37. štev. i V Kranju, 22. kimavca 4900. I. leto. GorenjBC. Političen in gospodarski list. Izhaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, za četrt leta 1 krono. Za Kranj brez pošiljanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane za celo leto 60 vinarjev več. Posamezne številke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se za petitvrsto 10 vinarjev, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravništvo se nahaja v g. Floriana hiši nasproti mestne hranilnice. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Vabilo na naročbo. 'ČTŠSZlIIk, za pol leta 2 K, za Četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati na upravništvo. Prešernova slavnost v Kranju. Dasiravno se je šele pred dobrima dvema mesecema vršila v Kranju velika slavnost razvitja nove zastave • Gorenjskega Sokola*, je vendar smatrala naša «Narodna čitalnica* kot zvesta čuvarica Prešernovega groba za svojo dolžnost, da proslavi i letos — ob stoletnici pesnikovega rojst/a — na dostojen način spomin na moža, kateremu je slovenski narod dolžan neizmerno hvalo. Preteklo nedeljo se je obhajala ta slavnost, ki je uspela vsestranski izborno. Komaj je prisijalo sonce skozi jesensko meglo, že si mogel opažati veselo vrvenje po kranjskem trgu. Zbirala so se domača društva v čitalnici, odkoder so odrinila z godbo na čelu ob pol osmih na kolodvor. Pridružilo se jim je radovljiško gasilno društvo in gostje z Gorenjske, ki so došli — pozdravljeni po deputaciji — že ob sedmih. Med pokanjem topičev, sviranjem «Napreja» in navdušenimi «živio»- ter «nazdar»-klici privozi ljubljanski vlak na postajo. Došla društva in goste pozdravi s prisrčnimi besedami predsednik *Narodne čitalnice*, sodni adjunkt gospod Franc Peterlin. Odzdravi mu podstarosta ljubljanskega «Sokola», gospod dr. Josip Kušar. Nato odkorakajo društva, razvrščena v lep, impozanten sprevod po «Jelenovem* klancu skozi krasno, z zastavami nakičeno mesto v župno cerkev k maši, katero je daroval gospod monsignore Tomo Zupan. V zadnjem času se je vršilo križem slovenske domovine toliko narodnih veselic, da se moramo res čuditi požrtvovalnosti, ker se je navzlic temu udeležilo nedeljske slavnosti toliko društev in Prešernovih častilcev, zlasti iz Ljubljane. Najboljši dokaz, da se je občinstvo zavedalo pomembnosti lega praznika! Zastopana so bila naslednja društva iz Ljubljane: «Ljubljanski Sokol«, slovensko aka- demično ferijalno društvo «Sava», «Slovenska Matica, slovensko umetniško društvo, pevski društvi »Ljubljana* in «Slavec*, kolesarsko društvo «Ilirija*, «Zidarsko in tesarsko društvo*; iz Radovljice: Pevsko in bralno društvo « Triglav* in gasilno društvo; iz Škofje Loke: Narodna čitalnica; iz Kamnika: Narodna čitalnica in pevsko društvo «Lira»; dalje gasilna društva: iz Šenčurja, Vogljan, Preddvora in Cerkljan, poleg teh vsa tukajšnja društva: gasilno društvo z godbo, «Gorenjski Sokol*, bralno društvo, moško pevsko društvo «Kranj* in «Narodna čitalnica*. Krog 10. ure so obiskala društva Prešernovo gomilo, kjer je gospod inženir Janko Kersnik pred lepo ozaljša-nim nagrobnim spomenikom z vznosom govoril v imenu akademične mladine. Pomnoženi čitalniški pevski zbor je pa pod vodstvom gospoda profesorja Štritofa ubrano zapel žalostinko «Nad zvezdami*. Ob enajstih se je zbrala nepregledna množica ljudstva pred hišo, kjer je bival in umrl dr. France Prešeren. Društva prikorakajo in se razvrste z 9. zastavami v polkrogu v slikovito skupino. Na govorniški oder stopi kranjski župan, ces. svetnik g. Karol Šavnik. Najprej pozdravi v imenu mesta navzoča društva in vse mile goste, potem pa v prekrasnem dovršenem in poetično navdahnjenem govoru proslavlja Prešerna, ki je prvi povzdignil slovensko pesem, pevca, kateremu je stvarnik podaril vso lestvico čutov, katerih je sposobno človeško srce. Slika velikega genija, ki je objemal vse človeštvo, ki je nosil v prsih ali nebo ali pekel, ki nam je s svojimi poezijami tolažitelj, buditelj in prijatelj. Na poziv govornikov pade zavesa raz spominsko ploščo. V imenu občine izreka g. župan zahvalo čitalnici, ki je z vzidanjem spominske plošče na tako plemenit način proslavila stoletnico Prešernovega rojstva. Ko. še povdarja, da bomo najlepše izkazali hvaležnost napram velikemu pesniku, ako obljubimo ob tem slovesnem trenutku, da bomo hodili po poti, katero nam je pokazal Prešeren v svojih poezijah, po poti ljubezni do slovenske domovine, za- Zahtevajte »Gorenjca" v gdatilnah in kavarnah I kliče «Slava Prešernu!» Občinstvo jc vidno ginjcno sledilo govornikovim besedam, globok utis je napravil ta pro-znamenit govor na vse navzoče in iz tisoč grl so orili navdušeni «slava*-klici pesnikovemu spominu. — Citalniški pevski zbor je pod vodstvom gospoda profesorja Štritofa z vznosom zapel Medvedovo slavnostno kaniato 'Prešernu*. Nato so vsa i!i nitva delili rala ja-ed Županom. Kunec piide. V Kranju, dne kimavcu. Za državnozborske volitve se že sedaj pripravljajo vse stranke. Na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem iti Primorskem so volitve že razpisane. Na Koroškem se trudijo Nemci, da bi izpodrinili edinega slovenskega poslanca v celovško-velikovškem okraju. Na Štajerskem se Slovenci skoro gotovo udeleže tudi volitve za mesto Celje. Na Primorskem hočejo Lahi odtrgati Slovencem dva mandata, t. j. v peli kuri j i na Goriškem in v Istri. Važna izjava. Sedaj se vrše vojaške vaje na Gali-škem, katerim je prisostvoval rtaš cesar. Med drugimi se je cesarju poklonil tudi vodja poljske stranke vitez Ja-worski, nasproti kateremu je rekel cesar, da je razpust državnega zbora zadnje sredstvo obraniti ustavno vladanje. Nadškof Stadler jc na katoliškem shodu v Zagrebu izrekel željo za združitev Bosne in Hercegovine s Hrvatsko. Zaradi tega je dobil grajo iz kabinetne pisarne, češ, da se nima vtikati v politične zadeve. Saksonski princ Albert je v ponedeljek ponoči nagloma umrl. Princ se je hotel peljati k vojaškim vajam, tedaj se na potu splaše konji, in princ pade z voza tako nesrečno, da je čez dve uri umrl. Vojna na Kitajskem. Dne 11. kimavca si je Rusija pridobila nov kos sveta na desnem bregu reke Amur na- PODLISTEK. Pismo Iz Pariza. 14. kimavca l!>00. Danes ob osmih sem si kupil prva dva tiketa in tudi takoj vstopil. Kak utis je name napravila razstava, to velikansko delo človeške marljivosti, pač ne morem povedati, lahko pa rečem, da Slovenci res ne zaslužimo obstanka, samo zato ne, ker se brc/potrebno med seboj rujemo, namesto da bi resno delali. Seveda opazujem razstavo samo s praktičnega gospodarskega stališča in ako ogledujem katerokoli si bodi stroko, tedaj me zaboli srce, ko vidim, kako daleč smo zaostali in kaj bi se bilo pri nas že vse lahko storilo in vpeljalo. V Strassburškem obrtnem muzeju ogledaval sem natančneje lep kolovrat iz začetka tega stoletja. Stari sluga muzejski, rodom Alzačan, to opazi in takoj pripomni: «Da, prej so ljudje pri nas predli celo zimo, sedaj pa še tudi mnogo sejejo konoplo; nihče pa ne prede več, ker kmet rajši proda predivo v tovarne.» Kaj pa pri nas? Nihče ne prede in ne seje več tako imenitnega lanu, kmet ne zasluži, ker ne pozna strojev, naši inteligenci pa se ne poljubi učiti se kaj praktičnega v občno korist, razen žlahtne akademične olike, ki za našo industrijo ni koristnejša kakor podgana v kašči, ki pa stane zaslepljene očete in matere skrbi in ogromno novcev. Danes grem po razstavi le površno, da se orijentiram, in slučajno sem naletel na celo tvornico za tkanje v od- sproti mestu Blagoveščenk. Staro kitajsko mesto Sahalin je sedaj ruska last. — V Mandžuriji se Rusi pripravljajo za zimsko vojno. _ Dopisi. Iz kranjske okolice. Pred nedavnim časom sem | potoval po okolici na kolesu. Naletel sem na razne su-ruvosti IjurMvaV pa tudi na uljudnosli, in sicer se kaže napram ine.ščanoni uljudnost le tanj, kjer se katoličani poučujejo v cerkvi le v Ktistovih naukih, tam pa, kjer se razklada ljudem o «naprednjakih», so ljudje, posebno mladina, surovi in zakaj? Zato ker se meščane in «na-prednjake> predstavlja ljudem kot krivoverce, antekriste In hudiče. Vprašati moram le, so li to Kristovi namest-j niki, kateri sejejo med katoličane le prepir in sovraštvo, namesto da bi oznanjevali ljubezen do bližnjega ? Nikakor ne! in imenovati bi jih morali ravno nasprotno. Klerikalno časopisje napada tudi Vas, gospod urednik, da ste sin .Slovenskega Naroda«. Rečem Vam, da imate čisto prav, ker naprednjak ne more biti hinavec. Kajti na-prednjaki gotovo ne kradejo nikdar časti ljudem na tako surov način, kot se to zgodi od strani klerikalcev in njih zastopnikov. Eno zadnjih nedelj povzdignil je v P. kaplan svoj glas in, kakor mu sicer ni navada, za vpil na ves glas, da so gostilničarji oderuhi i. t. d. Tako gospod kaplan, li ni čuda, da se potem mladina zgleduje nad poukom in da naredi večkrat mesto plačila škodo? Le tako naprej, imeli boste lep napredek in ponosni boste smeli biti nad svojim kratkim umom. Pri tej priliki vprašam Vas le, kdo je večji oderuh Vi ali gostilničarji? Poglejte le, če naredite Vi kaj zastonj, ali se Vam ne mora plačati vsaka stopinja že naprej in se veste li spomniti mlade uboge vdove, katera bi bila vsled Vašega delku za stroje neke tovarne, ki izdeluje te vrste stroje. Osebje obstoji iz enega moškega in treh žensk. Pa kako se to prede in tke, in sicer samo jako fino namizno perilo. Ko to vidim, bi najrajše preklel vso našo tako napačno vzgojo in na misel mi pride vedna pesem gorenjskega kmeta - magnata: «Fant ima dobro glavo, bo gospod al' pa dohtar, kar bo hotel.» Res smo že tako daleč ravno zaradi tega, da smo najrevnejši narodič, in naša obrt ter industrija, dasi nekdaj posebno v platnariji krog Loke cvetoča, leži danes popolnoma na tleh. Pa kako! Ločan s trudom tke namiznino, kako ima težke statve in celo več podnožnikov; tu pri stroju pa je vzorec iz nekakega debelega papirja perforiran (preluknjan) in gre zgoraj skozi mehanizem v stroju, spodaj pa teko žlaje-snovalnice in grebena ter avtomatično dela čudo lepo namiznino. Mehanizem je nekako tako ko pri znanem «Aristonu» samo prenesen na dekoracijo. Naše predivo iz lanu je jako fino, in ko bi kdo vpeljal to reč, zopet bi začeli lan bolj sejati. Seveda pa bi bilo za to treba celega moža. ki bi moral v prvi vrsti dobro razumeti, moral bi biti zmožen takoj fineje in lepSe delati kakor naši sosedje, kar bi tudi težko ne bilo, pač pa je za to treba veselja. Taka tvornica bi ne stala posebno mnogo, ker ni treba mnogo strojev. Torej toliko za danes! Srčnim pozdravom Vaš Pintar. pritiska na umirajočega moža, ki naj bi vohi svoje premoženje tako, da pripade po vdovini smrti cerkvi, morala le tlako delati ves čas svojega življenje. Ali je je to ljubezen do bližnjega, in li ni to oderuštvo in goljufija! Taki ste Kristovi namestniki! Toliko za danes, toda drugo kaj bolj zanimivega o oporokah! Iz Zabnice. Vsak dan se bolj kaže samopašnost klerikalcev. Pastirski listi izidejo sedaj neštetokrat in kolikor pogosteje se čitajo, toliko bolj trpi naš obrtnik. Posebno hudo prizadeti so pa s pastirskimi listi gostilničarji in pa mali trgovci na deželi, katerih se je Bog usmilil prej toliko, da so mogli pošteno pričeti svojo obrt in tako tudi pošteno živiti sebe in svojo družino. Klerikalcem so seveda te obrti trn v očeh in vsled tega ustanavljajo slične konkurenčne obrti na svojo roko, ker dobro vedo, da se poleg tercijalskih knjižic da še marsikateri grošek prislužiti. Seveda to ni tolik zaslužek, da bi oni mogli s tem živeti ; ker pa imajo ti lakomneži poleg tega mastne službe, le raste kapital. Ne ozirajo pa se pri tem čisto nič na ubogega obrtnika, kateri mora vsled tega poginiti, pustiti svojo družino pomanjkanje trpeti, tako da se vsled tega pahne njega in njegovo družino v bedo. Pri vsem tem preganjanju pa trpi dandanes gostilniška obrt na deželi največ, ker kakor je znano naš blaženi Bonaventura tako strogo prepoveduje godbo in ples. Gostilničar ne deželi največkrat cel teden ne vidi bora in je njegov edini dan nedelja in praznik, da si prisluži za vsakdanji kruh. In še te nedelje in prazniki so mnogi taki, ob katerih so veselice in ples prepovedani. Od česa naj toraj živi, če se ples sploh prepove? Davki in do-klade so zmirom večje, in kako jih hočemo plačevati, če nam odvzamete so ta edini zaslužek, kje hočemo tedaj denar iskali? Li morda v iarovžih? Zagotavljamo vas, g. Bonaventura, če ukažele, da mora vsak župnik v svoji fari vse to za gostilničarje opravili in mu dati potrebno za življenje, da so vam takoj vse gostilne na razpolago in da se gotovo ne bomo hoteli več piičkati in ukvarjati S pijanci. V začetku, ko se je izdala ta prepoved, zdelo se nam je čudno, kako more oni, ki ima lak prevzvišen poklic, utikati se sploh v take stvari, katere zanj nimajo nikakegu pomena, ker če on ne obiskuje gostiln, ker ima lepo svoto 00.000 kron na leto in *>i s tako plačo lahko svojo klet oskrbi z najboljšo pijačo, misli le, da vsakdo to more; toda danes nam je lo umljivo, ker prišli smo do prepričanja, da tem ljudem ni za bližnjega in smo preverjeni, če bi na sredi ceste umiral od glada, da bi se ga ne usmilili, temveč mu še na vrat stopili, da bi preje konec, storil. Taki so dandanes oni, ki izpolnjujejo sv. pismo le v svoje koristi in polnijo lepe svoje trebuščke z najboljšimi jedili in pijačami, svoje mošnje pa s tisočaki. Ker znate svoje verne tako lepo učiti ljubezen do bližnjega, svetujemo tudi mi vam, da bi bilo umestno znižati vaše dohodke, vam dati mesečno plačo kot uradnikom in tako kmeta in obrtnika obvarovati bire in mastno zaračunjenih cerkvenih obredov. Opravite vi zastonj krste in sploh vse, da ne bo treba nam plačevati od rojstva do smrti za vsako stopinjo, katero storite. Za krst in vpeljevanje po ukazu dvorne komisije z dne o. mal. travna 1810. itak ni treba plačevati štol-nine. Sv. pismo, katero razlagate mladini, je vse drugače; Kristus ni delal in izvrševal svojega nauka za plačilo in ni imel toliko, da bi na svoje naslonil glavo, vi pa si zidate za groše ubogega trpina palače, dobro živite in malo delate. Ce vse to, g. Bonaventura, nekoliko premislite in primerjate dohodke ubogega kmeta z mastnimi dohodki gospodov župnikov, lahko izprevidite, da delate vnebovpijočo krivico, katero delo, če sodimo po besedah sv. pisma, pri Bogu gotovo ne more biti dopadljivo. Učite nadalje, da se stori vsled plesa mnogo pregreh. Da, g. Bonaventura, zgodijo se ravno po farovžih še mnogo večje pregrehe, dasi brez godbe in plesa. Preverjeni pa tudi bodite, da s tem, da prepoveste godbo in ples, ne boste pripravili ljudi k večji pobožnosti, če se nam ravno od strani dotičnih, katerih delo je skrbeti za moralo, dajo najslabši izgledi. In če se vam drzne kdo to predbacivati, pa se stvar lepo izpremeni, da vas ni treba gledati, ampak samo poslušati. Kaj koristi družini, če stariši krstijo otroke in učijo ne krasti, stariši pa so najhujši tatje ? Ali je mogoče vzgojiti dobre otroke? Iz Radovljice. Citatelje «Gorenjca* bo gotovo zanimalo zvedeti statistiko o stanju ljudskih šol v radovljiškem okraju, kakršno je podal c. kr. okrajni šolski nadzornik g. Andrej Žumer pri okrajni učiteljski konferenci dne 17. kimavca v Poljčah. — V radovljiškem okraju je bilo v preteklem šolskem letu 26 šol z 52 razredi. V teku zadnjih šestih let so se šole pomnožile za 18 %, razredi pa za 27 %• Za šolo ugodnih otrok je bilo /5015, samo 55 otrok ni bilo deležno pouka radi telesne hibe ali prevelike oddaljenosti. Šolo je tedaj obiskovalo 98*5 °/o» brez pouka pa je ostalo 1*5 °/0, kar je gotovo jako ugodno za tako raztresen in hribovit okraj. Obiskovanje je bilo primeroma jako ugodno ter je pridno obiskovalo poprečno nad 80% otrok šolo.V poštni hranilnici je imelo 18;> otrok 2117 K. V šolskih knjižnicah je 10010 knjig, katere so se izposodile 2421 otrokom. Končno je omenil gospod nadzornik, da so vsi otroci v verskem duhu vzgojevani, in da se učiteljem v tem oziru ne more ničesar očitati. Kot zastopnika uči-teljstva v okrajni šolski svet sta bila izvoljena nadučitelja gg. A. Grčar iz Radovljice in V. Zavrl iz Begunj. Pri obedu se je izrekla marsikatera napitnica, posebno omenjam ono, katero je zbrano učiteljstvo navdušeno pozdravilo, naj bi nam namreč naš priljubljeni g. Andrej Zumer še nadaljuih šest let ostal kot okrajni šolski nadzornik. _ Triglavan. Gospodarske stranke. v. Vlade. Med temi strankami je boj za vlado držav. Te vlade so danes kakor prej izraz glavnih močnejših gospodarskih aristokracij; danes izraz navedenih. S tem se bojujejo mala samostalna stranka kmeta in delavca ter druge manj močne samostalne stranke. V to vlado silijo vse stranke, po tajni občni volilni pravici težijo stranke mase narodov. To je najboljše orožje v rokah inteligentne, izobražene in organizirane mase. To orožje si pridobe omikanejši narodi. Tovarniški delavec pa je prvi boritelj zanj. — Ta ima že organizacijo, ima tudi precejšnjo in večjo omiko v gospodarskih stvareh me'1 razvitejšimi narodi. Kmet je še večinoma zaspana masa. Ali v nekatorih nemških, francoskih krajih je postal učenec novodobnih šol in posebno strokovnih. Tako je postal kmet, ki intenzivno svojo zemljo obdeluje ter se uči in gleda, kaj se po svetu godi. Spoznavati začne svoje stališče. Na kmeta pa se morajo ozirati vse vlade. Ta prideluje živila, ta daje drugim stanovom novega, čvrstega, v zdravem zraku in delu odrastlega človeka. Vrednosti tega temelja vsega gospodarstva stroj še doslej ni zmanjšal. Stroj more opravljati kmetijska dela le v ravnini in v latifundijah, na velikanskih posestvih in še tu le posamezna dela. Ali dokler imajo še Amerika, Indija, Rusija in druge dežele dosti žita in živin« in tega bo še, dokler se člo- veštvo ne postoteri, računi se v gospodarstvu v oziru na pridelovanje živil s temi deželami. Ali izstradan kmet ne more odrediti dober človeški materijal in brez tega vsa aristokracija počepa, ker delavcev ne bi bilo, stroji pa vendarle rabijo veliko človeškega dela, dasi tehniki vsaki dan iznajdejo kaj, kar nadomestuje človeško delavsko moč. Imenovane gospodarske stranke tvorijo danes in za delj časa paralelogram vladnih moči. Dolga je še sicer pot mase do vladanja. Najvišji stepeni vlad morajo s temi močmi računati. Zdaj računajo še po večjem z navedenimi aristokracijami. Da se iz voditeljev delavskih mas in iz najboljših delavcev sčasom izcimi delavska aristokracija ni nemogoče. Tako je naravno in tako tudi najdemo v raznih državah, da imajo vlade različne načrte vladanja. Ali v njih prevladuje agrarec, veleposestnik ali organiziran kmet, ali še meščan nedavno minule d6be, ali industiijelec, velik trgovec, ali že masa ljudstva po tovarniškem delavcu, to je odvisno od razvoja gospodarstva in omike v posameznih državah. V tem boju strank za vlado se izrablja dosti moči; ali nazadnje sta-rejo stranke napredujočega gospodarstva one starejšega. Dosti kompromisov se dela, dostikrat dve nasprotni si stranki v kakem obema koristnem vprašanju edino postopata, dostikrat pa tudi mora kaka stranka žrtvovati koristi, da doseže kak večji smoter. Dostikrat morajo najvišji stepeni zapustiti glavno v gospodarstvu ležečo smer, izkazati kako ljubav prošlost zastopajoči stranki, da dobe nje glasove za kako tako imenovano državno potrebo, za katero napredujoče stranke še nimajo zanimanja ali spoznanja. Dostikrat pa so tudi osebne koristi merodajne v našem času. To koaliranje strank, kom-primisi med njimi in vlado se zove zickzackkurs, včasih pa tudi («Kuhhandel») »kravja kupčija*. Ali v vsem se vidi, da pridobiva veljavo danes v omikanejših državah moč industrije, ki le more toliko milijonom ljudi dela in kruha dati in kar industriji vgaja. Tudi masa narodov stoji z več, kakor polovico ljudi v industriji. Agrarci brez razločka morajo že zdaj v industrijelnih državah sprevideti, da bodo sčasom le dve stranki merodajni, industiijelec in kmet in da se bo treba uravnati tako, da bosta tovarna in kmetija dobro izhajali, ne pa ena na račun druge, ker potrebni sta obe vlasti. Se nadaljuje. Gospodarske stvari. Premovanje konj na Gorenjskem. (Konec.) Dne 4. t. m. se je vršilo premovanje konj v Kranju. Pripeljana živina je le deloma zadovoljila komisijo, zlasti se je opažalo, da se skrbno gleda na podkovanje konj. Pred razdelitvijo daril je g. Al. Pavlin, c. kr. veterinarski koncipist, koujerejce opozarjal na nekatere nedostatke, zlasti je grajal, da so konji preveč v hlevih. I. Za kobile z žrebeti so dobili: Janez Stare iz Spodnjega Bernika 70 K; Simon Jereb s Spodnjega Bernika 40 K; Jožef Primožič od sv. Križa in Janez Markun iz Bašla po 30 K; Jakob Primožič od sv. Katarine pri Tržiču, Jakob Prosen iz Girčič in Lovrenc Kodran iz Stražišča po 20 K. Srebrne svetinje so dobili: Anton Kuralt iz Gerkljan in Jožef Gros iz Kovorja. II. Za mlade kobile: Janez Čebašek s Preba-čevega 50 K; Janez Cudermann iz Predoselj 40 K; Jan. Barle iz Naklega 30 K. Srebrne svetinje so dobili: Valentin Jenko z Jame in Janez Barle iz Grada. III. Za dve- in enoletne žrebce: Franc Stare z Brega in Jožef Barle iz Gerkljan po 20 K. Srebrne svetinje so dobili: Franc Zevnik iz Mavčič, Franc Brešar iz Girčič in Jožef Zevnik iz Praš. — Dne 5. t. m. se je vršilo premovanje v Kamniku. V tem oknju pripeljani konji razsodišča niso zadovoljili, tako da se niti vse premije niso mogle razdeliti. I. Za kobile so dobili: Jakob Skok s Pristave 70 K; Matevž Mušič iz Trzina 40 K; Anton Cernivc iz Šinkovega turna 30 K; Franc Katinc iz Krašnje, Janez Plahuta iz Lahovce in Aleksander Krumpester iz Zaloke po 20 K. II. Za mlade kobile: Jakob Skok s Pristave 50 K; Franc Špenko iz Bukovce 40 K; Franc Bohinc iz Zaloke 30 K. Srebrne svetinje so dobili: Franc Vrhovnik iz Mengiša in Janez Slevec iz Preserja. III. Za dve- in enoletna žrebeta: Janez Jažovc iz Volčjega potoka 20 K; Janez Debevc s Polja 20 K. Srebrne svetinje so dobili: Tomaž Bregant iz Šinkovega turna, Primož Keržič iz Mengiša, Janez Golob iz Podgorja, Mihael Zmerzlikar iz Šinkovega turna in Andrej Vrhovnik iz Mengiša. — Komisija si je nato ogledala naprave v kamniškem zdravilišču. Sejmi za sadje in vina. Graška trgovinska in obrtniška zbornica naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da priredi mestna občina v Gradcu dne 4., 5. in 6. vinotoka in 8., 9., 10. in 11. listopada t. 1. semnje za sadje in vina. Blago je vsaj en dan pred otvoritvijo poslati na semenj. Dopise je poslati mestnemu svetu (uradni oddelek IV.) v Gradcu, kjer je dobiti tudi spored. Novičar. Na Gorenjskem. Osebne vesti. Gesar je imenoval okrajnega glavarja Oskarja viteza Kalte neggerja-Riedhorsta v Radovljici deželnim vladnim svetnikom in poročevalcem za administrativne in ekonomične zadeve pri c. kr. deželnem šolskem svetu. — Sodni sluga Jurij Klemenčič v Kamniku je dobil povodom umirovljenja srebrni zaslužni križec. — Gospod Ant. Koblar je imenovan kranjskim dekanom in škofijskim duhovnim svetnikom. Državnozborske volitve na Kranjskem se vrše, in sicer za peto kurijo dne 12. grudna; za kmetske občine dne 18. grudna 1900, za mesta dne 3. prosinca 1901, trgovinska zbornica v Ljubljani voli tudi dne 3., vele-posestvo pa dne 7. prosinca 1901. leta. Volitve utegnejo biti letos prav zanimive. Narodno - napredna stranka je sklenila postaviti svoje kandidate v vseh okrajih in tudi v peti kuriji. Akademično ferijalno društvo «Sava» je v letošnjih počitnicah pokazalo, da ume izvrševati nalogo, predpisano ji po pravilih. Kakor v Idriji in v Lukovici, tako je priredila «Sava» tudi v Kranju na predvečer Prešernove slavnosti v čitalničnih prostorih zabaven večer, ki je kaj lepo uspel. Ko je predsednik gosp. inžener Janko Kersnik pozdravil navzoče občinstvo, začel se je proizvajati obsežni in skrbno sestavljeni spored. Gg. Kersnik, A. Svelek, Stare in Valentinčič so ubrano in z občutkom prednašali Čvetero-speve «Savska», «Strunam» in «Planinska roza». Moški zbor je pod vodstvom g. stud. iur. A. Sveteka krepko zapel zbora «Ljubezen in pomlad» ter «U boj!» G. Svetek se je pokazal tudi spretnega in nadarjenega igralca na klavirju. Vse je pa očaral g. Janko Kersnik s svojim svežim, izborno izšolanim tenorjem. Pel je najpoprej «Mornarja», potem je dodal «Sklepala roke si bele», in ko se ploskanje le še ni poleglo, zapel je še «Želel bi, da bil bi ptica». V najboljšo voljo je spravila občinstvo pesem od «Štajerske Uršike« (z ilustracijami), ginljivo-krvava tragedija «Karakala» in med odmorom šaljivi brzojav. Prosto zabavo je vodil spretno in z dovtipom g. ing. Schweitzer. Da se je mladi svet slednjič tudi malo zasukal, je samo ob sebi umevno. — Akadeiničnemu društvu «Savi», zlasti pa nje predsedniku g. Kersniku čestitamo na veselem gibanju, ki se letos pojavlja med «Savani». Želeti bi bilo le od strani domačega občinstva malo več zanimanja za take prijetne večere. Na kranjski gimnaziji so letos b04 dijaki, In sicer v I. a in h razredu 108, v II. a in H 71, v III. a in h 68, v IV. a in b HO. v V. a in b 04, v VI. 48, v VII. 47 in v VIII. razredu ."•<) učencev. Zavod šteje 18 razredov. En razred se je moral vsled pomanjkanja prostora v gimnaziji nastaniti v mestni ljudski šoli. 'Zadovoljstvom smejo tedaj zreli vsi podporniki zavoda v najlepše proevilanje le srednje šole, in kakor se kaže, bode se zavod obdržal tudi še v bodočnosti. O «Dijaški kuhinji» pi iliodujič. Po Prešernovi slavnosti. Obiskovalec zadnjo riavnosti v Kranju naletel je v tukajšnji kavami na človeka, ki si sicer služi kruli tu v Kranju med Slovenci pravijo, da jo v službi pri g. tovarnarja Pollaku — a zadnjo nedeljo se je prav malenkostno izražal o Slovencih. Da niso bili navzoči tako hladnokrvni, bil bi jo gotovo prav pošteno skupil. Joštarski samci vabijo se danes zvečer ob devetih v gostilno «pri knedeljnu« zaradi razgovora o ustanovitvi društva in jutrišnjega izleta na sv. Jošt. Pričakuje se obilne udeležbe izmed davnega občinstva, zlasti nežnega Spola. - Odhod jutri na sv. Jošt ob poldvoh popoldne, sestanek pred trgovino gospo Landl. Ob slabem vremenu bo sestanek ob štirih popoldne v gostilni »pri knedeljnu*-. Iz Vogljan le nam poroča, da se vrši blagoslov-Ijenje gasilskega doma v Vogljah dne 80. kimavca t. 1. Spored je naslednji: J.) Ob dveh popoldne sprejem gostov; 2.) ob poltreh javna telovadba (Gorenjskega Sokola*; 8.) ob polštirih blagoslovljcnje gasilskega doma ; 4.) po blagoslovljenju koncert na vrtu gospoda Janeza Molja in srečolov. Vstopnina h koncertu 80 vin. Posebna vabila se ne razpošiljajo! Pri koncertu svira godba prostovoljnega gasilnega društva iz Kranja. V slučaju neugodnega vremena se vrši blagoslovljcnje dne 14. vinotoka t. I. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. Surovost. Dne 9. t. rn. se je vračal Franc Blažun, ključavničar z Visokega, sodni okraj kranjski, nekoliko natrkan s svojim bratom Lukom domov. Njegov brat ga je hotel doma pridržali, a Prane Blažun je bil tako razkačen, da je svojemu bratu zadal z nožem dve rani na levi rami in ga s tem nnrtno nevarno ranil. Storilca so izročili c. kr. okrajnemu sodišču v Kranju. Kontrolni shodi. Kontrolni shod za moštvo deželne hrambe se hode vršil: 1. vinotoka v Gorenji vasi, 16, vinotoka v Škofji Loki, 17. vinotoka v Železnikih, 18. vinotoka v Kranju, 19. vinotoka v Tržiču. Naknadni kontrolni shod bode 20. listopada v Ljubljani. — Kontrolni shod za moštvo stalne vojske se bode vršil: 10. vinotoka v Tržiču, 11., 12. in 18. vinotoka v Kranju, 16. vinotoka v Škofji Loki, 10. vinotoka v Železnikih, 18. vinotoka v Poljanah. Naknadni kontrolni shod bode 8. listopada v Ljubljani. -- Zglasitov črnovojnikov je v vseh občinah kranjskega političnega okraja določena na dan 20. vinotoka; za tiste pa, katerim ne bo mogoče zglasiti se omenjenega dne, je določen dan 27. vinotoka. Zglasiti se imajo pri županstvu svojega bivališča vsi črnovojniki, kateri so nekdaj služili v stalni vojski, deželni hrambi ali žandarmeriji, izvzemši tiste, katerim je potrjeno v črnovojniški prehodnici, da so za službo z orožjem nesposobni. Zanemarjanje zglasevalne dolžnosti se kaznuje z globo od 4 do 200 kron, oziroma zaporom. Slovenski ubožni listi v kronski veljavi in po najnovejšem vzorcu se dobe v tiskarni v Kranju. Zlatnino in srebrnine, kakor verižice, zlate in srebrne, prstane, uhane z diamantom in briljantom, zapestnice, obeske i. t. d. priporoča po najnižjih cenah 186—2 H. SUTTNER v Kranju. Pravila mojstrske zadruge v Kranju so bila dne In. t. m. izročena od tukajšnjega c. kr. okrajnega glavarstva. O na-daljnem postopanju poročamo prihodnjič. Osnovalni odbor. Pojasnilo. Glede na našo zadnjo notico o požaru v Kaplji vasi pri Kamniku nam piše odličen naš prijatelj: «Grunt hala» v vsi vasi ni. pač pa so kmetje, ki se pišejo «Grintov». V zemljiško knjigo zapisal jih je nek iieinškulujoč uradnik za «Griintnhle», kakor je Sršene iz Suhadola zapisal za «Sehrschone». — Slovenski listi bi pa ludi slovenski; priimke pravilno pisati, knjti per analogium morali bi prekrstili Grintavec v «Griinthaler». I i vala lepa velecenjenemu gospodu za to pojasnilo. Nismo vedeli, kako se piše omenjeni posestnik iz Kaplje vasi, potem pa smo slučajno v «Ljubljančanki« iztaknili to /.namenilo im<>. Dober svet Badovljičanom. Radovljiški okoličan nam piše dne 19. t. in.: Ko sem bral v predzadnji štev. ,Gorenjca4 o pomanjkanju vode v Radovljici, spomnil sem se, da je lani radovljiško gasilno društvo priredilo v Radovljici veliko vajo, h kateri so bilo povabljena in so se je udeležila tudi sosedna gasilna društva. Pri tej vaji seje za slučaj velikega požara v Radovljici poskusilo napeljati vodo iz Save v mesto, kar se je gasilcem po kratkem trudu tudi posrečilo. Ker pa takrat ni bilo tukaj take suše, kakor letos, brizgali so savsko vodo po strehah radovljiških hiš. A zdaj je, kakor sem čul, v Radovljici velika sila za vodo. Zato naj bi radovljiški gasilci v tem času večkrat napravili tako vajo, kakor lani in naj bi vodo iz Save brizgali namesto po strehah v vodnjake. Tudi gasilci iz okolice bi zopet z veseljem prihiteli v Radovljico ter ubogim Radovjičanom pomagali z vodo napolniti prazne vodnjake, a Vodovoda jim okoličani tudi še sedaj nismo voljni delati. Iz radovljiškega okraja se iiam piše z dne 1(5. t. m.: Izmed katoliških mož, ki so odhajali na katoliški shod, so nekateri kar gledali v tla; menda bi bili radi videli, da bi jih mi ne poznali. S tako hrabrostjo so šli za katoliško idejo. Najbolj potrebno je bilo seveda noko gasilno društvo iz radovljiškega okraja na shodu. Pripoveduje se, da bi moral njegov načelnik naziaj dati svojo deviško svetinjo, ako bi ne bil Šel'na katoliški shod v Ljubljano. Nekateri celo trdijo, da bi bile pogorele vse katoliške butariee, ko bi tega gasilnega društva ne bilo zraven. Tako pase pripoveduje, da so jih vsaj nekaj rešili. Zdaj so prišli domov in nam razlagajo, kaj -so na shodu slišali od borze in nove banke, kako se bo kmetom prav lahko pomagajo. Te dni bodo šli še na svete Vi-šarje, povsod je zmaga njihova. Srečen kmet. Konsumno društvo v Bohinju. Pišejo nam: Kape-lan Oblak je svojo »kmetijsko društvo* v Srednji vasi pri ustanovitvi slikal bohinjskim kmetom nekako tako, kakor da bi lo hoklo biti neka rešilna ladija, ki bode kmete prepeljala iz Bohinja^V »obljubljeno deželo>. Res se zdaj nekaterim prav dobro godi na tej ladiji, a reveži ne izprevidijo, da jadrajo namesto v obljubljeno deželo — v pogubo; kajti, kar se dobi v društvu, bo treba vse drago plačati in tudi društvo samo ima namesto dobička povsod le ~ izgubo. Zato kapelanova laihja brodi le po močvirju in večkrat buli ob kako prav trdo skalo, tako da malo manjka, da nevešči krmar-ne odleti ž nje daleč proč. V zadnjem času je ladija zelo povesila svoj rilec in vse kaže, da se bode kmalu prekucnila. To je spoznal Namizno orodje iz ki na-srebra, kakor tudi svečniki, servise za kavo, likerje, čaj, nastavki za sladkor, sadje i. t. d. kot najpripravnejša darila priporoča H. SUTTNER v Kranju. Ceniki prosti. 187—2 tudi progledovalee dmitvenifa računov, ki bolj ceni svoj denar, kakor kapelanovo zamero. Sel je loraj v društveno hišo ter po dvadnevnein pregledovanju računov možato dognal, da ima društvo 6 tisoč goldinarjev iskali na terjatvah pri zadružnikih, drugi pa da imajo tirjati pri društvu 10 tisoč goldinarjev, t. j. društvo irna 10 tisoč dolga! Po njegovem mnenju je 10 tisoč brez vsakega pokritja! Vendar je morda ta svota za nekaj tisoč previsoka, ker je v blagu tudi še za kaka dva tisoč vrednosti in vrhutoga je tudi hiša približno toliko vredna. Ako se toraj odšteje .skupna vrednost 9 tisoč od 10 tisoč dolga, ostane lega le 7 tisoč. Kljub temu pa zna pregledovalec računov vseeno prav imeti, ako se pomisli, da bode imelo društvo v sprijenem siru še nekaj tisoč gold, gotove Izgube. To niso male svote za Bohinj in zaslepljenim bohinjskim kmetom naj bi se vsaj zdaj oči odprle;, da bi zapustili kapelanovo pogubonosno ladijo, dokler še ni prepozno! Naj se ka-pelan sam guga na njej inakosežnjo vred potopi v močvirje, bo to velike koristi zaves Bohinj, kar hočemo v krat kom dokazati! V Kamniku pri Preserju je dne If), t. m. pogorelo devet poslopij. Trem poseslnikom SO pogoreli vsi vozovi, orodje in seno. Zlasti hudo je bil prizadet znani lovski čuvaj «Adam», kateremu je ogenj uničil vse imetje, t. j. tri poslopja, seno, vozove, žito in krompir. (Jasilci iz Pre-serja pod vodstvom g. nadučitelja Likozarja so prihiteli na pomoč ter v najhujšem ognju rešili iz gorečega hleva petero goveje živine. Gasilci so vstrajali v najhujši vročini in močiti so si morali obleko, da se jim ni vnela na životu. Pred vsem sta se odlikovala gg. nadučitelj in župan, ki sta tudi nekoliko opečena. Kako je ogenj nastal, še ni znano. N h Kranjskem sploh. Klub slovenskih biciklistov »Ljubljana* vabi k VI. narodni dirki, ki se vrši v nedeljo dne 23. t. m. ob poltielji uri popoldne na dirkališču »Zveze slovenskih kolesarjev«. Nh Koroškem. V Celovcu je bil dne lil. t. m. obsojan 21 let stari mizarski pomočnik Franc Čuden iz St. Vida pri Ljubljani na šest let težke ječe, ker je v neki gostilni blizu Trga (Feldkirchna) smrtno nevarno ranil dva fanta, ki sta na pomoč prišla gostilničarki. Slednja je namreč podila čudna iz krčme, a ta je razjarjen potegnil nož in jo hotel zaklali. Mayer btirsfci qcr>cral ■■■ ikIIimcIii. LM H. Suttner, urar v Kranju priporoča vseh vrst očal, naočnikov, dalnj ogledov, barometrov, termometrov i. t. d. po najnižjih cenah. Ceniki poštnine prosti. 180—3 Križem h v e t a. Strašna nesreča se je pripetila dne 19. t. m. na Geškem. V preinogokopu v DuchcoVU je bilo vsled eksplozije plinof ubitih HO preuiogarjev, 0 jih je zgorelo, D jih je tako nevarno ranjenih, da ne bodo ukrevali, 9 pa jih je težko poškodovanih. Kov jo bil veš v plamenu. Tedenski sejom v Kranju dne 21. t. m. Prignalo seje ISOglavgOVOJe živim-, 2H telet, 204 prašiči, 04 ovac, 110 bul. - 50 kg stane: pšenice K 7-fio, prosa K 7'—, ovsa K fvOO, rži K 6*60, ajde K B -, ječmena K 7*—, tižola K 1 l*—, krompirja K 2'—. \"*liu*iwl*i i 8tn 2 kam*nitna stebra (bangerja) z 11<1|J1UU<1j železnimi vratmi vred pri FRANCU OROBATHU v Kranju. ihi-s Zahvala. Podpisani odbor izreka najtoplejšo zalivalo vieiii, ki so se udeležili Prešernovo slnvnosti dne 1(5. t. m., zlasti pa *Ui\ nostnemu gOffiOtllikll mest nemu županu, ees. svetniku gospodo K. šavniku, go-•podu moiisi^Moiu piof. Tomo Zupanu za daritev sv. maše, vsem tukajšnjim In zunanjim narodnim društvom za obilno udeležim, oso-liito pa še p. n. narodnim kranjskim damam, ki so h požrtvovalnostjo iu toliko vnemo pripomogle k lepemu gmotnemu vspehu pri ljudski veselici in istotako vsem onim, ki so darovali prelepe dobitke. V Krnnju meseca septembra 1ÍMK). Odbor Narodne čitalnice v Kranju . RAZGLAS. Odbor godbe prosto votjn-ga gasilnega društva v Kranju naznanja, da se prične s 1. oktobrom t. 1. pouk novincev za godbo. Zategadelj se prosijo vsi oni, ki hočejo redno zahajati k pouku, da se oglase do 30. t. m. pri podpisanem odboru. 190 Odbor godbe prostovoljnega gasilnega društva v Kranju. Lovrenc Rebolj krojač v Kranju, glavni trg priporoča so slav. občinstvu v izdelovanje vsakovrstne moške obleke kakor I udi jopic (Uebei jacke), pelerin, dežnih plaščev za dame. -- Dalje uljudno priporoča svojo zalogo izdelanih oblek za gospode in dečke ter konfekcijsko blago za dame. - V zalogi ima tudi vsakovrstne klobuke za gospode in dečke. 191—1 Oena nizka, blago solidno, postrežba točna. - Dijakom znižana cena. Naročila se natančno in točno izvršujejo. Najbolje ure, švicarskega izdelka, kakoi zlate, srebrne, tula, nikelnaste, jeklene priporoča H. Suttner, urar v Kranju. Ceniki prosti. 185—2 Ljubljanska tre (lit na baila v Ljubljani Špitalske ulice štev. 2. t Nakup in prodaja vseh vrst rent, ♦ Sprejemanje j državnih papirjev, zastavnih t denarnih vIog na vložne knjižice pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. za n.ijkuhntnejšib pogojev. Posojila na vrednostne papirje proti nizkim obrestirn. Zavarovanje proti kurzni izgubi. Fromese k vsern žrebanjem. na tekoči račun in na griro-conto s 4l/a°/0 obrestovanjem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje. Borzna naročila. 189—1 Za nakup v Ljubljani se priporočajo naslednje tvrdke: KLOBUKE najnovejši facone priporoča po nizki ceni 57—28 J. S. BENEDIKT na Starem trgu. *Jk******** **** Trgovina z železnino ***** F. Golob i % LJUBLJANA VVolfove ulice št. 8 LJUBLJANA priporoča svojo zalogo 99—22 * raznovrstnega železnega blaga, kuhinjske $ posode, hišnega, poljskega in raznovrst- * nega rokodelskega orodja, pozlačenih +< grobnih križev in vsakovrstne železnine. •K Oene nizke. — Postrežba točna. * ¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥¥ ¥¥¥¥¥¥¥¥¥5 Šivalni stroji # 9» # in kolesa. Tovarniška zaloga IVANA JAX-A Dunajska cesta št. 17 priporoča svoje najbolj priznane šivalne stroje in kolesa. ('eniki se dopošljejo na zahtevanje zastonj. 63—28 Pri nakupovanju suknenega in manufakturnega blaga se opozarja na tvrdko 58—28 I Špitalske ulice štev. 4 VeJ/ka zaloga suknenih ostankov. Najboljšo vrste kolesa! tu- in inozemskih tovarn IV. PUCHA Monarch, Nauman, Peugeot francoska kolesa od 150—230 grld. prve vrste priporoča 60—28 2 S l tvrdka A. Putrich V zalogi imam vedno 400—500 koles, katere prodajam po najnižjih cenah. Pravo plzensko pivo iz zadružne pivovarne vedno popolnoma sveže v sodih in steklenicah se dobiva 59—28 v zalogi Ivana Gorupa. Telefon št. 90. FILIP FAJDIGA- Zc ,aloga in Lastna izdelovalnica sobne oprave Prešernove (prej Slonove) ulice št. 50 priporoča svojo veliko 61—28 zalogo sobne oprave vsake vrste garnitur i. t. d. Jamči se, da je v blagu lastnega izdelka vedno snli les. MODROOE na peresih (Federmatratze), stole in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu in po nizkih cenah. — V Kranj« se »Imit stoli vrl g. I. Mzelju n slavnem trgu. I m I I I I m M I i Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se je „pri avstrijskem cesarju" v novozgrajeni hiši otvoril hfttel. 62—28 Priporočam slavnemu občinstvu prijazne sobe za prenočišča. Gostilna se nahaja še v stari hiši, kjer se točijo pristna dolenjska, istrska in Štajerska vina. Za dobro postrežbo se jamči. Gospodom posestnikom vozov je na razpolago konjski hlev in prostorno dvorišče. - CENE NIZKE. - Največja tovarniška zaloga sukna J.Grobelnik Ljubljana, Mestni trg 20 77—27 priporoča svojo veliko zalogo vseh vrst suknenega blaga jagerndorfskih, brnskih in angleških štofov, vsake vrste letnega in ziruskegu lodna, kakor tudi mnogovrstnega manufakturnega blaga hlačevine in vse k oblekam potrebne oprave. —- Velika zaloga volnenega in bombažnega blaga za ženske obleke, svilnatih in volnenih robcev. Krojačem, ki airžijo mnogo blaga, posebno znižane cone. - (JF jh * y 'y -t * t i Hog-.tta zbirka vzorcev sukna so razpošilja na zahtevanje. «2. 8. -d o < O 0-> IVAN KORDIK trgovina z galanterijskim blagom Idnbljana, Prešernove (Slonove) ulice št. 10-14 priporoča svojo veliko zalogo na drobno in na debelo jedilnih in kuhinjskih potrebščin iz abpake in ftlpftko-srebr.i, in- vtljnjo predmeti" iz alpnke (trpežne bele kovine): tiskih gld. ;v;>0 1 tucat llic, navadnih gld. i-io, t . .za kavo „ 2-20, 1 „ nožev ali vilic ■ 8* —. Jed na vidika zli« a za mleko gld. —'SO, za juho gld. 2- — Koži in vilice z roženim, koMenim aH trdo-lesenim ročajem : 12 parov navadnih od gld. 1"h0 do gld. 3- — 18 . boljših ,, „ 8-50 n „ 7*50 Svečniki iz alpuke visoki 21 24 261/, cm 84—20 gld. 2— 2-30 2*60 Domača trgovina Cešnik & Milavec Ljubljana, Špitalske (Lingarjeve) ulice se priporočata pri nakupovanju pomladanskega in letnega blaga za obleke za ženske In moške po najnižji ceni. 80—26 I Vzorci po pošti na razpolago. R. LANG, Ljubljana (Kolizej) tovarna za modroce r.a peresa in posteljno opravo, zaloga pohištva, pri porote vsake vrste modrocev, posteljne uloge, zrcal, podob, otročjih vozičkov, naslonjačev, počivalnikov (sofa, kaiano, divan) in sobno opravo 76—27 po najnižjih cenah. Cenike s ;tou podobami podijo zastonj m poštnine prosto. Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno. G.Tdnnies, Ljubljana tovarna za stroje, železo in kovinolivnica priporoča kot posebnost vse vrste stroje za slamoreznice in žage. 81-27 Prevzame tn izvršuje stav-binska in tesarska dela. S 27 §ibdt iskati ja. £ tetina tnU^ol m[.>tJt^ , ■pttfoicča. »vojo vvfv-flo 82''— &a(oao pticztifi in i&deianifr točnih det iiv vsa v to »tt-cfio o-pa3ojocev dc(a. eta, Zfiata in svilnata ročna deta (mono&vr (ak o i> jj in Meja v Ljubljani. '*■■>■>-» Kolodvorske ulice št. 26 gredoč od kolodvora proti mestu na levo, na kar se slavno potujoče občinstvo, da se izogne pomoti, posebno opozarja. Dobra postrežba, vedno sveža oktisna jedila, pristna vina, i zborno, ob vsakem času sveže pivo. Dajje je v tej sturo-znani gostilniei vsikdar na razpolago mnogo sob « snažnimi jiosfeljfcuiii, vse po jako nizki ceni. Zabvaljuje se slavnemu občinstvu za mnogobrojni dosedanji obisk, priporoča se naklonjenosti mestnega in kmetskega, občinstva tudi za nadalje^** y jjaJanoO U flBV ( 118—20 Leopold Rlumatier, posestnik in gostilničar. LJUBLJANA na Starem trgu štev. 1. Prva In najstarejša 73—27 zaloga šivalnih strojev. Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne slamoreznice in mlatilnice, katere se dobivajo vzlic njib izhofrnpsp' c^no. r— f^všjiA tjastopj in poštnine, prosti. na dunajski coti v £^u(>t^ani mmrt. pW ■pti-petoicv 9favn«-m-u o Gčt tt j tvu »vojo ■ptvo tn najv*«?jo *atoyo vjt/v *vi*K misionskc^a in vii^taM^a &Ca^a ici i^zac na c»6*fo -in 9»o4no. &ii-nanja natočifa točno. — C?*n* riv*4«. 72—27 o tas(ični vt tih osli in fiafiooo^ti ima po nianv c«tvi vtdno v »ofcsj* 108-21 ¿7) Cfl •edith c. kz. ptiv. juhnt i>t(t»nxct, CjuCtjana, ?onapfia «ota >f. 1^", Pri novi tovarni J.Schumi &Comp., Ljubljana. modnega, nia**^ natega blaga in perila. < Vedno novosti v suknji In modnem blagu za dame. !! Cene brez konkurence!! — Najrazličnejši ostanki za polovico cene. _ Radi prevelike izpreinembe v blagu se zbirke ^ vzorcev ne iidajejd, temveč rrtr Sahtevafije samo W odrezki. im Glavna trgovina: LJUBLJANA, Dunajska cesta 6 Jft Filijalke: Ljubljana, Petrovo nabrežje 2 in v KRANJU. ■■■■■■ KAROL FLORIAN troeiiii s kRMnami, oaitiferijskim Dlaso« muzikslljanr*! in sodiš orodje« v Kranju, glavni trg priporoča svojo veliko zalogo pisalnega orodja, šolskih In drugih knjig, vsakovrstnega papirja, kuvert, posetnlc (v I zItn/o) In galanterijskega blaga. Tudi sem preskrbel veliko zalogo godbenega orodja In strun in prodajam vse po najnižji ceni. 11—87 Gospodom učiteljem in prekupovalcem pri šolskih knjigah deset odstotkov popusta. Mestna Hranilnica v Kranj ul obrestuje hranilne vloge po 4 odstotke brez odbitka rentnega davka katerega plačuje iz lastnega. Stenje vlog: 2,174.883 kron 42 vinarjev. — Stanje bipotečnih posojil 1,556.408 kron 39 vinarjev. 85—88 Franc Dolenz v Kranju in Edvard Dolenz v Skof ji Loki priporočata svojo bogato zalogo cementa, špecerijskega blaga, špirita in delikates, pravega francoskega in tuzemskega šampanjca, porenskih, moselskih, španskih,grških in avstrijskih vin v buteljkah pravega francoskega in tuzemskega konjaka, breskev, malinovca, brinjevca, borovničarja in bezgovca, žganja, slivovca, esence za punc, plzenskega grenčeca, slivovke in vse vrste likerjev po najnižjih cenah 160—9 Krepak deček 16 let star, se sprejme takoj kot milarski vajenec. Natančneji pogoji pri gospodu Ignaciju Focku, iuilarji v Kranju. . 145-12 2 čevljarska pomočnika zmožna šivanega obrnjenega dela, se sprejmeta proti dobremu plačilu 178-3 pri Ivanu Čenčiču v Selcih. Sedlar J. BAN v Ljubljani se priporoča časti temu občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvršuje natančno po naročilih. Zunanja naročila točno. — Cene nizke. Naprodaj imam dva napol pokrita, jako elegantna dunajska brek-voza, dva brom in dve odprti kočiji. 105—21 Zmešane in strižene kupuj« po najvišjih cenah od 2 kilogramov naprej Filip Well velika trgovina a lasmi v Spodnjem Kralovcu (Untcr-Kralowitz) na Češkem. 171—0 P. n. čiUtelje te anonce opomnim, naj opozore na mojo adreso zbiralce las. — Na vsako vprašanje glede cene se odgovarja. Nj. svetost papež Leon XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju G. Piccoliju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim stekleničice lGla—9 tinkture za želodec —— in so njemu z diplomo dne 27. novembra 1897 podelili naslov • Dvorni založnik Nj. svetosti* s pravico v svoji firmi poleg naslova imeti tudi grb Nj. svetosti. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Piccolijevo želodčno tinkturo, katera krepča želodec, povečuje slast, pospešuje prehavljanje in telesno odprtje. Naročila vsprejema prati povzetju in točno izvršuje G. P i c c o 1 i, lekarnar «pri angelu« v Ljubljani, na dunajski cesti. Tinkturo za želodec pošilja izdelo-vatelj v škatljah po 12 stekleničic za gld. 1*86 a. v., po 24 steklenic za gld. 2*40, po 86 za gld. 350, po 70 za gld. <>f>0, po 110 za gld. 10-30. — Poštnino pnora plačati p. n. naročnik. Izdaja in zalaga konsorcij « Gorenjca*. Odgovorni urednik Gašper Eržen. Tiska tiskarna v Kranju.