Govor maršala Tita na predvolivnem zborovanju v Drvaru Ljudem, ki jim stvari še niso jasne, je treba tudi po stokrat pojasnjevati, za kaj gre, da bodo vsi razumeli našo stvarnost V nedeljo, 12. marca je maršal Tito govoril na prodvolivnem rborovanju v Drvaru — glavnem raestu Bosanske Krajine. Zborovanje je otvoril sekretar Oblastnega komiteja" Partije za banjaluško oblast Rudi Kolak, nato pa je imel tovariš Tito naslednji govor: Tovariši ln tovarišiče! Dovolite, da naji>rej izročim tople po-zdrave tako vam, ki ste lu navzoči, ka-kor tudi vsemu ljudstvu Bosanske Kra-Jine. Zelo sem srečen, da sem lahko po neka) ietih, odkar srno se tn borili za svobodo naše države, prišei v ta kraj. ki ]e pokaaal med nerodn^osvobodilno borbo stojo visoko zavest in dal nepre-cenljive žrtve za nažb novo socialistič-no Jug lavijo. Moram vam re^ii, da sem želel kandi-dirati prav v vašem okraju, v Drvaru. DrvaT sodi — čeprav Je v na§i državi mn<-qo uiest in vasi, v kat rih }e plame-nela ljndsfea vstaja — med tisie maio-5.te\ilre cvaje, ki sobili od prvih dni vstaje 1. 1941 do konca vojne žarišče Ijudske vstaje, urvaT je bilo majhno mestece. ki je čvrsto nosilo plamanico revoluciokarnega osvobodilnega giba-no Ju slavijo. Pred vojno je malokdo v svetu vedel za Dn i. In ne le v s-vetu, roarveč tud» v Jugoslaviii. Menili so. da je to neki od ostalega sveta odrezan kraj. za ka-terega se nihče ne briga Danes pa je Drvar znan ne le ž-irom po naši iržavt marvef tucM široin po sveiu. sa} so 'se v hjem, njegovi okolici in losanski Kraji-ni azvijale funaske borbe. Tu ^e Ijud-stvo pokazalo, kaj zmore, te se zaveda svoje dolžnosti če se zaveda, da je osvoboditev samo v njegovih LastnJb rokah. »o izdajstvu oblastnikov siare Jugo-slavi|e in vseh tisti^, ki so bili dolžni nanr.. iti vse za oWŽ»ibo naše drtov« je naŠe ljudstvo po vsef driavt, pa tudi v Drvaru, ostalo samo, osaml^eao in go-loroko — ter bilo podvrženo vsem tno-gočim preganj-anjem tn iztrebljevan)em Tudi v D/"varo kot v rtriTrrih krajih so delavcl, kl so tvorili njegovo jedro, in kmetje iz okolice, ki so hkrati bili tudi delavci. enotno na&topili v borbi protJ nadmočnemu sovražniku. In ko smo «e še borili v srbskih planinah in vaseh, ko smo se še tam bili, smo vedeli za Drvar in ljegovo vztrajno borbo. Verjemite da smo Mli pred srbskim ljud^ivom po-nosni na to, kar sta dala Drvar in Ifud-stvo tega kraja že v prvib dneh na§e velike os^ouodilne borbe 1941. leta (Močno vzklikanje bratstvu in enotno-sti). Tovarišl In tovarlšice, Drvar ]e na) bo" zgovorna priča nale lastne o«Tobo-ditve. Drvar fe aajboljša priča, da \t naše IjudMvo s svojimi lastnimi silamt življenjem in krvjo svojih nafboljših sl-nov pripo^ioglo k svoji osvoboditvi, da se Je naša držaT« osvobodila v prvl vrsli i našimi lastnimi 41ami. (Odobra-vanje.) Vsi tisti, ki danes govore, da «o nas «rvobodili in da nismo bili sposobm saml sebe osvobcditi — nimajo pravlce tako govoritl. (Odobravanje in ploska-nie.) Od leta 1941 smo storili vse za osvoboditev naSe države, pa tndi za njl-hovo borbo, ki so Jo tedaj vodili. Dali smo dovolj krvi in žrtev, dovol| člove-§kih življenj za s-vobodo naše driave — in vse to, kar danes govore tn delajo je obrekovanje, neresnica in blatenje naše velikt juna&ke osvobodilne borbe Tovariši in tovarišice, aikdar jim ne moremo prltrdHi in jim ne bomo, da so nas onl osvobodill. (Odobravanje).) Ml smo se osvobodlli... (enodušno odobra-vaije). k« |e bii Nemec Se ob zidovib Moskve ln na Volgl, smo se mi borili ter smo imeli svobojeno ozemlje. (Tako je. tako |e! ITeroi Titol Heroi Tito! Par-tifaO Toda, čeprav so to skupno borbo, ki sn.o 1o vodfli skupaj z narodi So vjetske rveze. smatrali in morali sma-trati koi medsebojno pomoč, Lot vza Jemno borbo proti sovražnikii, čc^prav \e ta borba naši državi pokazala, da smo mi napravili relativno več kot kateri koli drng narod na svetu, vendar hoče-jc danes vse to zanikali in govore, da brez niib — nas ne bl bilo. Pred nekaj leti tovariši. so popolnoma drugače go-vorili. Ndkoč so govorili, da so narodi J?.irosla vije edini v Evropi. znotraj tako imenovanega fašistifnega novega reda, ki da*ejo vse 6J sebe za splošno stvar za-veznikov ln kl so resnični In ©dlnl pra-vi zaveznik narodov, ki so se borili pro-ti neraSkiro in dinglni fašističnim tol-pam Takrat so tako govorili. Govortli so, da |e to. da so narodi majhne drža-ve znotrai neke fašistične države imeli tollko smelosti. da so se uprli proti naj-večjemu sovražniko — fašističnemn osvajalcu — zanje I moralna podpora i velikanska pomoč. Takrat so pravilno govorili. danes pa ne govore prav, to-variši (Tako ,el Dolgotrajno ploskanje) Tako ia to zadevo in ni.* drugaČe. Toda oni danes ne zanlkujejo samo tega, ne glede na te velikaoske žrtve, marveč še več V vsakodnevnem njiho-vera pisarjenta, pripovedovanju in brb-Ijanju po radiu lahko s!i5imo razlifne neresnice fn neumaosti. Na prlraei, dane^ že pišejo in govore v moskovskem radlu in v svojih časopisJh. da so *a nas že med vojno ustvarili pogoje za industrlali-zacljo naše države, da so nas med.voj-no gospodarsko podpirali. Kje ste vldeli to gospodarsko pomoč, tovariši? (Vzkliki: »Laže]O!«| To kar tl govore, ni resnica, tovariši iu t»vari§icef toda vendarle go-vore. ka| pa to dokazuie? To dokazuje, da hočejo prav tako. kot so hoteli redu-cirati na oičlo našc veliko osvobodilno borbo, kot da je m niti bilo, danes redu-cirati na ničlo naSo nadfloveško borbo za zgraditev sodalizma, pa rečejo, da so nam vse to. kar imamo, onj dali in ustva-rilt Vse to oi res vse to |e laž — in sramota Je da se danes kdo upa tako govorlti. (Enodušno odobravanje, ploska-nje in vzklikanje Partiji iin Titu.) Komu pa to pripovedujejo4ii komo ]e to potrebno, tovaiiši in tovarlšice? Se-veda nam tega ne raorejo dokazati, sa] vemo, kdo daje danes svoi prispevek, kdo daDes gradi sociallzem in čigavo po-mof tmarao: poinoč imamo v svojih Iast-nib notranjih silah, našib narodih, naših zavednih Ijurleh, ki so se vsi kot e» mož oprijeli dela ter se čim bol) potru-dill da bi našo državo dvignili iz zaosta-losti. v kateri je Toda vendar vam bom navedel čeprav so številke na takib zborovanjih dolgočasne, neka{ primerov, iz katerih boste videli, kako je v resnld s to zadevo. Moskovski radio fe povedal 24. fe-bruarfa — to vam bom prebral dobe-sedno — da so »Jugoslovanski trocki-stičnj upravitelji dvignili hrup pri biiž-njih tako imenovanih skupštinskih volit-vab«. Zanje so torej naše volitve trn v očesu. Moti jlh to, da bo naše Ifadstvo na teh volitvab svobodno lzreklo svojo besedo -- ali je za napredno socialistično Jugoslavijo ali za odvlsno državo. Naše Ijudstvo bo povedalo, da Je za neodvis-no socialistično Jugoslavijo. (Odobra-vanje.) Dalje pravijo, da ibeogTajski voditelji ne skoparijo z obljubami«. Slt-Site. tovariši in tovarlšice, danes Imamo voditelje v vseh krajib naše države ln poglavitni voditelj Je naše ljudstvo. Ako )e kdo za nič, ga bo odstranilo Ijudstvo, ako pa jedober.ga bopovzdignao ljudstvo, ne pa kski posameiniki ali skupina l)u-di. Mi nismo nič drugega kot predstav-aiki Ijudstva, ki izpolnjujejo tisto, kar naie ljudstro želL fMočno odot>ravanje ln tnklikanje) Bodimo logičnl. Tisti tre-nutek, ko bl mi. ki smo po volji Ijud-stva na svojib mestih, napravili nekaj, kar bi bilo proti temu ljudstvu, lahko vsakdo na svetn verjame. da bi morall zginiti z mesta, na kaierem smo. To ljud-stvo, ki je zmoglo ne le strmoglaviti prejšnji režim ter vse korenito spreme-niti, temvec tudi okupatorja izgnati iz svoje driave, to Ijudsivo je sposobno tudi vsakega človeka in vsako skuplno Ijndi pognati z mesta, na katerem so, ako ne bi delali pravilno, ako bl delall proti njegovi volji. (Odobravanje.) Tako je s to zadevo tn niL drugače. A tlsta trditev, da tukaj vlada nekaka klika, nl nič drugega kot obrekovanje našega ljudstva. S tem bi radi dokazali, da na-še ljudstvo ne zna mlsliti s svojo glavo. Pa še kako zna naše Ijudstvo misliti s svojo glavo, saj Je tisti trenutek, ko so hoteli položiti pest na našo deželo. na§e Ijudstvo kot en mož reklo »ne« in dalo prav nam, ki se nismo strinjali s tako njihovo politiko. (Tako je! Močno plos- kanje to vzfcliilkaiiije CK KPJ fai tovariSn Ti-tu.) Glejte, kaf dalje pravijo: »Znano ]e, da je sovjetska država ie med vojno ix-kazovala Jugoslovansklm oarodom veM-ko pomoč pri obnovi In razvoju gospo-darstva ter atrfevanju n]ene poRtlčiie in gospodarske neodvisnosti.« (Smeh.) Kje pa |e ta pomoč? KJe so te tovarne, k|e so poslopja, ki so iih oni zgradili? Ni |ih. To pomeni — lažejoJ Dobesedno sem vam prebral, kaj govore. Ali |e to častno zanje? Nl. Dalje pravijo: »Pomoč Sovjetske zveze Je ustvarlla realne moi-nosti za spremenitev Jugoslavlje iz za-ostale agrarne v napredno in v gospo-darskem pogledu razvito državo z last-Do indnstrijo in visoko donosnim kme-tljstvom.« Tore^ oni čitajo ti?to. kar ml pravimo, da hofemo, ter si polaga|o na-fezik, da onj to delajo. To so naše be-sede, ki so |ih oni uporabill, da W do-kazali nekaj, česar nikdar nl bilo. nekaj, o čemer so oni popolnoma drugače mi-slili. (Odobravanje.) Dalje pravi/o: »Sovjetska zveza je že konec 1944. leta poslala v Jugoslavijo 50.000 ton iila, po vojnJ pa je storlia vse ukrepe, da bi tzkazala Jugoslaviji pomoč pri obnovt In razvoju narodnesa gospodarstva.« Ne botn govori! o tera, odkod je to žito, saj to ni potrebno. Toda sramota Je, da nefcdo stalno očita, če je dal kako potttoč med voiino. Pa tud3 z Zapada srao dobili še več, vendar te^a stalno ne spomlnjiajo. Nistno dobili mllo-sčine In Je n?smo od nikogar zahteviH. Če smo kaj dob!R tedaj ?mo tudi zasln. žMI, da to doblmo. tn dalle nravijo: »Na tcmeljn trgovh-sk?h pogodb, ki so fiHe sklenjcne z Jo-gosJavijo * aprilu 1945, * [uniju 1S46, y Inlfju 1947, Je Sovjetska zveza dobavlla Jacoslaviji od leta 1945 do 1948 za 541,6 milifona rnbljev blaga. Nato }e ZSSR na prošnjo jugoslovanske vlade dala kredit v znesku 795 milifonov rtibljev.« — Poglejmo, kako |e s tem kreditom Res je, da smo imeli s So""'et»ko zvezo t trgovinske 1 investlciiske pogodbe. Kaklna ie zadeva s trgovinskimi pogod-bami? Celotna naša izmenjava blaga po trgovinski pogodbi je bila taka: od niih smo dobili raftinih derivatov, benzfcaa in drugeoa 386.0C3 ton, barvnega mate-riala 57.265 ton, papirja io celuloze 69 tisor 500 ton, bombaža 35.80? tpne, ke-mičnih izdelkov 29.900 ton, koksa in antracita 100.143 ton ter za 5435 dolarjev raznega gumita in gumijastib surovin. V dolarjih zna?a vse skupaj 75,367.000. To so erlavni predmeti, ki se placujejo v dolarfih, razen teb pa fe bilo še nekaj dmge drobnarije. Kolikc pa smo ml njim irvozili? Od 1945. do 1949. leta smo izvozili v Sovjetsko zvezo 51.259 ton svinca. To .e diagoceno blago in ga labkc prodaš za dolarje, kjer koli bočeš na svetn. Bakra srao izvozili 13.691 »cn, ostalib iTid; mangana ln drugih 298.407 ton konoplje 1T.360 ton, tobaka 16 540 ton, vinskega destilata 8449 ton, špirita 10 006 ton, sladkorja 9992 ton, olivnega olja 1550 ton, cementa nad 70.000 ton, suhih sliv 14.230 ton. Vsega skupai srao izpolnili pogodbo za okrog 84 inilijo-nov dolarjev, kar pomenl, da smo mi njim na temelju trgovinske pogodbe več d?li kot oni nam. Taka Je zadeva s to pomočjo. Oni so pomagali nam, mi smo pa še boli pomagall njtra pri bla-govni izmenjavi. Tti ni nobene druge pomoči, kot |e pbičajna pomoč, ko se trguje s kapftalističniml državami, s kateriroi pra tako trgujemo na istera temelju: blago za denar, denar za blago Nekje Iahko celo ceneje kupimo. Taka fe zadeva j to izmenjavo, s to pomočjo Onl govore tudl o tem, kaf so nam dale taki imenovane ljudske demokra-cije — češkoslovaška m drage, ničesar pa ne povedo o tem, da so nam Madža-ri ostali dolžni za več kot 55 milijonov dolarjev reparacii in da so nam vrh tega zadržali še 1200 milijonov din. kl smo Jih vnaprej dali za blaqo, ki nam ga nato nvso holeli poslati. Niti o tem nič ne govore, kaj nam bi morali Poljaki dcbaviti, pa niso, čeprav je nekaj bilo plačanega. Nič ne govore o tem. kaj so oni napravili v Avstriji, to je, da so-vietske vofa§ke oblasti niso dovolile dobavljanja turbin za naše hidrocentra-le, ki bi fih že morali odposlati in za kafere smo ie plačali 700.000 dolartev. O tem ne govore. Kakšna je nadalje zadeva s temi ta-ko imenovanimi krediti? Tudi te šte-vilke vam bom navedel. Le-te ntegne-jo biti na zborovanju dolgočasne, toda vedeti moramo zanje. Meseca junija 1946. leta smo sklenlli sporazum, ka-teresra obseg jc znašal 9 milijonov do~ larjev, odplačila pa so bila določcna za dobo petih let s 3% obrestmi kot (Nadaljevanje z 2. strani)