Razstava za ljubitelje ptic
/ / besedilo: Al Vrezec
V letošnjem letu zaznamujemo dve pomembni obletnici, 250 let izida 
prvega Scopolijevega naravoslovnega letopisa z opisi ptic in 200 let 
smrti barona Žige Zoisa. Oba velikana razsvetljenske dobe sta se 
ukvarjala tudi s pticami in veljata za prva ornitologa na Slovenskem. 
Zato je Prirodoslovni muzej Slovenije njima v čast pripravil razstavo 
Razsvetljeno naravoslovje: Scopoli in Zois, na kateri je tudi precej vsebin, 
povezanih s pticami, od Scopolijeve zbirke ptic in njegovih opisov vrst do 
Zoisovih slovenskih imen ptic in njegovih ornitoloških opazovanj s konca 
18. stoletja. Razstava bo na ogled vsaj do junija 2020. 
Hribski škrjanec gnezdil na travniku
/ / besedilo: Katarina Denac, foto: Katarina Denac, Alen Ploj (hribski škrjanec)
Lansko leto so nas hribski škrjanci (Lullula arborea) na 
Goričkem povsem presenetili. Pričakovali smo, da 
gnezdijo predvsem na suhih travnikih, vendar se je 
izkazalo, da so jim bolj všeč njive ozimnega žita in 
prahe. Te v nekaterih primerih delujejo kot ekološka 
past, saj se obdobje gnezdenja hribskega škrjanca časovno ujema s kmetijskimi opravili, 
kot so oranje, brananje, setev, raztros umetnih gnojil in škropljenje s fitofarmacevtskimi 
sredstvi, pri čemer so gnezda uničena. Tudi letos smo večino parov zabeležili na njivah 
ozimnega žita in na prahi, prijetno pa nas je presenetil par v Martinju, ki je še negodne 
mladiče hranil na suhem travniku v začetni fazi zaraščanja z rdečim borom. Gnezdišča 
v takšnem življenjskem okolju so na Goričkem izjema in ne pravilo. Avstrijski kolegi iz 
parka Naturpark Mühlviertel, ki smo jih obiskali letos spomladi, so nam povedali, da 
so pri njih hribski škrjanci pred desetletji gnezdili na ekstenzivnih suhih travnikih, 
ki so imeli zaradi naravnih danosti bolj redko in po višini zelo raznoliko rastje, med 
katerim je bilo veliko golih tal. Ko so površine takšnih travnikov pričele upadati zaradi 
kmetijstva (preoravanje v njive, gnojenje in pogoste košnje), so se škrjanci preselili na 
njive, kjer med vrstami zasejane kulture vsaj v začetku gnezditvene sezone najdejo tudi 
gola tla. S tem pa so se pojavile nove težave (izgube legel zaradi kmetijskih del), ki jih 
srečujemo tudi na Goričkem.
Popisi hribskega škrjanca so bili opravljeni v okviru projekta Gorička krajina 
(OP20.06.02.006/1). Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz 
Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Nameščanje gnezdilnic za kavko 
/ / besedilo: Franc Bračko, foto: Franc Bračko, Tomaž Mihelič (kavka)
V zadnjih nekaj desetletjih se je gnezditvena populacija kavk (Corvus monedula) tako 
v Sloveniji kot drugod po Evropi občutno zmanjšala. Kavkam pri 
njihovi gnezditveni stiski ponekod v tujini poskušajo poma-
gati z nameščanjem gnezdilnic na električne daljnovodne 
stebre visoke napetosti. Porodila se je ideja, da bi podobno 
naredili tudi pri nas. Tako smo skupaj z Društvom za 
proučevanje ptic in varstvo narave Rače pripravili sedem gnez-
dilnic, ki jih je izdelal Miro Vamberger. V okviru DOPPS-a pa 
smo na ELES, sistemskega operaterja prenosnega elektroener-
getskega omrežja, naslovili prošnjo za dovoljenje za namestitev 
gnezdilnic na daljnovodne stebre. Sredi leta je bil med DOPPS-om 
in ELES-om sklenjen in podpisan ustrezen dogovor. Kmalu zatem, 
10. septembra 2019, smo s pomočjo delavca ELES-a gnezdilnice 
tudi namestili: tri gnezdilnice na steber v Podovi pri Račah in štiri na 
steber pri mariborski čistilni napravi v Dogošah. Ob tej priložnosti se 
zahvaljujemo ELES-u za razumevanje in sodelovanje ter upamo, da bodo 
kavke kmalu sprejele ponujena gnezdišča.
Sigismondo 
(Žiga) Zois 
(1747−1819)
Joannes 
A. Scopoli 
(1723–1788)
60 Svet ptic 04, december 2019