Fraocosko bojlš Nemci so pri Verdunu dne 22. aprila na-zapadai strani Moze zavzeli zopet nekaj sovražuih jarkov. Boj za Verdua se na.daljuje z vso srditostio. Ob fronti, ki jo držijo Angježi, so Neraci na belgijsldh tleh pri Ypernu zasedli okrog 600 metrov sovražne posiojaake ter ujeli eez 1000 raož. Nemški vojni poročevalci pišejo, da je za Nemce glavai oilj verdunskih bojev, da zrabljtijo in zdrobijo fraacosko vojao moe iu d;>, zavzetje Verduaa. ai glavni namen. Borba za Verdun. Borba za Verdun se aadaljuje. Nemška artilerija siplje aepresta.no graaate iz najtežjih topov na verdnnske ulrdbe, raesto samo je popolnoma porušeno. Francoiri pričakujejo v aajkrajšem času splošaega navala nemške a.rmade na Verdua. Nemci kakor tudi Francozi spravljajo pred. Verdun nove veLkaiiske topove, V Parizn so si glede usode Verduna v velikih skrbeh, zlasti ker so spravili Nemci pred Verdun v zadajem tednu 80 novili veliktanskih topov. — Francoske izg^ube pred Verdunom znašajo dosedaj okrog 180.000' mož. Ruske čete na Francoskem. Rusija je poslala na Francosko 6000 mož, ki so se v Marzejlu izkrcali. Vsled tega vlaida zdaj na Francoskem veliko aavdnžjenje za Rusijo, Rusi so poslali samo izbrane čete, Očividno je, da 6000 vojakov Francije ae bo rešilo in da ima ta pošiljatev le bolj namen, da dvigne razpoloženje na Francoskem. Obenem je migljaj za Angleže. naj tudi oni pošljejo več moštva aa fraaeosko bojišče. Kje so Angleži? Francozi. kojih čete se morajo z velikimi izgubami boriti pri Verdunu, so zelo nevoljni, da. jim Angleži pomagajo razmerno le z majlmim številom vojaštvai. Angleži pustijo 'druge krvaveti. Ugledni francoski politik Clemenceau piše: Ker so sedaj dospele rnske čete v Francijo na pomoč, je 6as, da vojni minister naše 17 let stare vojake odpoklice s fronte, sicer je bortočnost' Francije v nevarnosti. Clemenceau končuje z vprašanjem: Kj.e ostajajo Angleži? — Da Franeozi neprestano pikajo Angleže, ,je že u6inkovalo. Angleži so prevzeli 2 km fronne oct Francozov. Pomorska bitka ob bels^ijski obali. Dne 24. aprila zjutraj je priplulo pred zahodno belgijsko obal večje število angleškib vojnih ladi in sicer monitorjev, torpedailr rušilcev in drugih ladij, ki so iskale mine in označevaJe prostore za obstreljevanje neniških postojank. Trije neraški torpedni čolni so aapravili opetovane napa.de na angleške vojne Iadje in jih prisilili, da so morale odpluti. Kljfub huderau obstreljevanHi ni bil poškodovan nobea mPmški torpedni 6oln. Turška bojišča, Turke je zadel na Kavkazu hud udarec. Dne 19. aprila so se Rusi polastili važne turške trdnjave T( r a p e c u n t ob maloazijski obali Crnega morja. Napad na Trapecunt se je izvršil s sulrega in z raorja obenem. Rusi so najneravali po zavzetju trdnjave Trapecunt prodirati ob morski obali še dalje proti jugu, a kaikor pravi turško poročilo, je bilo rusko prodiranje ustavljeno. Dalje proti !izliodu se na južni, strani jezera. V a n pri mestu B i 11 i s vrše večji boji, v katerib so bili Rusi glasom turških poročil zadnji čas zopet večkrat občutno tepeni. V Mezopotamiji so ob reki Tigris Tutki v bitkah dne 20. in 22. aprila natepli Amgleže, katen so izgnbili v teh dveh bitkah čez 5000 mož, Trdajava Kut-el-Ama-ra še vedno kljubiije turškim oblegovalcem. Pri svoji armadi v Mezopotamiji je dno 19. aprila umrl aa pegastem logarju vojskovodjii, Golc-paS a. Padec Trapecunta. Dočini Rusi na ostalem Kavkazu ne morejo uspeSno prodirati v turško ojzemlje, se jim je ob obali ranje poselfno olajšano. kor vodi proti Trapecuntu ve<^ dobrili cest in ker armado aa subem lahko podpira tadi ruska mornarica. Znaao pa, tudi je, da ,ie rnska armada v lem ozemljn naprani turški v veliki premoči Golc-paša unirl. Dae 19. aprila je umrl v glavne.m stain> toezopotamske turške armade ajea poveljnik, 731etni nemški general-maršal Golc;-i>aša! na pegastem legarju. (!olc-paša je že pred leti preuredil turško armajdo po nemškem vzoru. Ko ie tudi Turfeija stopila v vojni vrtiaec, je Golc-paša prevzel poveljstvo turških 6et v Mezopotamiji, kjer se zadaji 6as bijejo vroči boji za Kut-el-Amaro. Pri svojejn odhodu v 'Mezopotaiuijo ,je. kakor preroško, rekel: Težko da se bom vrnil iz Mer zopotamije. V tako visoki starosti se enake pod.niebne spremembe plažujejo zelo drago, toda sveta dolžnost me kliče. — Žalovaiiije po Golc-paši n:i Turškfim je splošno in globokot