U P O R A B N A I N F O R M A T I K A124 2017 - πtevilka 2 - letnik XXV PoglEdI V ZgodoVINo Niko Schlamberger, Janez Grad, Slovensko druπtvo Informatika niko.schlamberger@gmail.com; janez.grad@siol.com 1 UVOD Osmega julija 2016 je minilo πtirideset let, odkar je bilo ustanovljeno Slovensko druπtvo Informatika. »astitljivi jubilej je slovesno zaznamovalo 15. decem­ bra 2016 z dogodkom (slika 1), na katerega so bili po­ vabljeni vsi Ëlani druπtva in predstavniki organizacij, s katerimi druπtvo trajno uspeπno sodeluje. Štiride­ set let obstoja druπtva je priloænost, da se spomnimo njegovih zaËetkov, ocenimo doseæke in pogledamo tudi naprej. Ta prispevek nima namena in ambicije podati izËrpno zgodovino πtiridesetih let obstoja in delovanja druπtva, upati pa je, da bo spodbudil πe koga, da bi kaj napisal in objavil ter s tem prispeval svoj kamenËek v mozaik, ki ga bomo lahko poime­ novali zgodovina Slovenskega druπtva Informatika. Zato je predvsem osebni pogled nekoga, ki je veËino svoje strokovne poti posvetil informatiki, druπtvu Štirideset let Slovenskega druπtva Informatika IzvleËek Prispevek podaja pregled zgodovine Slovenskega druπtva Informatika. V zaËetku opisuje ustanovitev druπtva, nadaljuje z opisom njegovih dejavno- sti, nakazuje njegov nadaljnji razvoj in konËuje z osebnim pogledom. KljuËne besede: Slovensko druπtvo Informatika, zgodovina, pregled. Abstract 40th Anniversary of the Slovenian Society Informatika The paper is an overview of history of the Slovenian Society Informatika. It begins with an outline of the origins of the society, then continues with a description of activities, indication of possible future developments and concludes with a personal opinion. Keywords: Slovenian Society Informatika, history, overview. Slika 1: Slavnostna veËerja ob 40­letnici druπtva U P O R A B N A I N F O R M A T I K A 1252017 - πtevilka 2 - letnik XXV pa precejπen del svojega Ëasa in moËi. Temu primer­ na je tudi struktura prispevka: pogled nazaj, ocena doseækov ter kako naprej in kam. Ustanovitev druπtva sega v Ëas, ko so bili raËu­ nalniki naprave, katerih maso so merili v tonah, porabo elektriËne energije v kilovatih, zmogljivost pomnilnikov pa v kilobajtih. Predstava o njihovi uporabnosti je bila preteæno omejena na znanstvene, statistiËne in poslovne, tipiËno raËunovodske obde­ lave podatkov, pri Ëemer je bila sposobnost izvajanja velikega πtevila preprostih raËunskih operacij oËitna uporabna prednost. Niko Schlamberger, Janez Grad: Štirideset let Slovenskega druπtva Informatika Slika 2: Prva stran zapisnika ustanovnega obËnega zbora U P O R A B N A I N F O R M A T I K A126 2017 - πtevilka 2 - letnik XXV Niko Schlamberger, Janez Grad: Štirideset let Slovenskega druπtva Informatika Na zapisniku ustanovnega obËnega zbora (slika 2), za katerega smo lahko veseli, da je sploh preæivel, so dopisane razliËne delovne opombe, pomembno pa je, da se je ohranil seznam 25 ustanovnih Ëlanov druπtva. Ob tem naj zapiπem, da so bili vsi deleæni priznanja, tako da so bili sprejeti v Ëastno Ëlanstvo, poleg njih pa πe profesor dr. Silvin Leskovar, ki je bil najbolj zasluæen za to, da je bil svetovni kongres IFIP v Ljubljani. Iz zapisnika je mogoËe razbrati, da je bil prednik druπtva Jugoslovansko druπtvo Informatika, ki pa verjetno ni uresniËevalo priËakovanj slovenske­ ga dela Ëlanstva. To in najbræ πe marsikaj drugega je bilo razlog, da se je skupina mladih inæenirjev, zbra­ nih okoli dr. Antona P. Æeleznikarja, Slika 3: Pasica za 40­letnico Slovenskega druπtva INFORMATIKA odloËila ustanoviti slovensko druπtvo. Da so pri­ vzeli ime informatika, je bilo za tisti Ëas naravnost vi­ zionarska odloËitev, ki je mejila na znanstveno fanta­ stiko. O informacijski druæbi se takrat πe ni govorilo in komaj kdo je slutil, kako bo tehnoloπki razvoj pri­ pomogel do stanja, kakrπno je sedaj in ki bi ga lahko oznaËili z vsenavzoËnostjo informacijske tehnologije. 2 PRETEKLOST Ustanovni obËni zbor je potekal v prostorih Instituta Joæef Stefan dne 8. julija 1976 in ta datum velja kot datum ustanovitve druπtva. Za predsednika je bil iz­ voljen prof. dr. Anton P. Æeleznikar. O ozadju bi lah­ ko kaj veË povedali in napisali ‡ in upam, da tudi bodo ‡ ustanovni Ëlani druπtva. Nekaj malega, kar sem povzel iz pogovorov in razpoloæljivih zapisov, prispevam sam. Odnos tedanje politike do informa­ tike in do ambicij ustanoviti slovensko druπtvo za informatiko je razmeroma slabo poznan in πe slabπe opisan. Dokaj verjetno pa je, da politika ustanovi­ tvi druπtva ni nasprotovala æe iz razloga, da je bilo mogoËe finanËno podpreti izdajanje revije le pravni osebi. V smislu civilne druæbe, kakor jo pojmujemo danes, pa druπtvo kot nevladna organizacija ni bilo vidno. Spodbuda za ustanovitev takega druπtva je bil tudi svetovni raËunalniπki kongres, ki ga je v Ljublja­ ni leta 1971 organiziral International Federation for Information Processing (IFIP), kar je v Ëasu, ko so bili lahko vsi svetovni dogodki le v prestolnici tedanje dræave, mejilo skoraj na Ëudeæ. »as od ustanovitve do leta 1990 bi lahko oprede­ lili kot prvo obdobje delovanja druπtva.1 »lanstvo je bilo maloπtevilno in sploπna percepcija je bila, da je to skupina zanesenjakov z Instituta Joæef Stefan. Ta skupina pa je imela kaj pokazati æe tedaj. Leta 1977 je zaËelo druπtvo, dejansko pa skupina okoli tedanjega predsednika, izdajati znanstveno revijo Informatica, ki izhaja kvartalno in neprekinjeno ves Ëas izdajanja. V tistem Ëasu je bila organizirana tudi konferenca In­ formatica na Bledu. Kot predsednik je prof. dr. An­ tonu Æeleznikarju sledil mag. Milan Mekinda. De­ javnost druπtva je segala æe tudi na druga podroËja, na katerih se je zaËela uveljavljati raËunalniπka ob­ delava podatkov. Ustanovljena je bila dokumentali­ stiËna sekcija in druπtvo je organiziralo konferenco DOKSIS, na kateri so obravnavali preteæno to vsebi­ no. Ta sekcija se je kasneje osamosvojila kot druπtvo informatikov, dokumentalistov, arhivistov in mikro­ filmarjev media.doc in prireja to konferenco πe sedaj. V tem Ëasu druπtvo ni bilo vidno niti vplivno, Ëeprav so imeli Ëlani bogate strokovne in znanstvene stike s kolegi v tedanji republiki in dræavi in tudi mednaro­ dno. Vidni doseæki so bili izdajanje revije Informa­ tica, prirejanje konference Informatica, konferenca DOKSIS in ustanovitev sekcije za internet, ki pa se je tudi razmeroma kmalu odcepila od druπtva in se preoblikovala v druπtvo.2 Po mag. Mekindi je bil izvoljen za predsednika druπtva Tomaæ Banovec, tedaj direktor Zavoda za sta­ tistiko. Na tem poloæaju je imel dosti πirπi pogled na delovanje druπtev sploh,3 vpogled v stanje informa­ tike v svetu in seveda πe toliko bolj v domaËem oko­ lju, kot nekdanji direktor Centra za druæbeni sistem informiranja in informatiko pa seveda tudi bistveno boljπe stike s tedanjo politiko. Zato je imel tudi vizijo, v katero smer naj se razvija druπtvo. Glavna misel je bila, da bi druπtvo postalo bolj vidno in vplivno, to pa bi dosegli na veË naËinov. Predvsem je bila æelja, da bi pridobili za Ëlane veË strokovnjakov informati­ 1 »asovna razdelitev je posledica osebnega pogleda in izkuπenj; lahko bi bila tudi drugaËna. 2 Ob nedavni medijski pozornosti ob dvajsetletnici interneta v Sloveniji je bila ta informacija dosledno zamolËana. 3 T. Banovec je bil predsednik Planinske zveze Slovenije. U P O R A B N A I N F O R M A T I K A 1272017 - πtevilka 2 - letnik XXV Niko Schlamberger, Janez Grad: Štirideset let Slovenskega druπtva Informatika kov, seveda pa tudi vseh, ki bi se æeleli udejstvovati v informatiki na kakrπen koli naËin. Nadaljnja moænost bi bila ustanavljanje regijskih podruænic, kar je v sta­ tutu predvideno tako, da druπtvo izpolnjuje namen ustanovitve tudi v sekcijah, ki so lahko vsebinske ali regionalne. Predlagana je bila tudi moænost neke vrste civilne strokovne povezave v obliki zborni­ ce, lahko pa bi ustanovili πe akademijo. Vse naπtete smeri razvoja se iz razliËnih razlogov niso uresniËi­ le. Vseeno pa si je druπtvo vztrajno prizadevalo za poveËanje πtevila Ëlanstva in veËjo vidnost. ZaËelo je izdajati revijo Uporabna informatika, ki je bila prva strokovna revija za raËunalniπtvo in informatiko in je tudi πe sedaj edina. V ta Ëas spada tudi odloËitev o organiziranju nacionalne konference za informatiko. Pobudnik je bil dr. Mirko Vintar in dilem je bilo kar nekaj, glavni protiargument pa je bil, ali Slovenija res potrebuje πe eno konferenco. Dr. Vintar je predlagal tudi naziv dogodka: Dnevi slovenske informatike. Izvrπni odbor je predlog sprejel in tako se je leta 1993 rodila konferenca Dnevi slovenske informatike (DSI), ki jo je druπtvo organiziralo sprva v sodelovanju s tedanjim Zdruæenjem za raËunalniπtvo in informa­ tiko pri Gospodarski zbornici Slovenije, kasneje pa samostojno. Konferenca se je obdræala vse do danes. Še en pomemben in viden doseæek je bilo posvetova­ nje Informacijske storitve za lokalne skupnosti (ISLS) leta 1995 v Portoroæu. Sodelovali so StatistiËni zavod RS, Ministrstvo za notranje zadeve, Sluæba vlade za lokalno samoupravo, Geodetska uprava Republike Slovenije, Center vlade za informatiko, Zveza geo­ detov Slovenije in StatistiËno druπtvo Slovenije. Po dokumentu s tega posvetovanja je druπtvo pripravilo izhodiπËa ministru za lokalno samoupravo za sode­ lovanje v tujini, Ëlani druπtva pa so sodelovali tudi na posvetovanjih o informatiki v dræavnem svetu in dræavnem zboru. Doseæek iz tega Ëasa je prevod Ban­ gemannovega poroËila, ki ga je druπtvo æelelo pred­ staviti vsem politiËnim strankam, saj je bilo tedaj æe oËitno, da informacijska druæba postaja realnost in vlak, ki ga Slovenija ne sme zamuditi. V tem Ëasu sta bili ustanovljeni tudi sekcija za zgodovino in sekcija za operacijske raziskave ter vzpostavljena organiza­ cija mednarodnega bienalnega znanstvenega simpo­ zija o operacijskih raziskavah (SOR). Po nekajletnem premoru je druπtvo v devetde­ setih letih prejπnjega stoletja postalo zopet dejavno na podroËju operacijskih raziskav. ProuËevana pro­ blemska podroËja so se razπirila v skladu s πirjenjem uporabe informacijske tehnologije in metodologij na tako rekoË vsa podroËja druæbenih dejavnosti. Poka­ zala se je potreba po razprπenem (specializiranem) prouËevanju posameznih problemskih podroËij ozi­ roma dejavnosti. V ta namen je druπtvo oblikovalo sekcije, ki bi obravnavale vsaka svoje oæje podroËje Ëlovekove dejavnosti in ustvarjalnosti. Na pobudo dr. Janeza Barleta, prof. dr. Janeza Grada in prof. dddr. Viljema Rupnika z Ekonom­ ske fakultete Univerze v Ljubljani je bila leta 1992 ustanovljena sekcija za operacijske raziskave, krajπe sekcija za OR, ki je imela za cilj prouËevati probleme podjetij oziroma panoge, ki jih je mogoËe obravnava­ ti ter reπevati kvantitativno in tudi kvalitativno, kot so npr. teorija proizvodnje, zalog, transporta, distri­ bucije, marketinga, lokacije financiranja idr. (Barle, J., Grad, J., 1993). Delo v sekciji za OR poteka predvsem v oblikah: 1) individualnega ali skupinskega razi­ skovalnega in razvojnega dela Ëlanov sekcije, 2) pe­ riodiËne organizacije in izvedbe mednarodnih stro­ kovnih sreËanj ‡ simpozijev, na katerih udeleæenci poroËajo o rezultatih svojega dela, 3) izdajanja stro­ kovnih monografij svojih Ëlanov in 4) mednarodnega sodelovanja s sorodnimi organizacijami v tujini. Prvi simpozij iz operacijskih raziskav (SOR '93) je potekal leta 1993 v slovenskem jeziku, na naslednjih, poimenovanih flInternational Symposium on Opera­ tional Research ‡ SOR 'leto«, ki so organizirani vsako drugo leto, pa je uradni jezik angleπËina. Poleg vsa­ kokratnega programskega in organizacijskega odbo­ ra sta glavna odgovorna organizatorja simpozijev in izdajanja njihovih zbornikov prof. dr. Lidija Zadnik Stirn z Biotehniπke fakultete Univerze v Ljubljani in dr. Samo Drobne s Fakultete za gradbeniπtvo in geo­ dezijo Univerze v Ljubljani. 3 SEDANJOST Naslednje obdobje pokriva Ëas od leta 1990 do 2016. V tem Ëasu je druπtvo prenovilo statut, nadaljevalo obstojeËe dejavnosti in zaËelo nove. Prirejalo je Dne­ ve slovenske informatike, izdajalo reviji Informatico in Uporabno informatiko ter ustanovilo nove sekcije: sekcijo za raziskovanje informacijskih sistemov, sek­ cijo za jezik in sekcijo seniorjev. Ena od stalnic delo­ vanja izvrπnega odbora je bilo prizadevanje za vpliv in prepoznavnost. Število Ëlanov je v tem obdobju æe preseglo tristo in æelja je bila izkoristiti intelektualni potencial tega telesa. Dva tovrstna poizkusa sta bila relativno uspeπna. Druπtvo je izdalo Modro knjigo U P O R A B N A I N F O R M A T I K A128 2017 - πtevilka 2 - letnik XXV Niko Schlamberger, Janez Grad: Štirideset let Slovenskega druπtva Informatika s podnaslovom Slovenija kot informacijska druæba, v kateri je veË avtorjev podalo predstavo, v katero smer naj se razvija Slovenija in kako. Drugi poizkus je bil ustanovitev foruma za informacijsko druæbo. Tak forum je imelo v tistem Ëasu kar nekaj evropskih dræav, in Sloveniji kot dræavi, ki je bila na poti v Ëlan­ stvo Evropske unije, bi bil lahko tak forum v tem pro­ cesu v pomoË, zlasti πe Ëe upoπtevamo osebne stike, ki so jih imeli Ëlani druπtva mednarodno. Forum je bil celo ustanovljen v sodelovanju z Zdruæenjem raz­ iskovalcev Slovenije, napisan je bil tudi statut (Pravi­ la), vendar je ostalo zgolj pri ustanovitvi. Ko je potekel predsedniπki mandat Tomaæu Ba­ novcu, sem bil za predsednika izvoljen avtor tega zapisa. Ena od izhodiπËnih ugotovitev, ki so vplivale na dolgoroËne usmeritve druπtva, je bila, da druπtvo mednarodno ni opaæeno in aktivno. Izvrπni odbor je sklenil, naj se druπtvo vËlani v sorodne mednaro­ dne organizacije. Poleg nadaljevanja uveljavljenih dejavnosti je bilo torej treba najti stike z ustreznimi zdruæenji in pripraviti potrebne dokumente, ki so bili pogoj za Ëlanstvo. Prvo mednarodno zdruæenje, v katerega je bilo druπtvo sprejeto, je bil IFIP, ki ima sedeæ na Dunaju. Ob tem ko je bilo druπtvo sprejeto v IFIP, je imenovalo predstavnike v vse tedanje teh­ niËne odbore IFIP. Temu je sledilo Ëlanstvo v evrop­ skem zdruæenju Council of European Professional Informatics Societies (CEPIS) s sedeæem v Bruslju. Kot Ëlan tega zdruæenja je druπtvo moglo pridobiti licenco za uporabniπko raËunalniπki certifikat ECDL (European Computer Driving Licence) in tako posta­ lo tudi Ëlan ECDL Foundation, ki ima sedeæ v Dubli­ nu. Nekaj let za tem se je druπtvo vËlanilo πe v dve mednarodni organizaciji, ki zdruæujeta asociacije s podroËja operacijskih raziskav. To sta International Federation of Operations Research Societies (IFORS) in Association of European Operation Research Soci­ eties (EURO). Poleg tega je dalo druπtvo pobudo za ustanovitev regionalnega zdruæenja Information Te­ chnology Standing Regional Committee (IT STAR), katerega ustanovni Ëlan je bilo skupaj z druπtvi av­ strijskih, italijanskih in madæarskih informatikov. V vseh teh asociacijah so bili Ëlani in predstavniki aktivni in opaæeni, izvoljeni so bili tudi v njihove izvrπilne organe, in sicer za podpredsednika IFIP za dva mandata, za predsednika CEPIS ter koordinator­ ja IT STAR, kot uredniki publikacij IFORS in EURO ter Ëlani upravnih odborov teh organizacij. V tem obdobju so bile ustanovljene πe tri sekci­ je, ki jih navajam po kronoloπkem vrstnem redu ustanovitve: sekcija za raziskovanje informacijskih sistemov, sekcija za jezik in sekcija za seniorje. Prva po ustanovitvi ni izkazala veËje aktivnosti, za tre­ tjo ‡ presenetljivo ‡ potencialno Ëlanstvo ni kazalo velikega zanimanja, utrdila se je le sekcija za jezik. Glavni motiv za ustanovitev in za njene aktivnosti je bila ugotovitev, da ne more biti strokovne odliËnosti brez odliËnega strokovnega jezika. Vidni doseæek te sekcije je internetni terminoloπki slovar informati­ ke Islovar, ki je javno dostopen in se uveljavlja kot referenËna baza strokovnih izrazov. Seveda so se nadaljevale uveljavljene aktivnosti, to je izdajanje publikacij ‡ obeh revij in zbornikov konferenc, πirπe pa je tudi sodelovanje z gospodarskimi druæbami iz dejavnosti informatike. Druπtvo ima domaËe strani in pridobilo je status druπtva, ki deluje v javnem in­ teresu. ZaËelo je prirejati posvete o razliËnih aktual­ nih temah s podroËja informatike, tako na primer o investicijah, izvorni kodi, registru nepremiËnin, var­ nosti na internetu idr. V sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo je organiziralo æe osem konferenc Informatika v javni upravi. Pomembno je bilo priza­ devanje za dvig strokovne etike informatikov. Za ta namen je druπtvo sprejelo kodeks etike in organizi­ ralo sedem etiËnih forumov. Sprejelo je pravilnik o priznanjih in imenovalo komisijo za priznanja. Od leta 1994 je bilo javno podeljenih 64 priznanj fiziËnim in pravnim osebam. Sprejelo je pravilnik o nagradi za informacijskotehnoloπki doseæek leta, imenovani eNagrada, ki ga tako kot priznanje druπtva javno po­ delimo na slovesnosti ob zaËetku konference Dnevi slovenske informatike. Za sistematiËno izvajanje pro­ gramov certificiranja uporabnikov z izpiti ECDL je sprejelo pravilnik o izvajanju programov ECDL. »e bi povzeli dogajanje in doseæke tega obdobja, bi lahko ugotovili, da se je druπtvo notranje utrdilo, postalo vidno znotraj dræave, πe bolj mednarodno, moderniziralo je svoje poslovanje, glede na inte­ lektualni potencial v obsegu blizu πtiristo Ëlanov in upoπtevaje dejstvo, da priznano deluje v nacional­ nem interesu, pa premalo vplivno. 4 PRIhODNOST Za doloËitev prihodnjih usmeritev delovanja mora­ mo predvsem kritiËno in realno oceniti izhodiπËe, to je preteklost in sedanjost. Povzetek prvega obdobja bi bil, da je bilo druπtvo ustanovljeno in da je zaËe­ lo delovati, za javni in zasebni sektor je bilo skoraj U P O R A B N A I N F O R M A T I K A 1292017 - πtevilka 2 - letnik XXV Niko Schlamberger, Janez Grad: Štirideset let Slovenskega druπtva Informatika nevidno. Drugo obdobje zaznamujejo razliËne aktiv­ nosti, ki so povezane z informatiko, veËja je vidnost, vendar pa je vpliv na strateπke naËrte informatike v nacionalnem merilu skromen. Nenavadno je namreË, da je bilo druπtvo bolj prepoznavno in priznano v mednarodnem okolju kot doma. Intelektualni potencial druπtva je bil in je πe ve­ dno premalo izkoriπËen. Pri tem se misli predvsem na to, da bi lahko kot druπtvo s priznanim statu­ som druπtva, ki deluje v javnem interesu, bistveno veË prispevalo predvsem k strategijam in razvojnim vpraπanjem slovenske informatike. Seveda bo nada­ ljevalo z vsemi aktivnostmi, ki jih izvaja, æeleli pa bi, da bi ga kot pomembnega akterja prepoznali tudi vplivniki, ki lahko doloËajo razvojne trende, torej zlasti dræava, gospodarska zdruæenja in velike go­ spodarske druæbe v dejavnosti informatike. Kam se torej usmeriti v prihodnje? Konkretne ak­ tivnosti so razmeroma oËitne: izdajanje publikacij, organiziranje dogodkov samostojno ali v sodelova­ nju z zainteresiranimi organizacijami, veπ ugodnosti za Ëlanstvo, delovanje za dvig digitalnih kompetenc, sodelovanje z osebami zasebnega in javnega pra­ va, ki imajo podobne usmeritve in ki bi v poveza­ vi z druπtvom laæe uresniËile svoje cilje. Še vedno je aktualno prizadevati si, da bi se v druπtvo vËlanili vsi, ki so zaposleni v dejavnosti informatike, kakor so opredeljene v standardni klasifikaciji dejavnosti. S tem bi dosegli, da bi se razvijalci spoπtovali poleg poklicnih, temveË tudi etiËne norme. Ni namreË vse, kar je tehniËno izvedljivo in pravno dopustno, tudi etiËno sprejemljivo. S πtevilnejπim Ëlanstvom bi po­ stalo druπtvo tudi bolj vplivno v pozitivnem pomenu besede. Prav bi bilo, da bi imelo ob oblikovanju pred­ pisov za podroËje informatike besedo tudi druπtvo. Nadaljnja moænost je vzpostaviti formalno inπtitucijo za informatiko v obliki zbornice ali akademije, kar je bilo predlagano æe pred Ëasom. V dræavi je kar nekaj druπtev za informatiko v posameznih dejavnostih, tako v medicini in energetiki, omenjena je bila doku­ mentalistika, gotovo jih je πe kaj. Vse te organizacije bi lahko zdruæili podobno, kakor so to opravili na Hrvaπkem ali v Srbiji. V slogi je moË. 5 NAMESTO SKLEPA Ob prebiranju priËujoËe kratke zgodovine Sloven­ skega druπtva Informatika moram ugotoviti, da lah­ ko druπtvo predstavi pomembne doseæke ob tem, da nima zagotovljenih zunanjih virov financiranja in da ves Ëas svojega obstoja ni imelo niti enega zaposle­ nega. Vsi uspehi so rezultat prizadevanja in ambicij Ëlanov, katerih glavni cilj je doseæek. Štirideset let je bilo tako, vendar se svet spreminja, in ni nujno, πe manj gotovo, da bo lahko druπtvo s tako izvajalsko paradigmo uspeπno tudi prihodnjih πtirideset let. Ve­ lja namreË, da za uspeπnost druπtva ni dovolj pred­ sednik ali izvrπni odbor ali Ëlanstvo, temveË so po­ trebni predsednik in izvrπni odbor in Ëlanstvo. Lahko bi ponovil za J. F. Kennedyjem: Ne spraπuj, kaj lahko stori za tebe druπtvo, vpraπaj se, kaj lahko storiπ za druπtvo ti. »e bomo to sporoËilo hoteli razumeti in se po njem tudi ravnati, nas za prihodnost druπtva ne more skrbeti. 6 VIRI [1] Tomaæ Banovec, zasebna komunikacija. [2] Lidija Zadnik Stirn, zasebna komunikacija. [3] Niko Schlamberger, Osebni zapiski. [4] Letna poroËila o delu druπtva (www.drustvo-informatika.si). [5] Zapisniki sestankov izvrπnega odbora druπtva (www.drustvo- -informatika.si). [6] Niko Schlamberger, Kratka zgodovina Slovenskega druπtva INFORMATIKA, neobjavljeno, predstavitev na konferenci IS 2016. [7] Schlamberger, N. idr. (2016). A contribution to the history if computing and informatics in West Balkan countries. Upo- rabna informatika, letnik XXIV, πt. 4, str. 191‡199. [8] Barle, J., Grad, J. (1993). Sekcija za operacijske raziskave. SOR‘93, Zbornik del, Slovensko druπtvo Informatika, Ljublja- na, 25.‡27. november 1993. UDK: 519.8(08). [9] Rupnik, V. (1993). Ob 30. obletnici operacijskih raziskav v Slo- veniji. SOR‘93, Zbornik del, Slovensko druπtvo Informatika, Ljubljana, 25.‡27. november 1993. UDK: 519.8(08). U P O R A B N A I N F O R M A T I K A130 2017 - πtevilka 2 - letnik XXV Niko Schlamberger, Janez Grad: Štirideset let Slovenskega druπtva Informatika  Niko Schlamberger je diplomiral na Fakulteti za strojniπtvo Univerze v Ljubljani. Delovne izkuπnje obsegajo delo v industriji, preteæno pa v raËunalniπtvu in in- formatiki: programiranje, sistemsko analizo in razvijanje raËunalniπkih reπitev, predavanja, izvajanje usposabljanja na podroËju informatike, svetovanje, vodenje projektov, organiziranje in izvedba nacionalnih ter mednarodnih konferenc in mednarodno sodelovanje. Bil je na vodstvenih in vodilnih delovnih mestih v dræavni upravi. Je predsednik Slovenskega druπtva Informatika, bil je podpredsednik svetovne zveze IFIP in predsednik evropskega zdruæenja CEPIS. Je avtor πtevilnih strokovnih in znanstvenih Ëlankov.  Janez Grad je leta 1958 diplomiral iz matematike na Naravoslovni fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 1968 je magistriral iz matematiËne fizike na Univerzi v Bir- minghamu, leta 1973 pa doktoriral iz matematiËnih znanosti na VseuËiliπËu v Zagrebu. Po letu 1957 je bil strokovni sodelavec na Institutu Joæef Stefan, vodja Republiπkega raËunskega centra in predstojnik RaËunalniπkega centra Univerze v Ljubljani. Od leta 1973 do leta 1999 je sodeloval kot uËitelj za informatiko na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, nato pa je do upokojitve leta 2007 pouËeval informatiko na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani. Strokovno se je izpopolnjeval na Zveznem zavodu za statistiko v Beogradu, Institutu für Strahlen und Kernphysik v Bonnu, Univerzi v Birminghamu, kot gostujoËi profesor pa je delal na Univerzi v Indiani, School of Business, Bloomington, ZDA. Ukvarjal se je s programiranjem na raËunalniku in z numeriËno matematiko ‡ reπevanjem problema lastnih vrednosti in vektorjev matrik; v zadnjih letih pred upokojitvijo pa se je ukvarjal predvsem z reπevanjem problemov s podroËja operacijskega raziskovanja in s podroËja baz podatkov. Je soavtor πestnajstih monografij, uËbenikov in knjig, 119 Ëlankov in referatov v strokovnih revijah ter zbornikih stro- kovnih sreËanj doma in v tujini ter 38 poroËil raziskovalnih nalog in projektov. Opravil je veË recenzij Ëlankov za domaËe in tuje revije, bil je Ëlan πtevilnih domaËih in tujih strokovnih zdruæenj in zvez ter Ëlan uredniπkih odborov veË domaËih in tujih strokovnih revij. Slovensko druπtvo Informatika mu je leta 1995 podelilo priznanje za æivljenjsko delo na podroËju razvoja in uveljavitve informatike v Sloveniji. Bil je mentor pri dvanajstih doktorskih disertacijah, veË deset magisterijih in univerzitetnih diplomah na ekonomski fakulteti. Univerza v Ljubljani mu je za njegovo delo podelila zlato plaketo in naziv zasluæni profesor; na 17. mednarodni multikonferenci Informacijska druæba so mu podelili nagrado Donald Michie and AlanTuring za æivljenjsko delo.