu vse novice o delu taborniške (organizacije v Domžalah. Rezultati tekmovanja v orientacijskem teku: 4., 5. razredi — fantje 1. 5c II. osn. šola 2. 5a II. osn. šola 3. 5b II. osn. šola 4. 4a II. osn. šola 5. 4a I. osn. šola 6. 5c II. osn. šola Dekleta 1. 5b II. osn. šola 2. 5d I. osn. šola 3. 5a I. osn. šola 6., 7., 8. razredi — fantje 1. 8b I. osn. šola 2. 8c I. osn. šola 3. 7a I. osn. šola 4. 6a I. osn. šola 5. 6c II. osn. šola 6. 8b II. osn. šola Dekleta 1. 7c I. osn. šola 2. 7a I. osn. šola 3. 8a II. osn. šola I. osnovna šola je zmagovalka v tem tekmovanju. Janez Klopčič 93 6268 č) enota civilne zaščite občine Domžale za poštne zveze, ki jo organizira PTT podjetje — Pošta Domžale; d) enoto prve pomoči; c) enota za radiološko, kemično in biološko zaščito (RKB); f) enota za »sanacijo,- g) onota za evakuacijo; h) enota za opazovanje, obveščanje in alarmiranje. Enote pod d, c, f, g in h organizira za narodno obrambo pristojni upravni organ občinske skupščine Domžale. 2. člen Organizacijo in delovanje specializiranih enot oivilne zaščite določijo organizacije iz 1. člena tega odloka v soglasju z občinskim štabom civilne zaščite skupščine občin. TI. V delovnih organizacijah 3. člen Delovne organizacije z 80 in več zaposlenimi delavci ustanovijo samostojne enote civilne zaščite skladno z določbami zakona o narodni obrambi in zakona o splošnem ljudskem odporu, ter navodni upravnega organa za narodno obrambo, 4. člen Delovne organizacije z manj kot 80 zaposlenimi delavci ustanovijo mešane enote oivilne zaščite sikladmo z določbami zakona o narodni obrambi in z navadili upravnega organa za narodno obrambo. Te enote se s svojo organizacijo in delovanjem vključijo v organizacijo civilne zaščite krajevnih skupnosti. 5. člen Delovne organizacije izdelajo za organizacijo in delovanje enot civilne zaščite potrebne načrte. Za izdelavo teh načrtov lahko izda obvezna navodila za narodno obrambo pristojni upravni organ skupščine občine. G. člen Sklopi občinskega štaba oivilne zaščite za področje organizacije civilne zaščite v delovnih organizacijah so zanje obvezni. tU, V krajevnih skupnostih 7. člen Za organizacijo, vodenje in neposredno opravljanje zadev oivilne zaščite v krajevnih skupnostih se ustanovijo štabi civilne zaščite v naslednjih krajevnih skupnosti: a) Blaigovica za krajevne skupnosti: Blagovica, Češnjicc, Trojane; b) Lukovica za krajevne skupnosti: Lukovica, Prcvojc Rafolčc, Zlato polje in Krtina; c) Mengeš za krajevne skupnosti: Mengeš in Trzin; d) Moravče za krajevne skupnosti: Moravče, Peče, Velika vas in Vrhpoljc; e) Radomlje za krajevne skupnosti: Homec, Preserjc, Radomlje in Rova,- f) Vir za krajevne skupnosti: Krtina, Dob in Vir. Organizacijo civilne zaščite v krajevnih skupnostih, ki niso zajete v prvem odstavku tega člena, določa občinski štab civilne zaščite na predlog sveta krajevne skupnosti. 8. člen Slab civilne zaščite krajevne skupnosti šteje 3—9 članov. 9. čicn Štabe civilne zaščite / krajevnih skupnostih, naseljih, stanovanjskih hišah in drugih objektih imenuje svet krajevne skupnosti v soglasju z občinskim' štabom civilne zaščite. 10. člen Razvrstitev obveznikov v enote civilne zaščite v krajevnih skupnostih predlaga štab civilne zaščite krajevne skupnosti, odločbo o tem pa izda za narodno obrambo pristojni upravni organ skupščine občine. H. člen Organizacija civilne zaščite v krajevni skupnosti mora bitii prirejena tako, da je osnovna zaščita zagotovljena slehernemu občanu na območju krajevne skupnosti. 12. člen Za narodno obrambo pristojni upravni organ skupščine občine Domžale je pooblaščen, da izdaja obvezna navodila za organizacijo oivilne zaščite in enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih. 13. člen Sklepi občinskega štaba civilne zaščite skupščine občine Domža'e s področja organizacije civilne zaščite so obvezni za krajevne skupnosti. 14. člen Pouk enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih organizira štab oivilne zaščite krajevne skupnosti v sodelovanju in soglasju za narodno obrambo pristojnim upravnim organom skladno z veljavnimi predpisi. IV. Končne določbe 15. člen Finančna sredstva za pouk in opremo enot civilne zaščite v občini Domžale zagotovi ustanovitelj v skladu z občinskim razvojnim načrtom za narodno obrambo. 16. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. 17. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o organizaciji služb teritorialne obrambe in enot civilne zaščite v občini Domžale (Uradni vestnik št. 7/69). Številka: 8-1/72 Datum: 11. 5. 1972 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Albin KLEMENC, 1. r. Na podlagi 2. člena zakona o matičnih knjigah (Ur. 1. SFRJ, št. 8/65) in 134. člena statuta občine Domžale je skupščina občine Domžale na seji občinskega zbora in zbora delavnih skupnosti dne 11. 5. 1972 sprejela SKLEP Matične knjige v občini Domžale se vodijo i 1. V Mengšu za naselja Mengeš, Topole, Loka pri Mengšu in Dobeno. 2. V Domžalah za vsa ostala naselja v občini. Številka: 032-1/72 Datum: 11. 5. 1972 PREDSEDNIK skupščine občine Domžale Albin KLEMENC, 1. r. STILNI KONCERTI GROBLJE 72 9. junij Rok KLOPČIČ —violina Franko FILJAK (Zagreb) — klavir francoska glasba 16. junij Igor DEKLEVA —klavir Jože STABEJ — bas Musorgski 23. junij Godalni orkester ZGI Domžale dirigent Tomaž HABE predklasična glasba 30. junij Ljubljanski pihalni trio dunajska klasična glasba slovenska sodobna glasba Krajevna skupnost Vir Krajevna skupnost Vir je v občini Domžale po nekaterih vidikih na prvem, po drugih vidikih pa na drugem ali tretjem mestu med krajevnimi skupnostmi. V gospodarsko finančnem pogledu spada vsekakor med najrazvitejše krajevne skupnosti. Upoštevaje delo političnih organizacij, sveta krajevne skupnosti in njegovih organov ter metode dela pri organiziranju in izvršitvi programa dela pa ta krajevna skupnost dosega nadvse spodbudne rezultate. Pred vsako pomembnejšo akcijo si odgovorni tovariši razdelijo delo in določijo nosilca naloge. S tako metodo dela vedno zagotovijo odgovoren odnos posameznika za izvršitve naloge, s tem pa zagotovijo uspeh akcije. V eni naslednjih številk bomo objavili obširno poročilo o delu te krajevne skupnosti. Slika prikazuje sestanek predstavnikov KS, ki obravnavajo prihodnje akcije in način izvršitve programa dela krajevne skupnosti Vir. KDO KOMU REŽE »KRUH«? Še vedno donijo posmehljive besede o stališčih sindikata do podražitev osnovnih življenjskih artiklov. Ne glede na argumente, da pomeni tako divjanje cen resno ogrozitev standarda ljudi z nižjimi dohodki, so padali očitki češ, »da prodajamo poceni politične parole, da se gremo vojno z mlini na veter itd. Kruh, mleko, sladkor, meso, olje vse to naj se podraži, saj ljudje tako preveč pojedo, sploh pa delajo s temi stvarmi kot s ... z mehom.* To so besede, izrečene še pred »globoko zamrznitvijo«. V času omenjene ohladitve pa so se tudi podražitve »modernizirale*, zlasti v načinu sprejemanja ali z drugo besedo diktiranja cen z r>rha. Vprašujem se, kdo je ta vrh, da si upa mimo sindikatov zastaviti svoj nož na »hlebec*. Joj, pardon! Sprenevedam se. Vsem mora biti jasno, da je tak administrativni ukrep nujen, da v času stabilizacije vplivamo na umirjenost trga. Stabilizacija, stabilnost, trg, tržišče; o /a, poznam te domače izraze, vendar mi ni jasno, kje je tu človek, tisti veste z 80 ali 90 tisoč starimi dinarji osebnih dohodkov. Dejansko ga ne vidim. No, pa naj mi bo oproščeno, na rebuse se nikoli nisem dobro spoznal. P. S. -. Edina uteha nam je, da v domžalski občini ni delavca, ki bi prejemal v rednem delovnem razmerju manj kot 100 tisoč starih dinarjev osebnega dohodka?! M. B. Plenum občinske gasilske zveze V nedeljo, 23. aprila se je zbralo v hali komunalnega centra v Domžalah 83 delegatov, ki so zastopali gasilska društva domžalske občine na letošnjem plenumu občinske gasilske zveze. Plenuma so se udeležili tudi tov. Rotar, predsednik republiške gasilske zveze, tov. Alfonz Avbelj kot predstavnik uprave občinske skupščine Domžale, gasilski inšpektor tov. Zdravko Vidmar, tov. Deletič, načelnik oddelka za narodno obrambo in tov. Vodnik kot prvi častni član občinske gasilske zveze. Po pozdravnem nagovoru predsednika občinske gasilske zveze tov. Breznika so sledila poročila članov upravnega in nadzornega odbora, ki so bila izčrpna in so pokazala, da je v preteklem poslovnem letu Zveza vestno in temeljito opravila svoje delo. Krepko je bilo čutiti mlade sile, ki sedaj vodijo to zvezo. Poročila so bila tako izčrpna, da so bili delegati v zadregi za diskusijo. Vendar bi bilo vredno poudariti nekaj misli iz same diskusije. Tov. Rotar je dal vse priznanje občinski gasilski zvezi Domžale in Gasilskemu skladu Domžale. Ta je menda edini v Sloveniji že prišel z izdelanim proračunom pred občinsko skupščino in dosegel, da ga je skupščina v celoti sprejela. Posebno je pohvalil PGD Mengeš, ki zavzema prvo mesto ne samo v občini, temveč tudi v medobčinskem in republiškem merilu. Poudaril je, da je važno, kaj ljudje o nas govorijo, da se mora vsak gasilec, ko je uniformiran, tega zavedati in se temu primerno obnašati. Tov. Alfonz Avbelj je pohvalil Zvezo zaradi res uspešnega sodelovanja z oddelkom za notranje zadeve in postajo milice. Zaprosil jc Zvezo, da bi s svojimi strokovnimi delavci sodelovala pri sestavi požarno varnostnega plana za leto 1972. Tov. Sandi Rihtar, predsednik gasilskega sklada je obrazložil poslovanje sklada in način razdelitve finančnih sredstev. Tov. Marjan Lenarčič jc poudaril pomembnost tajniške funkcije in izrazil tiho željo, da bi Zveza kmalu prišla do primernih prostorov, ali vsaj do dveh omar, kamor bi lahko spravil gasilski arhiv. Tov. Deletič jc opozoril navzoče delegate na težak finačni položaj, v katerem je trenutno odbor za narodno obrambo in splošni ljudski odpor. Zato gasilstvo ne dobi tiste pomoči, ki bi jo moralo, čeprav je zelo važen činitelj v splošnem ljudskem odporu. Tov. Martin Andrcjka je izrazil željo, da bi končno lahko žc ostali pri določeni uniformi. Meni, da je preveč draga, da bi si vsako leto izmišljali drugo. Tov Jože Sraj, poveljnik Zveze, je apeliral na vse sektorske poveljnike, naj bodo aktivnejši. Za vodenje pionirskih ekip je imela Gasilska zveza Slovenije v programu izdajo posebne brošure, pa do danes le-ta še ni izšla. Prav bi bilo, da bi se vršil pred tekmovanjem ekip v Slovenski Bistrici kratek predse-minar za sodnike, da sc ne bi zopet dogajale anomalije kot jc to v navadi. Navzoči delegati so kritizirali neuporabnost letošnjega gasilskega koledarja. Tov. Vodnik je poudaril, da jc porazna ugotovitev, da na naše področje, kjer živi 1500 članov, prihaja samo 70 izvodov Gasilskega vestnika. Ustvariti bi bilo treba dopis niš k o mrežo. Zveza bi morala stopiti v tesnejši stik s centralnimi šolami v občini direktno in nc preko društev. Naša društva moramo pomladiti s pionirji iz osnovnih šol. Zveza naj vnese v svoj delovni plan pridobitev primernega prostora za pisarno in seje Zveze. Mnenja je, da bi bil žc skrajni čas, da se to po 25 letih uredi. Na koncu so bila razdeljena odlikovanja in priznanja zaslužnim gasilcem. Diplomo častnega člana zveze jc prejel tov. Vinko Habjan, dolgoletni poveljnik GZ Domžale. Gasilsko odlikovanje I. stopnje so prejeli tov. Jože Erženičnik, Slavko Zabrct, Valentin Cukiati. Odlikova nje II. stopnje so prejeli tov. Franc Pirnat, Ciril Jesenšek in Maks Ce-rar. Odlikovanje III. stopnje pa tov. Pavel Sare. Gasilsko plamenico I. stopnje tov. Franc Cer^r, II. stopnje tov. Joško Sraj, III. stopnje pa tov. Franc Bizilj in Ivan Drolc. Vsem odlikovancem iskreno čestitamo! N. V. Večer glasbe in plesov V počastitev 30-letnice pionirske organizacije in 80-letnice rojstva Maršala Tita, je Osnovna šola Radomlje skupaj z Zavodom za glasbeno izobraževanje Domžale pripravila v dvorani Kulturnega doma v Radomljah uspel nastop. O pomenu teti pomembnih jubilejev jc spregovoril ravnatelj Osnovne šole Radomlje tov. Rajko Hafner. Nato so sc na odru zvrstili nastopajoči. Prvi jc nastopil otroški zbor Osnovne šole Radomlje, ki je pod vodstvom tov. Majde Lipovšek zapel Pionirsko himno, nato pa še nekaj narodnih in umetnih pesmi. Nato so pod vodstvom prof. Martine Bohtc nastopili najmlajši, cici-bančki oddelka Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale iz Radomelj, nato pa s štirimi pesmimi še mladinski pevski zbor Osnovne šole Radomlje, ki ga je vodil tov. Ivo Penko. Nato so se predstavili solisti oddelka ZGI iz Radomelj. Na klavirju Suzana Farčnik ter Evica in Ani Kaplja, na violini Igor Mrak, na trobenti Tomaž Rodc, na citrah Marta Cerar, na harmoniki pa Bo-žena Opara, Vasja Hafner, Ksenija Bcrgant, Ivan Jerctina, Rudi Suban, Mitja Hafner in Helena Ccrar. Vsi so svoje točke odlično zaigrali. Razveseljivo jc, da imajo na šoli kar dve folklorni skupini, ki jih vodi prizadevna tov. Majda Lipovšek. Pionirska in mladinska folklorna skupina je zaplesala vrsto gorenjskih plesov in z njimi požela veliko priznanja. Vsi so nastopili v prelepih gorenjskih narodnih nošah. Več pesmi jc zapel tudi Moški pevski zbor Gasilskega društva Radomlje, ki ga v zadnjem času uspešno vodi tov. Stane Modec. Tov. Modec, ki poučuje na oddelku ZGI v Radomljah vodi tudi harmomikar-ski orkester, ki je na nastopu odlično zaigral odlomek iz Prodane neveste in Schumanovo Sanjarjenje. Predsednik občinske konference SZDL tov. Jernej Lenič izroča občinsko priznanje OF predsedniku godbe na pihala Domžale tovarišu Sicherlu. Nastopil jc tudi Simfonični orkester Domžalc-Kamnik, ki šteje skoraj 50 članov. Čeprav oder v Radomljah ni majhen, so člani orkestra komaj našli prostor za izvajanje. Pod taktirko prof. Tomaža Habcta so odlično izvedli Gricgovo Slavnostno koračnico in Svcndsnovo Romanco za violino in orkester, kjer jc kot solist na violini nastopil Marko Zupan. Za konec pa je še mladinski pevski zbor ob spremljavi orkestra zapel Mihelčičevo pesem Domovina naša jc svobodna. Čeprav je bil program obširen, so poslušalci, ki so dvorano napolnili do zadnjega kotička, izvajalec pozorno spremljali in jih nagradili z dolgotrajnim aplavzom. T. R. OBČANOM DOMŽAL, NASELJENIM OB KAMNIŠKI BISTRICI Odgovor na malo anketo, objavljeno v časopisu Delo dne 6. 5. 1972 Krajevna skupnost se strinja z odgovori anketirancev, vendar je mnenja, da za vse potrebe ni sredstev v taki višini, da bi dela opravila brez pomoči stanujočih občanov na določenih območjih. Krajevna skupnost je dolžna, da potrebe, želje občanov in krajevne probleme rešuje, vendar v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Krajevna skupnost ima v letu 1972 za redno dejavnost in vzdrževanje obstoječih komunalnih naprav odobrenih 208.004 N-din sredstev, ki bodo porabljena za naslednjo dejavnost: tokovino javne razsvetljave, vzdrževanje javne razsvetljave, vzdrževanje športnega parka z vsemi objekti, treh pokopališč, mrliških vežic, mrliškega avtomobila, tržnice, vzdrževanje parkov in nasadov ter zelenih površin, pločnikov, oddajanje zemljišč v najem SLP, civilno zaščito, splošni ljudski odpor ter vodenje administrativnih in vseh finančnih poslov. Za vzdrževanje cest in ulic (katerih je na območju naše komunalne skupnosti 78 in poleg tega še 14 mostov ter 9 vodnih propustov) ter zimsko službo imamo v I. 1972 odobrenih 63.868,90 N-din. Sredstva iz proračuna občinske skupščine dotekajo na naš žiro račun po dva-najstinah (mesecih). Od individualnih zavezancev mestnih zemljišč je predvideno, da bomo do konca leta zbrali ca. 90.000 novih dinarjev. Razumljivo je, da s temi sredstvi ne moremo odpraviti vseh perečih problemov in potreb na območju komunalne skupnosti. Zato bi bilo potrebno še več kontaktov z občani, ki naj bi zagotovili namenska dodatna sredstva za hitrejše zadovoljevanje svojih potreb. V novo zgrajenih naseljih se bodo komunalni problemi reševali po posebnem režimu, v odvisnosti od urejenosti zemljišča in plačevanja prispevka ob nakupu zemljišča za gradnjo. Glede odvoza smeti obstaja občinski odlok za obvezno odlaganje smeti na določena mesta, da se zagotovi red in čistoča. Zato komunalna skupnost predlaga občanom, da si nabavijo za to potrebne posode, glede odvoza smeti pa dogovorijo s Komunalnim podjetjem v Domžalah. Za presežek 170.000 N-din, ki je bil omenjen v članku, pa bi komunalna skupnost želela pojasnila, kje je ta denar in kam ie bil vplačan, da bi ga na željo občanov, naseljenih na tem območju, izkoristili za reševanje nujnih potreb. Na osnovi prikazane situacije želimo več razumevanja, kontaktov, podpore in pomoči od strani vseh občanov, živečih na območju naše l'omunalne skupnosti, s tem bi bilo delo lažje in uspešnejše. Krajevna skupnost Domžale SLOVENIJALES RADOMLJE sprejme na delo: 10 učencev — mizarskih vajencev 10 delavk 10 delavcev 1 kurjača Prijave sprejema splošni oddelek podjetja. »SEMESADIKE« Mengeš Nujno potrebuje dva dvosobna stanovanja v okolici Domžal — Radomelj ali Mengša. Tistemu, ki preskrbi primerna stanovanja, nudimo lepo nagrado. Ponudba pod »Nagrada«. KI Delo občinskega sveta ZKPO v novih pogojih Občinski svet ZKPO Domžale zajema kulturno prosvetna društva, ki delujejo na teritoriju domžalske občine, in to vokalne, instrumentalne in dramske skupine. Med vokalnimi skupinami so: Mešani pevski zbor Domžale, Moški pevski zbori: Društva upokojencev Domžale, Prosvetnega društva Tine Kos, Moravče, KUD Janko Kersnik, Lukovica, Gasilskega društva Radomlje in Oktet bratov Pir-nat. Med instrumentalnimi skupi nami so: Godba na pihala Domžale, Mengeška godba, Mengeš ter Simfonični orkester Domžalc-Kamnik. Dramske skupine pa delujejo pri: DKPD Svoboda Mengeš, Skocjan, nem društvu Miran Jarc, Skocjan, KUD Janko Kersnik, Lukovica, KUD Franc Kotar, Trzin, KPD Svoboda, Ihan ter KUD Zarja, Prcvojc. V ZKPO sta pa vključena tudi Jamarski klub Domžale in Foto-kino klub Mavrica, Radomlje ki sta Istočasno tudi člana Ljudske tehnike. Naj na kratko navedem naloge, ki so si jih društva zadala v tem letu. Mešani pevski zbor Domžale — Poleg celovečernega koncerta v Domžalah, ki so ga imeli v mesecu aprilu, bodo nastopili še v Ložu, na rcviii pevskih zborov ter na raznih proslavah. Moški pevski zbor Društva upokojencev Domžale bo imel koncerte v Domžalah, Dragomlju in Radomljah, nastopili bodo pa tudi na RTV Ljubljana, na reviji pevskih zborov, seveda bodo tudi letos največ peli pri pogrebih. Moški pevski zbor KUD Janko Kersnik, Lukovica je imel letos že uspel nastop v Lukovici skupaj z ansamblom Odmev iz Lukovice. Sodelovali bodo na tradicionalni prireditvi Rokovnjaški tabor, nastopili na reviji pevskih zborov, na RTV Ljubljana ter na prireditvah v krajevnem merilu. Moški pevski zbor Prosvetnega društva Tine Kos, Moravče — Tudi letos so si zastavili podoben plan kot v preteklem letu. imeli bodo samostojen koncert, sodelovali bodo na reviji pevskih zborov ter na prireditvah v krajevnem merilu. Pevski zbor Gasilskega društva Kadomlje je pričel z delom šele lani. V letošnjem letu pa bo sodeloval predvsem na proslavah in priredil vah v domačem kraju, nastopili pa bodo tudi na reviji pevskih zborov. Oktet bratov Pirnat deluje že enajsto leto, vendar vse do letos ni bil vključen v ZKPO. Imel bo samostojni nastop v Domžalah, kot doslej pa bodo nastopali na RTV Ljubljana, sodelovali bodo na raznih prireditvah in proslavah. Godba na pihala Domžale bo imela v letošnjem letu samostojne nastope v Domžalah, Moravčah in Kamniku. Na zadnjem občnem zboru so sc pa domenili, da bodo imeli nastope tudi v manjših krajih v občini. Sodelovali bodo na komemoraciji za 1, november ter na raznih prireditvah in proslavah in pri pogrebih. Mengeška godba, Mengeš — Godbeniki bodo sodelovali na raznih proslavah in prireditvah doma in izven občine. Imeli bodo tudi dva promenadna koncerta, sodelovali bodo pri komemoraciji za 1. november. Sodelovali bodo tudi na prireditvah za občinski praznik. Skupaj z mengeško »Svobodo« sc bodo udeležili obiska pri Koroških Slovencih. Obe godbi bosta že letos pričeli s pripravami za proslavo 90-Ietnicc godb, ki bo leta 1974. Simfonični orkester Domžale-Kamnik — Orkester, ki šteje 45 članov, bo imel letos pet celovečernih koncertov in to dva v Kamniku, v Domžalah, Radomljah in Moravčah, celovečerni koncert bo imel tudi v Grobljah v okviru stilnih koncertov »Groblje 72«. Poleg tega bo imel dva mladinska koncerta, enega v Domžalah, drugega pa v Domu invalidne mladine v Kamniku. Nastopil bo tudi na proslavi občinskega praznika občin Domžale in Kamnik. Sodeloval bo na tradicionalnem nastopu na dvorišču I. osnovne šole v Domžalah in na proslavah za 29. • november v Domžalah in Kamniku ter baletu ob koncu šolskega 'eta. Imel bo tudi zunanji koncert v Kočevju, Kostanjevici ali Zagorju. DKPD Svoboda, Mengeš — Tudi letos bodo prireditve v letnem gledališču, udeležili sc bodo tudi revije dramskih skupin. Z Molierovim »Skopuhom«, ki ga bodo letos na-študirali, pa nameravajo gostovati pri Koroških Slovencih. Prosvetno društvo Miran Jarc, Skocjan — Zaradi težkoč pri urejanju zadev z zemljiščem za zidavo novega prosvetnega doma ni nastopalo. Sclc v zimskem času so uspešno naštudirali komedijo Jezični doktor Petelin, s katero so tudi gostovali. Poleg tc igre bodo letos naštudirali še dramo Vohunka 9t)7. KUD »Zarja«, Prevoje — Naštudirali bodo eno od domačih del. Težave imajo zaradi neurejene dvorane. S strani Kulturne skupnosti Domžale so prejeli 6000 din, tako, da bodo pristopili k ureditvi dvorane. Zadnja leta prav zaradi tega, ker niso imeli sredstev za najnujnejše, niso bili dovolj aktivni. KUD Franc Kotar, Trzin — Z igro Frana Šaleškega Finžgarja: »Divji lovec« so se v letošnjem letu prijavili za revijo dramskih skupin. Za dan žena so uspešno izvedli delo domače avtorice,'neumorne Marjan-cc Ručigaj: »Poredni Mihec in dobra Marjetka«. KPD Svoboda, Ihan — V okviru krajevnega praznika so uspešno izvedli cnodejanko Mileta Klopčiča: Mati, s katero so sc prijavili tudi za revijo dramskih skupin. Naštudirali bodo še eno delo domačega avtorja. KUD Janko Kersnik, Lukovica — Tudi v letošnjem letu bodo sodelovali na prireditvi Rokovnjaški tabor lako dramska, kakor tudi folklorna skupina, ki deluje pri društvu. Jamarski klub Domžale — Tudi letos bodo izvedli tradicionalno pri- nevzdrževanost kulturnih domov, saj je bilo zadnja leta to stanje zares porazno. Dvorane niso bile kurjene, odri neurejeni in neopremljeni, tako da na kvalitetna gostovanja sploh ni bilo misliti. Treba bo določiti centre, ki jih bo treba usposobiti, da bi lahko služili temu namenu, za to nameniti potrebna sredstva in dobiti za to članstvo iz vrst Občinskega sveta ZKPO. Ker vse do lani ni bilo sredstev za to delo, svet tudi ni mogel vplivati na kvaliteto in izbor del. Vse to jc bilo preveč prepuščeno vodstvom posameznih društev. Sedaj pa, ko je za to odmerjenih dosti več sredstev, bo svet lahko vplival tudi na repertoarno politiko. Vse do lanskega leta društva niso mogla prav razviti svojega dela, saj ni bilo denarja. V letu 1970 je bilo za vso dejavnost teh društev namenjenih le borih 3,800.000 S-din. Lani pa je z ustanovitvijo Kulturne skupnosti Domžale to delo ponov no zaživelo. Društva so redno dobivala denar, prav tako so redno dobivali honorar pevovodje večjih zborov, kapelniki in dirigent. Kul- Mešani pevski zbor Domžale je pod vodstvom zborovodje Toneta Juvana imel v dvorani Kina Domžale uspel letni celovečerni koncert. Pevcem želimo, da bi tudi v bodoče tako uspelo nastopali. Končno je Kulturni skupnosti Domžale uspelo, da je pričela z obnovitvijo strehe, ki je bila že dotrajana. S temi deli bodo freske v Grobeljski cerkvi končno zavarovane pred morebitnimi poškodbami. reditev Adam Ravbar na Krumperku. Ponovno bodo pripravili »Dan na rodnih običajev«, kjer bodo prebivalci Doba in bližnje okolice prikazali stare narodne običaje. Izpopolniti nameravajo tudi jamarski muzej in urediti paleolitsko postajo Uabja jama na Gorjuši. Foto-kino klub Mavrica Radomlje — Na filmski trak snemajo kroniko pomembnih dogodkov v občini. Posneli bodo nekaj dokumentarnih in igranih filmov in nadaljevali s slikanjem kulturnih spomenikov. Diapozitive kulturnih spomenikov, ki so jih posneli lani, predvajajo učencem osnovnih šol skupaj z opisom teh spomenikov. Tudi v letošnjem letu bo svet organiziral revijo otroških, mladinskih in odraslih pevskih zborov, na katerih pevci na enem mestu prikažejo svoje delo, čeprav sicer nastopajo na raznih prireditvah in proslavah. v letošnjem letu smo skušali po-žitvi dramsko dejavnost z revijo dramskih skupin. Večina društev j ' dela, s katerimi so se prijavila za revijo, že izvedla. Nekatera društva sc v glavnem ukvarjajo z dramatiko, druga s petjem, pri tretjem delujejo instrumen-lalnc skupine, v središču občine pa pogrešamo likovno sekcijo. Zanimiva jc razgibanost po posameznih krajih. V Mengšu, Dobu, Lukovici, Ihanu in Trzinu jc pred vsem dramska dejavnost, v Radomljah, Lukovici in Moravčah vokalna, v Domžalah pa vokalna in instrumentalna. Omenil bi še zanemarjenost in turna skupnost jc namreč lani za to delo namenila 12,000.000 S-din. Vsa leta po vojni ni bilo za vzdrževanje kulturnih domov namenjenega takorekoč niti dinarja. Lani pa je Kulturna skupnost za to namenila 9,000.000 S-din. Čeprav ta sredstva še zdaleč nc zadoščajo za popravila in vzdrževanje teh domov, so bila to prva sredstva, ki so jih društva dobila in porabila za nujna vzdrževalna dela. Zbori so lahko nabavili notni material, isto tudi godbe, ki so poleg tega nabavile tudi nekaj novih instrumentov. Vse do lani je bilo področje Domžal označeno kot bela lisa na gledališkem zemljevidu Slovenije. To vsekakor ni bil pravi prikaz, kajti veliko število občanov je abo-niranih v gledaliških hišah v Ljubljani, veliko jih je tudi, ki obiskujejo nedeljske predstave, mladina pa v velikem številu obiskuje predsta ve mladinskega in lutkovnega gledališča. Lani smo lahko s sredstvi, ki jih jc za to namenila Kulturna skupnost, organizirali gostovanja Mestnega, Šentjakobskega in Mladinskega gledališča iz Ljubljane in to v Domžalah, Mengšu, Moravčah in Radomljah, v gosteh pa smo imeli tudi priznane vokalne in instrumentalne soliste, predvsem na prireditvi »Groblje 71«, ki jih je Kulturna skupnost Domžale organizirala skupaj z Društvom glasbenih umetnikov Slovenije. Ta gostovanja bodo tudi letos, tako bodo imeli možnost obiska kvalitetnih predstav tudi tisti, ki si teh drugače ne morejo ogledati. (Nadaljevanje na 12. strani) (Nadaljevanje zli. strani) Pripomniti pa moram, da z gostovanji teh skupin obisk in tudi kvaliteta domačih skupin ne pada, nasprotno, dviga se. Občinski svet skuša zainteresirati čimveč mladih za delo v dramskih skupinah, zato je razpisal tečaj za režiserje in šminkarski tečaj. Odziv ni najboljši, vendar bomo vseeno skušali organizirati oba tečaja. Če bo tudi letos za dejavnost društev, včlanjenih pri občinskem svetu, vsaj toliko sredstev kot lani, potem se bo društveno delo lahko še bolj razmahnilo in ni bojazni, da bi stagniralo. Naj omenim še to, da smo se lani odločili, da bomo dodeljevali dotacijo le tistem društvom, ki se bodo držala predloženih programov in to šele po izvršenih akcijah. Tisti, ki več dela, naj tudi več dobi, pa KAKTUSOVA BODICA ZA... PREVOJSKO JAVNO RAZSVETLJAVO Že lansko leto poleti ali jeseni se je začelo na Prevojah govoriti, da bo krajevna skupnost zgradila (z denarjem, ki ga dobi iz občinskega sklada) javno razsvetljavo. Sledilo je več sestankov, ki pa niso bili brezplodni. Prišli so elektrikarji in iz transformatorja, ki stoji v Vrbi, napeljali proti Prevojam poleg štirih žic še eno-, tako, da ima sedaj pre-vojsko električno omrežje eno žico več. Vaščani so spraševali, zakaj bo tn in prijazni elektrikarji so jim od- Ali bo avtobusna postaja na Prevo-jah res ostala v temi? govorili, da bo ta žica služila za avtomatski vklop in izklop električne javne razsvetljave. Prišla je zima, sedaj je zopet pomlad, toda Prevojam še vedno svetijo samo zvezde in luna na jasnem nebu. O kakršni koli javni razsvetljavi ni ne duha in ne sluha. Vaščani so spraševali, če bo ta razsvetljava po vseh Prevojah, ob vseh cestah. Odborniki krajevne skupnosti, režiserji te velikopotezne akcije, so bili zelo radodarni z informacijami. Povedali so, da bodo cestne svetilke samo na križišču cest pred gostilno Škarja, na mostu čez Vrševnik, na avtobusni postaji in še na nekaterih drugih mestih. Toda njihove napovedi se do sedaj še niso uresničile. Očitno so se tudi odborniki krajevne skupnosti Prevoje s svojimi načrti vred izgubili v vsesplošni »prevojski temi«. Sprašujemo se, koliko zim in pomladi se bo še zamenjalo, da se bo Prevojcem »razsvetlilo«. Odgovor je, da še veliko, ker odborniki KS Prevoje očitno ljubijo »nočno idilo ...« KAKTUS čeprav na škodo tistega, ki malo dela. Najti bo treba obliko, morda bo to najbolje pravilnik o tem, kako pravično razdeljevati sredstva, s katerim naj bi bila seznanjena vsa društva, včlanjena v svet. Pred Občinskim svetom ZKPO stoji tudi težka naloga, kako zainteresirati in pridobiti čimveč mladih v naše vrste. Žal ni več tiste zavesti in cntuziazma, kakršnega so bili vajeni starejši. Primanjkuje tudi vodstvenega kadra za vodenje društev, manjka pevovodij, režiserjev ter prizadevnih in sposobnih organizatorjev kulturnih akcij. Problemov je še in še, skušali jih bomo čimveč rešiti, upamo da sedaj, ko jc več sredstev, to ne bo tako težko. Težje je vprašanje, če bo za izpolnitev vsega v društvenih vrstah dovolj zainteresiranosti in pravega elana. Tone Ravnikar KDAJ IN KDO BO REŠIL VPRAŠANJE ODLAGANJA SMETI? V zadnjem času se mnogo razpravlja o varstvu narave in o tem, da bi naši kraji dobili bolj estetski izgled. Toda pri tem prihajamo do vprašanja odnosov vseh slojev občanov, ne glede na njihovo izobrazbo ali zaposlitev, glede odlaganja smeti. Čeprav imamo organizirano službo preko podjetja »SNAGA«, pa vendar vsak dan vidimo lahko nemogoče primere ob samih cestah in ob jamah: Mihevčcvi med Rodico in Mengšem, Jeretinovi jami ob Vodovodni vesti v Domžalah, v drevoredu »Pod lipami« v Grobljah, ob Kamniški Bistrici in še drugod. Vprašujem se, če je res dovolj snažno dvorišče, ne pa tudi okolica v kateri vsak dan živimo, ali preživimo del prostega časa. Kakšna bo naša okolica, takšno mišljenje bodo imeli o nas vsi tisti, ki srečujejo nesnago skoraj na vsakem koraku. Ali bodo Turistična in hortikultur-na društva ob pomoči krajevnih faktorjev uspela rešiti to vprašanje, ker se bomo drugače znašli v smetnjaku, v katerem se tudi mi sami ne bomo verjetno dobro počutili? Občan NOČNA »PROSLAVA« 1. MAJA V CENTRU DOMŽAL Kako čudno si nekateri zamišljajo proslavljanje največjega delavskega praznika. Edini oilj jim je popivanje in razgrajanje ter kaljenje nočnega miru. Tako lansko leto kakor letos so pridrveli od nekod mladi objestneži s svojimi mopedi in so imeli »dirke« okrog spomenika padlih borcev. Pri teh »dirkah« so imeli seveda ročko za »gas« do konca. Ko so se tega naveličali so poizkušali svoje sposobnosti v petju, kar pa je bilo bolj podobno kričanju ljudi, ki >so v deliriju. Vse to se je dogajalo med 2. in 4. uro zjutraj. Stanovalci centra Domžal se sprašujejo ali je nekaterim vse dovoljeno in ob vsakem času? Prijetno pa je bilo poslušati zvoke domžalske godbe, ki so nas prebudili pred 6. uro in naznanili praznik delovnih ljudi. K. V. Smeti in denar ■ so to Domžale Podzavestno mi že prav boleče hlodi po glavi pregovor. Boleče zato, ker na pregovore nikoli nisem gradil svojega mišljenja. Jemal sem jih — dobre in slabe, kot fraze, nepomembne. Karkoli se zgodi, kjerkoli in kakorkoli jc življenjsko, naravno, je človeško, če so prisotni ljudje, sem mislil do včeraj, do danes. Sedaj pa to, pregovor mi brenči in se ga ne morem otresti. »Kjer so smeti, tam je denar« Kako imeniten pregovor. To je tisto, kar mi ne da miru. Pravzaprav so to smeti, nesnaga, odpadki, o katerih se zadnje čase veliko piše in govori. Govori po jugoslovansko: Ću, — češ — če ... ostaja pa pri starem. Da, tam je denar, kjer so smeti. Veliko denarja, če je veliko smeti. Tujci kaj radi jemljejo domžalsko občino, kot najbogatejšo v Sloveniji. Prepričan sem, da jim take trditve narekuje omenjeni pregovor, v katerega tudi jaz iz dneva v dan bolj verujem. Čudim se, da si pesniki in pisatelji nikoli ne izmišljajo za svoje ustvarjanje smeti. Jaz nisem zasledil te teme v književnosti. Pa so smeti prav tako zanimive kot dež, solze, coca-cola in belina ženskih stegen. Domžale so torej veliko smetišče, ker so bogate ali so zato bogate, ker je veliko smeti. Da so bogate ni dokazano, zanesljivo pa je, da stari čistilec Domžal — Sever doseže rekord med vsemi smetarji v Sloveniji, toliko smeti izvozi iz domžalskih ulic, pločnikov in zelenic. Ne dobim in ne prepričam ljudi, ki vodijo turizem, gospodarstvo, po litiko, da, tudi politiko, da bi kak ponedeljek pogledali v dvorano Komunalnega centra, v kateri je vsako nedeljo javni ples, ki se imenuje tudi kulturno-zahavna prireditev za mlade. Veliko denarja, veliko smeti. Velika svinjarija. O, kakšna jc. Vem, da tudi drugod mladi mečejo vse po tleh, a tako kot v Domžalah menda nikjer. Vse prošnje, opozorila, nanisi, neprestano čiščenje, pred njimi, za njimi, je pihanje v ogenj. Posmeh na vsakem koraku in vse od sebe, vse po tleh, ker je to moderno, ker je to junaško, ker je to odraz mladosti, ker ir. odraz standarda in protest proti stari miselnosti. Gledam jih in gornji pregovor mi zveni v ušesih. Analitsko statistične službe še nfso obdelale odnosov občanov do smeti. Če zapišem kot navaden opazovalec, da tisti, katerih starši so zelo visoko, z denarnico in ualedom. delajo večjo nesnago p lokalih in na ulicah kot oni, ki jim »čas« ni tako naklonjen, nisem povedal nič novega. Vedno jc tako. V Domžalah npr. pripelje imeniten fant, prvi mladinec, v plesno dvorano velikega rodovniškega psa in se sprehaja gor in dol. Svojo moč in srce dokaže z izjavo, da je pes bolj inteligenten kot ti. če mu rečeš, naj se umakne, da pripravimo dvorano za ples. Ker tega ne stori, se potem »sramežljivo« umikamo njemu in psu, ker vemo, da nas bo jutri zatožil in dobil moralno podporo. Zelo sodobno jc tudi pljuvati. Pa ne samo po tleh. Povsod. V zid, v okna in^ tudi v obraz, če se ne umakneš. Domžalska dvorana je vsa steklena, zato je tudi vsa oplju- vana, opljuvana zato, ker ni odprta dan in noč za tiste cestne fantiče, ki ne vedo kam bi se dali. Žal so med pljuvalci tudi športniki. Če jc okoli Komunalnega centra vse polno kupov in kupčkov, takih, ki jih normalni ljudje puščamo v straniščih je še razumljivo, ker javnega stranišča ni, in ga v Domžalah še dolgo ne bo, ker bomo prej postavili še en ogromen reklamni pano (enega že imamo), ki bo izzivalno opozarjal tujce, da smo bogati, čeprav na njem, razen nekaj seciranih plakatov, leta in leta ne bo nobene reklame. »Kjer so ljudje, tam so smeti,« z veliko ironijo pravi tovariš Sever, ki že toliko let čisti Domžale. »Kajpak, da so. Pa se vam zdi, da je to normalno. Mislite, da so vsa slovenska mesta in mesteca tako ponesnažena? « »Kje pa! Turistično društvo me je povabilo na izlet (vzpodbudno in lepo od društva). V Idriji nisem vzdržal, da ne bi bil povprašal domačine po vzroku za presenetljivo čistočo in red, ki je tam edinstvena.« »To je pri nas v krvi, odgovarjajo Primorci. V dolgih desetletjih so nam Italijani, karabinjerji (okupatorji) vcepili tudi s silo, smisel za red in snago. In taki smo ostali.« »Glej jih fašiste Laške,« za vse le niso bili slabi. »Vprašal sem,« nadaljuje Sever, domače, domžalske miličnike, če lahko kaj store, da ljudje ne bi talio smiiiili svojega okolja.« »Ne, nismo pooblaščeni, nimamo naloga za to,« je dobil odgovor, kar pomeni, da je snaga na ulicah odvisna izključno od nas samih, od vsakega posamez nika. Ulice, parki in vsak javen prostor jc zrcalo kraja, jc odraz mentalitete in kulture. Kdor se z ugotovitvijo, da so Domžale bogate in razvite, zadovo Iji, naj se. Šel sem tristo metrov po središču Domžal in vprašal nekaj ljudi, kaj menijo o čistoči in kdo jc zanjo odgovoren. Vsem enaka vprašanja. Tatjana Hafner, gospodinja, živi petnajst let v Domžalah. »Precej je smeti, vendar so Domžale kar le pe. Za red in snago odgovarjamo vsi.« Tone Sicherl, vrtnar, star Dom žalčan. »Sedaj je več reda in tudi kar čedne so Domžale, bolj kot takrat, ko so potrgali koše za odpadke in jih zmetali v moj vrt, med rože. Za čistočo naj bi skrbela posebna komisija pri občini ali Krajevni skupnosti.« Stara kmetica »Reza«, več mi ni povedala, iz Podgoricc. »Domžale so lepe, vsega je dosti... « Miha Meglic mlajši, puškar. »Domžale so zelo umazane. Zeleni ce, ceste, pločniki, same smeti. Da bi vsaj posek, ki so ga posuli proti poledici, pobrali, da bi se človek brez skrbi vozil z avtom. Za vse to bi morala skrbeti posebna komisija pri občini.« Marica H orjak, poslovodkinja v bifeju Mcrcatorja. »Vse je onesnaženo. Veliko nas je, ki se trudimo za red, a vse zastonj. Dvakrat so nam že razbili, razmetali in pokradli stojala za kolesa. Zelenice so strašne. Nikjer nobenega cvetja. Koši za odpadke polomljeni. Stari Sever ne zmore vsega sam. Vsi bi morali skrbeti za čistočo. Prav vsi.« Ginter Kržišnik iz Zagorja, dijak v Strokovno izobraževalnem centru v Domžalah. »Precej je smeti, pa me ne motijo dosti. Nad Domžalami sem navdušen, ker imajo tako lepo dvorano. Sem športnik in vse drugo mi ni dosti mar. « Tako so menili vprašani in tako prvi mladinec Domžal, lastnik rodovniškega psa, ki ga nisem iskal in ne vprašal, sam je prišel. »Tožil vas bom, tožil, zaradi svinjarije, ki jo puščate v dvorani pred našimi plesi. Celo zastane so visele in Titova slika... Tisto o zastavah je ri:s, nisem jih snel, ker niso nesnaga, so nove in ker se spomnim, da smo pod njimi in ob njih že velikokrat plesali in se zabavali, ne da bi nas zato pekla vest. A. Zaje NOGOMET Pomladanski del podzveznega prvenstva v nogometu sc je pričel nadvse uspešno. Domžalski klubi so to nedeljo dosegli svojevrsten rekord. Svoje nasprotnike so zasuli z 16 goli, medtem so prejeli le enega. Najtežje je v višjem razredu bilo Domžalčanom v Trbovljah in v nižjem razredu ihancem na Krimovcm igrišču. jem razredu mengšanom na Krimovcm igrišču. Rezultati i NK Cement 1866 i NK Domžale o i 2 NK Mirna i NK Dob n i I NK Ihan : NK Grosuplje 8 i 0 NK Krim : NK Mengeš 0 i 1 V XIII. kolu je bil v Domžalah težko pričakovani derbi, ki naj bi odločal o naslovu prvaka med domačini in ljubljanskim Slovanom. Izkazalo sc je, da domači niso kos cnajstorici Braneta Elzncrja. Druga tekma je bila v Doru, kjer moštvu Ihana ni uspelo premagati borbene domačine. Rezultati i NK Domžale i NK Slovan 2 i 4 NK Dob : NK Ihan o i o NK Jcvnica i NK Induplati 2 i 2 NK Mengeš : NK Logatec 1 i o Presenečenje naslednjega kola jc zmaga NK Ihana v Kamniku. Ostali rezultati so normalni tako, da lestvica ni utrpela nobenih sprememb. Rezultati i NK Mirna i NK Domžale 1 i 6 NK Kamnik i NK Ihan o i 2 NK Sava i NK Dob NK Induplati i NK Kočevje 2 i o NK Črnuče i NK Mengeš 2 i 1 7, zmago v Grosuplju si je Dob zagotovil ludi to leto tekmovanje v podzveznem razredu in prepustil to zadevico simpatičnemu moštvu iz Mirne. Rezultati i NK Induplati i NK Borovnica 2 i o NK Mengeš : NK Medvode 3 : 4 NK Domžale i NK Elan 2 : o NK Dob i NK Grosuplje 2 : 1 V XVI. kolu je končno padla odločitev o naslovu podzveznega prvaka. Domžal-čani so doma nepričakovano izgubili od NK Sava in ker je Ihan zmagal nad Novo-meščani sc jc začela borba med obema domačima kluboma za vice prvaka lige. ki ima v kvalifikacijah možnost za vsiop v republiško ligo. Poraz Doba pa jc bil pričakovan. Rezultati: NK Domžale i NK Sava o i l NK Ihan : NK Elan 4 i 2 NK Kamnik : NK Dob 1 : 5 NK Ribnica i NK Induplati o i NK Mengeš : NK Borovnica 2 Na tablici jc stanje naslednje 1. NK Slovan 16 14 0 2 2. NK Domžale 16 12 0 4 3. NK Ihan 16 10 2 4 4. NK Dob 16 3 1 12 Mladinci domžalskih klubov niso bili tako uspešni kot njihovi starejši kolegi. Moštvo NK Domžal zavzema z 20 točkami peto mesto, moštvo iz Doba sedmo mesto, mladinci iz Ihana pa so na desetem mestu. Najmlajši pionirji na katere domžalski klub gradi svojo bodočnost so v po-mladinskcm delu zmagali na vseh tekmah. NK Domžale i NK Slavija 4 : .1 NK Slovan i NK Domžale o i 6 NK Domžale : NK Usnjar 3 : o NK Domžale i NK Sava 2 : 1 1 55:8 32 :16 32 lil 20:53 OBČINSKO ŠAHOVSKO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL V soboto, 8. aprila se je v Domžalah pomenilo 26 ekip pionirjev na 4 deskah ,iz devetih osnovnih šol. Tekmovanje jc bilo v hali komunalnega centra v Domžalah. Najštevilnejša udeležba jc bila v kategoriji mlajših pionirjev, kljub temu, da smo pogrešali v tej kategorij« še večjo udeležbo s strani nižje organiziranih šol kot SO: Trzin, Ihan, Peče, ki so bili do sedaj stalni udeleženci tega tradicionalnega tekmovanja. Iz rezultatov jc razvidno, da so se na to tekmovanje temeljito pripravili v Moravčah, Radomljah in Domžale II. Starejši pionirji: 1. Radomlje 2. Mengeš 3. Brdo 4. Moravče 5. Domžale I 6. Domžale II 7. Dob Točk 17,5 15,5 15 14,5 9 8 4,5 Prvenstvo jc organizirala Zveza prijateljev mladine Domžale, tehnično izvedbo pa Šahovsko društvo Domžale. F. R. Rezultati: Mlajše pionirke: 1. Moravče 2. Domžale II 3. Mengeš 4. Domžale I Mlajši pionirji: 1. Domžale II 2. Domžale I 3. Radomlje 4. Moravče 5. Mengeš 6. Dob 7. Dragomelj 8. Domžale II izven konkurence Starejše pionirke: 1. Moravče 2. Domžale I 3. Domžale II 4. Dob Točke 11,5 6,5 3,5 2,5 Točke 19,5 18 15,5 15 8,5 4 3,5 Točk 12 4,5 4 3,5 Razpisna komisija pri DU Domžale razpisuje delovno mesto materialnega knjigovodje za nedoločen čas. Kandidat mora imeti mimo splošnih pogojev: Končana srednja šola in mora obvladati tudi strojepisje. Osebni dohodek po sporazumu o delitvi osebnih dohodkov. Prošnje sprejema razpisna komisija v roku 15 dni po objavi na naslov DU Domžale. Vedno več je prometnih nesreč, katerih vzroki so zelo različni. Povod za nesrečo je lahko tudi takšno nepregledno križišče, kot ga prikazuje naša slika (deteljica na cesti Domžale—Kamnik). Prav bi bilo, da bi lepotično grmičevje primerno obrezali. V Grobljah, kjer je nekdaj bila višja gospodinjska šola, razpolagajo s sodobno urejeno kuhinjo. Ali ta kuhinja ne bi mogla pokrivati potreb po toplih obrokih? Predsednik republike tovariš TITO je odlikoval več naših občanov z delovnimi in vojaškimi odlikovanji. Predsednik skupščine občine tovariš Albin Klemene izroča odlikovanje rezervnemu podpolkovniku tovarišu Marjanu Cajhnu. Razgibana dejavnost strelcev V zadnjih mesecih smo priča zelo povečane aktivnosti strelcev. Strelišče Strelske družine »INDUPLATI« Jarše v Jaršah je oživelo in tekmovanja si sledijo eno za drugim. To nam kažejo tudi tile rezultati in podatki o tekmovanjih: 1. Strelsko tekmovanje v okviru IX. sindikalnih športnih iger. Sodelovalo je 10 ekip s 46 tekmovalci. Najbolj 90 se izkazali: MOŠKI EKIPNO: Krogov 1. MLINOSTROJ Domžale 935 2. PAPIRNICA KoMčevo 891 3. OLJARNA Domžale 821 4. TRAK Mengeš 801 5. TOKO I. Domžale 710 ŽENSKE EKIPNO: Krogov 1. INDUPLATI Jarše 502 MOŠKI POSAMEZNO: Krogov 1. KRAJŠEK Zdravko, Mlinostroj 242 2. KERŽAN Niko, Mlinostroj 240 3. POSTRŽIN Kari, Mlinostroj 237 4. PLEŠKO Janez, Papirnica 231 5. VELEPlC Andrej, Papirnica 229 6. ŽIBERT Joahim, Oljarna 227 7. ANDREJKA Roman, Papirnica 219 8. KOTAR Erik, Oljarna 217 9. KOKALJ Viki, Mlinostroj 216 10. JENKO Zdravko, Trak 215 ŽENSKE POSAMEZNO: Krogov 1. JUHANT Minka, Induplati 177 2. URBANIJA Ani, Induplati 149 3. GERBEC Slavi, Induplati 134 2. OBČINSKO TEKMOVANJE ZA ZLATO PUŠČICO; sodelovalo je 25 tekmovalcev (kljub dokaj visoki pripustni normi). Znak »ZLATA PUŠČICA« za leto 1972 si je priboril ZDRAVKO KRAJŠEK, član SD »INDUPLATI«, sekcija Mlinostroj, ki je nastreljal 499 krogov. Na ostala mesta so se uvrstili i Krogov 2. RIHTAR Franc, Induplati 482 3. ŠIMIC Miro, Induplati 481 4. KERŽAN Niko, Mlinostroj 476 5. GRADIŠAR Lojze, Osnovna šola Radomlje 464 6. POSTRŽIN Kari, Mlinostroj 450 7. KOS Ivan, Tosama 450 8. KRAMBERGER Stane, Tosama 440 9. JENKO Zdravko, Trak 440 10. BURJA Bojan, Osnovna šola Radomlje 437 Posebno velja opozoriti na odlično uvrstitev pionirjev Lojzeta Gradišar in Bojana Burja, ki sta tekmovala v članski konkurenci. 3. OBČINSKO PRVENSTVO V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO ZNAMKE »ANSCH0TZ«. Ta tekmovalna disciplina je bila letos prvikrat na programu. Gre za novo standardno orožje, ki so ga domžalske strelske organizacije dobile dobrih 14 dni pred tekmovanjem. Zato in ker so bile na razpolago samo štiri take puške, je bila udeležba na prvenstvu omejena na 12 tekmovalcev. Najboljše rezultate so dosegli: Krogov 1. KERŽAN Niko, Mlinostroj 347 2. RIHTAR Franjo, Induplati 347 3. PLEŠKO Janez, Papirnica 336 4. ŠIMIC Miro, Induplati 336 5. KOS Ivan, Tosama 323 4. OBČINSKO PRVENSTVO V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO SERIJSKE IZDELAVE ZA MLADINCE IN MLADINKE Tekmovanja sc jc udeležilo 27 tekmovalcev. Ekipno in med posamez- niki so bili najboljši: Krogov MLADINCI EKIPNO: STUGŠ DOMŽALE 514 MLADINKE EKIPNO: STUGŠ DOMŽALE 357 MLADINCI POSAMEZNO: Krogov 1. BULJOBAŠIC Marko, STUGŠ 156 2. KRULEJ Marko, »Mojca« Lukovica 141 3. MASELJ Jože, Induplati 137 4. LONČAR Bojan, »Mojca« Lukovica 127 5. DIMITROVSKI Dobri, STUGŠ 125 MLADINKE POSAMEZNO: Krogov 1. LONČAR Majda, »Mojca« Lukovica 108 2. VREČEK Davorina, »Mojca« Lukovica 102 3. PAJUK Vera, STUGŠ 101 4. PETROVSKA Dragica, STUGŠ 101 5. POPAC Marija, STUGŠ 5. OBČINSKO PRVENSTVO V STRELJANJU Z ZRAČNO PUŠKO SE- RIJSKE IZDELAVE ZA PIONIRJE IN PIONIRKE (udeležba 11 ekip z 38 tekmovalci) PIONIRJI EKIPNO: Krogov 1. OSNOVNA ŠOLA RADOMLJE 462 2. OSNOVNA ŠOLA RADOMLJE 353 3. OSNOVNA ŠOLA MORAVČE 341 PIONIRJI POSAMEZNO: Krogov 1. GRADIŠAR ALOJZ, Radomlje 156 2. BURJA Bojan, Radomlje 154 3. VAVPETIČ Stane, Radomlje 152 4. SUBAN Rudi, Radomlje 152 5. KUMP Alojz, Domžale I. 138 6. KOČAR Matevž, Moravče 132 7. BURJA Alojz, Radomlje 127 8. LAVTAR Dane, Radomlje 116 9. HOMšAK Zoran, Moravče 112 10. HRIBAR Bine, Radomlje 110 PIONIRKE EKIPNO: Krogov 1. OSNOVNA ŠOLA Radomlje 247 2. OSNOVNA ŠOLA DOMŽALE I. 233 PIONIRKE POSAMEZNO: Krogov 1. SICHERL Nataša, Domžale I. 112 2. ULČAR Bojana, Radomlje 101 3. BARTELJ Janja, Radomlje 87 Pokazala sc je očitna premoč strelske sekcije na Osnovni šoli Radomlje. To je nedvomno rezultat načrtnega dela, ki ga vodijo učitelj telesne vzgoje, ravnatelj šole in mentor iz SD »INDUPLATI«. Najboljši strelci in ekipe sodelujejo tudi na republiških tekmovanjih in republiških prvenstvih. Pionirji so dosegli izredno dobre rezultate. Toda o tem bomo več poročali v naslednji številki našega glasila. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO DOMŽALE: 24—25. V. 27.-29. V. 31. V —1. VI. 4. -5. VI. 7—8. VI 10—12. VI. 14.—15. VI. 17.—19. VI. KINO RADOMLJE i 23. -25. V. 27.-28. V. 30. V—1. VI. 3—4. VI. 5. —8. VI. 10—11. VI. 13—15. VI. 17.—18. VI. KINO MENGEŠ i 24. -25. V. 27.-28. V. amer. b. VV film acm. b. film fr. b. film amer. b. CS film šv. b. film amer. b. VV film fr b. CS film :imcr. b. film amcr.-jug. b. film it -nem. b. film angl. b. film amer-it. b. CS film amer. b. VV film amer. b. CS film angl. b. film fr. b. film it. b. film it. b. CS film TIGER 7.RE LEPOTICE BALZAKOVE GRESNICE ŽIVLJENJE, LJUBEZEN. SMRT SEVERNO OD ALJASKE RAMSE RYANOVA HCI DOKTOR V RDEČEM PLASCU OD KJE VONJ PO SMODNIKU NAVZKRI7.NI OGENJ MADAM BOVARI KJE JE JACK DOLINA SMRTI RYANOVA HCI PREPOZNO ZA HEROJE BAGDADSKI TATIC BORSALINO OD1SEJEVE PUSTOLOVŠČINE CHE GUEVARA 31. V—1. VI. 3—4. VI. 7.-8. VI. 10. —11. VI. 14—15. VI. 17,—18. VI. POTUJOČI KINO: amer b. film PETORICA ZA PEKEL 23. V. v MORAVČAH 24. V. v IHANU 26. V. v BLAGOVICI 27. V. v KRASNJI 28. V. v PREVOJAH amer. b. CS film ZADNJI VLAK IZ KATANGE 30. V. v MORAVČAH 31. V. v IHANU 2. VI. v BLAGOVICI 3. VI. v KRASNJI 4. VI. V PREVOJAH amer. b. CS film amer b. film fr. b. film amer. b. film. nem. b. film amer. b. film PRIKUPNO DEKLE KOT JAZ ALARM SATELIT 002 POT V KATMANDU C JAMANGO ZLATO AZTEKOV M07. IMENOVAN HRABROST amer. b. CS film MAC KENNOVO ZLATO 6. VI. v MORAVČAH 7. VI. v IHANU 9 VI. v BLAGOVICI 10. VI. v KRASNJI 11 VI. v PREVOJAH amer b. CS film NASVIDENJE PUNČKA 13. VI. v MORAVČAH 14 VI. v IHANU 16. VI. v BLAGOVICI 17. VI. v KRASNJI 18. VI. v PREVOJAH