Kako M se izboljšalo šolsko obiskovanje? (Spisal Ljuderit Stiasnj.) (Konec.) ^er so se starši zadnjih olajšav v nekaterih krajih prav pridno posluževali, ker so otroci hodili le d.o 12. leta v vsakdanjo šolo, se je skrajšalo na ta način šolsko obiskovanje vsakdanje šole na pet ali celo na štiri leta. Razen tega so se izpuščali otroci tudi med šolskim letom isti dan, ko so dopolnili šesto leto. Na ta način se je skrajšalo šolsko obiskovanje vsakdanje šole zopet za več mesecev. Da se pa osobito pri poldnevnem šolskem obiskovanju na ta način ne more doseči učnega zmotra, je pač uraevno. Razen tega so se dajale izpustnice takoj pri izstopu iz vsakdanje šole, kar je jako škodovalo ponavljalni šoli. Radi tega je dež. šol. svet za Kranjsko po z. z dne 11. listopada 1893, št. 2959 zaukazal, da je izdati učencem na obenih ljudskih šolah izpustnice le enkrat, in sicer šele tedaj, kadar so zadostili vsi šolski dolžnosti v zraislu § 17 deželnega zakona z dne 29. raal. travna 1873. leta in § 4 deželnega zakona z dne 28. svečna 1874. leta. Da bi se glede izstopa iz vsakdanje šole postopalo na vseh šolah našega okraja enakomerno, je zaukazal okr. šol. svet v Radovljici dne 21. grudna 1893, št. 1061, da raorejo dobiti po V. oddelku točki 1 m. r. z dne 8. rož- nika 1883, št. 10.618 glede olajsave šolskega obiskovanja samo na javnih ljudskih šolah otroci, ki so se poučevali celih šest let, da je torej na vsak način siliti učence, da obiskujejo polnih šest let vsakdanjo šolo. Po tem ukazu morajo hoditi otroci, ki so vstopili s sedmira letora, v šolo do 13. leta, kar je vsekako potrebno, da se doseže učni zmoter. To je bil vendar glavni vzrok, da je bilo na tej ali oni šoli v tem šolskera letu neredno šolsko obiskovanje. V nekaterih okrajih se ravnajo vendar pri izstopu iz vsakdanje šole še veduo po § 17 deželnega zakona z dne 29. mal. travna 1873. leta ter radi tega ne jemljejo v poštev oproščenja v 1. šolskem letu. Nekateri okrajni šolski sveti dovolijo celo še vedno terau ali onemu učeneu izstopiti med šolskim letom, ko je dovršil 12. leto starosti, ako je dosegel učni zraoter. To pa škoduje šolskemu obiskovanju našega okraja, osobito onih šol, kjer so prebivavci v ožji dotiki z onimi bližnjega okraja. Razen tega je le deloma vidno protislovje med deželno in državno šolsko postavo. Zato nekateri šolniki doranevajo, da Kranjska nima deleža pri olajšavah, kakoršne omenja novela z dne 2. vel. travna 1883. 1., ter da se ne moremo ravnati po V. oddelku 1. točka omenjene novele, dokler ne bomo v Heinzovi zbirki na strani 67. brali drobno tiskane opombe »s tem je razveljavljen § 17 deželnega zakona z dne 29. mal. travna 1873. leta v tem, kolikor ne zahteva izrečno šestletnega obiskovanja." Da se torej glede izstopa iz vsakdanje šole ravna na vseh šolah na Kranjskem enakomerno, je potrebno, da se naprosi vis. c. kr. dež. šol. svet za Kranjsko, da uredi enakomeren izstop iz vsakdanje šole za vso Kranjsko s primernim ukazom. Po 2. odstavku § 21. državnega šolskega zakona ž dne 2. vel. travna 1883. leta srae iz šole izstopiti učenec samo takrat, kadar zna najpotrebnejše, kar je zaukazano za ljudsko šolo, namreč verouk, branje, pisanje in računanje. Tudi ta paragraf se na naših šolah različno tolmači. Navadno se izpuščajo učenci iz vsakdanje šole, ako so koncem šolskega leta sposobni za višji oddelek ali razred, kar pa ni vsakokrat prav. Prigodi se namrec večkrat, da je ta ali oni učenec, ko je izpolnil 12. leto, šele v II. oddelku nižje skupine, koncem šolskega leta sposoben za višji oddelek, a da je med tem drug učenec, ki je v zadnjern oddelku, nesposoben. Prvi učenec bi se torej moral izpustiti iz vsakdanje šole, a zadnji bi se moral siliti, da še obiskuje vsakdanjo šolo, akoravno zadnji več zna kot prvi. Zato bi se moralo tudi v našera šolskem okraju določiti, kateri oddelek mora dovršiti uoenec, da sme izstopiti iz vsakdanje šole. Le na ta način je raogoče, da ponavljalna šola ne bo sestavljena iz tako različnih elementov ter da bo v istini to, kar je predpisano po § 2 deželnega zakona za Kranjsko z dne 28. svečna 1874. leta namreč, da bo imela ponavljalna šola namen, da ponavlja, dopolnjuje in razširja pouk, ki ga je uoenec dobil v ljudski šoli. Po § 17 dež. zakona z dne 29. mal. travna 1873. leta srae okrajno šolsko oblastvo z ozirom na posebne krajne razmere ali na podnebje izjemno dovoliti, da se začne šolska dolžnost šele s sedmim ali z osmim letom. Pripeti se vendar čestokrat, da prosijo roditelji ali njih namestniki za to ali druge olajšave hoje v šolo šele, ko se naznani pričetek šole. Te prošnje se šele črez dober mesec rešijo, a roditelji raislijo, da smejo takoj obdržati otroka doraa. Da se pa prošnje pravočasno vlagajo, naj se pozovejo vsi roditelji ali njih naraestniki, kateri hočejo prositi za katero olajšavo hoje v šolo, prvo nedeljo v počitnicah k seji krajnega šolskega sveta. V tej seji se sklene, ali se prošnja podpira ali ne, razen tega starišem lahko omenjene postavne določbe razjasnimo. Le na ta način so enake prošnje po zakonu z dne 9. svečna 1850. leta proste kolka, le na ta način bodo vse enake prošnje pravočasnno, t. j. pred začetkom šolskega leta, rešene. Iz vsega tega je razvidno, da se pripetijo slučaji, da izstopijo ucenci protipostavno iz vsakdanje šole. Ako postopamo ž njimi kakor z drugimi zamudami, se zgodi, da bomo morda več mesecev zaman pričakovali zanikernih učencev. Razen tega hočejo nekateri učenci podaljšati počitnice, saj je celo lansko leto neki krajni šolski svet sklenil, naj se podaljšajo počitnice za učence na kmetih istega šolskega okoliša do sv. Martina, torej za več ko pet tednov, kar je seveda okrajni šolski svfet razveljavil. Ni čuda, da na isti šoli ni bilo veo ko šest tednov videti prav nobenega ponavljavnega učenca ter da so se na opomine rogali učenci, da so že prestari ali preveliki. Da taki slučaji jako škodujejo šolskemu obiskovanju, je samoumevno. Da se te nerednosti takoj odpravijo, da se zatre takoj začetkoma šolskega leta upor nekaterih zanikernih roditeljev ali njih namestnikov, je pač potrebno, da z vso ostrostjo naznanujemo te zanikerne roditelje ter se sploh ravnamo po § 22 deželnega zakona z dne 29. mal. travna 1873. leta. Ako dosežemo toliko, da bodo pripoznali roditelji takoj začetkom šolskega leta zakonite določbe, da torej ne bodo jemali več svojih otrok svojevoljno iz vsakdanje šole, potem se bo izdatno izboljšalo tudi drugo šolsko obiskovanje, osobito se bo zmanjšalo sedanje izostajanje višje skupine obiskujočih. Vsled deželnega zakona z dne 9. sušca 1879. leta mora krajni šolski svet pospeševati, kar je raogoče, obiskovanje šol in staviti do okrajnega šolskega sveta nasvete zastran kazni zoper zanemarjenje šol. To bi morala biti krajnega šolskega sveta sveta dolžnost. Tudi pri nas se dobi mnogo takih krajnih šolskih svetov, ki se strogo ravnajo po zakonitih določbah, žalibože pa tudi ranoga takih, ki jih ne poznajo, ali vsaj nečejo poznati. Vsekakor se ne sme prepustiti rešitev šolskih zaraud krajnemu šolskerau predsedniku, arapak se raorajo obravnavati v sejah krajnega šolskega sveta ali vsaj od predsednika krajnega šolskega sveta in šolskega voditelja. Kjer se neče ravnati krajni šolski svet, oziroma predsednik krajnega šolskega sveta po zakonitih določbah, pride semtertja šolski voditelj celo v neprijeten položaj, da se raora na okrajni šolski svet pritožiti. Ako se pa boji šolski voditelj zamere ter zaradi tega glede šolskih zamud prerahlo posluje, škoduje s tera ne sarao šolskemu obiskovanju na svoji šoli, ampak stavlja svoje tovariše na drugih šolah, kjer se veštno naznanujejo šolske zamude, v neprijeten položaj, da se jira očita: ,Saj izostajajo otroci tudi na drugih šolah, a tam jih ne naznanujejo, Vi torej pri nas sarao sitnost stresate!" Zato, tovariši, poslujrao vestno po zakonitih določbah! Marsikdo bo doraneval, da bodo šolski voditelji ali učitelji zaradi tega preobloženi s pisarijarni, kar bi škodovalo odgojnemu in učnernu delovanju, za katero jim je v prvi vrsti skrbeti. Ker so se radi tega šolska oblastva z m. u. z dne 12. svečna 1884. leta, št. 23.122, pozvala, obstoječe ukaze glede uradnih spisov na občnih ljudskih šolah kakor tudi dotične obrazce pregledati in pri tej kakor odslej pri vsaki priliki gledati na to, da se nebistvene pisarije odpravijo, neizogibne pa narede priprostejše; gledati moramo v prvi vrsti učitelji, da se ne obtežimo z nebistvenimi pisarijarai. Te pisarije prištevara vendar neizogibnim, zakaj na ta način bomo irneli pač prvi raesec morda več pisarij, a poznejše mesece vsekakor manj. Razen tega je le na ta način raogoče, da vpeljemo tudi v vseh naših šolah redno šolsko obiskovanje, kar je brezpogojno potrebno, ako hočemo povzdigniti naše šolstvo ter da dosežemo pri vseh učencih učni zmoter!