Listek. Marija Pomagaj na Brezji. Spisal o. K. Z. Kateremu vernemu Slovencu ni znana najslavnejša naSa božja pot Marije pomočnice na Brezji ? Koder se glasi mila naša govorica, koperni staro in mlado obiskati našo Božjo mater. Pa kako se je pričela slovenska božja pot pri Mariji pomočnici? Pravi začetek prvotne božjepotne cerkvice na Brezji ni znan. Marsikateri romar, ki potuje k Mariji Pomagaj na Brezje, ne ve, da je romarska cerkev posvečena sv. Vidu. Kapelica Marije pomočnice, ki |e cilj njegovega potovanja, vleče vso pozornost na-se. Pred dobrjmi dvanajstimi leti je stala tukaj 8e stara majhna cerkev. Kedaj je bila sezidana, ni nikjer zapisano, gotovo je bila zelo stara. Imela ]e dve stranski kapelici, ki ste bili pozneje prizidani. Leva je bila posvečena sv. Antonu puSčavniku, desna pa Mariji pomočnici. Zadnjo dal je pozidati župnik Urban Ažbe 1. 1800, ki je bil takrat v Moflnjah, kamor je spadala le ta podružnica. ¦— Prav gotovo je, da je prihajalo mnogo božjepotnikov že poprej tu sem, kar nam potrjuje latinsko pisana listina župnika Ažbeta. Leta 1814 je slikar Leopold Lajer izvrSil sedanjo čudodelno podobo Marije Pomagaj. Ljudje pripovedujejo, da je bil ta slikar zaradi ponareianja bankovuev obsojen v ve6letno lečo. V ječi je zdihoval in prosil Marijo za reSitev. Z verigami na rokah je začel slikati podobo Marije pomočnice za novo kapelico na Brezji. Ko jo je dovršil, je bil nenadoma od gosposke pomiloSčen. Podoba ni znamenita umetnina, vendar pa ima neko skrivno moč. Marija te gleda tako ljubeznjivo, da si nehote prevzet čutov pobožnosti in češčenja. Gotovo si ni mislil slikar, da bode Marija ravno ob njegovi podobi tolike milosti delila. Pozneje se do dobe župnika Andreja Potočnika nič več ne bere o božji poti na Brezji. Potočnik je župnikoval v MoSnjah od leta 1850 do 1867. Za njegovega časa pa se je jelo pravo romanje na ta sveti kraj. Uzrok temu bili so posebni dogodki. Bilo je leta 1863, ko so se zgodili prvi očitni čudeži. Osemnajstletna dčklica Marija Tavčar, doma iz sosedne župnije Begunje, je bila čudežno ozdravljena. Dvanajst tednov ni mogla zapustiti postelje zaradi hude božjasti. Ko je vstala, bila je njena desna noga t kolenn sključena, mrtva. Brez bergelj niti boditi ni mogla. Rabila je razna zdravila, pa brez vspeha. Nato je preteklo 16 tednov. Mnogokrat govoril }e že dobrotljivi Bog ljudem v sanjah, bodisi, da jim je kaj zapovedoval, jih svaril ali pa tudi upanje budil v njih srcih. Tako je bilo tudi pri tej velikej revi. Drakrat se ji je sanjalo, da je Sla na božjo pot k Mariji Pomagaj na Brezje in da je iz cerkve prisla brez bergelj. Te sanje vzbudile so v njenem srcu veliko zaupanje do Nje, katera se imenuje Pomoč kristijanov. Dne 22. septembra 1863 poda se na Brezje. Tu je bila pri sv. maši. Prosila je prav ponižno in zaupljivo, naj bi se njene sanje izpolnile. Na enkrat začuti, da z desno nogo lahko giblje. Vsa vesela vstane in berglje odloži. V hvaležni spomin pusti berglje v kapelici Matere božje in hiti domu pravit svoje čudežno ozdravljenje. Po čudežnem ozdravljenju te deklice je sledilo čez deset dni drugo. Zopet je bila oseba iz begunjske fare toliko srečna, da je dosegla na Marijino priproSnjo veliko telesno miloat. Dva preč. gospoda v ljubljanski Skofiji dobro znana, oba posebna častilca preljube Matere božje, nam potrjujeta naslednji dogodek. Ta gospoda sta: nedavno umrli Blaž Muhovec, kapelan v Kamniku in sedanji knezoškof ljubljanski Anton Bonaventura. Marija J. imela je že od leta 1855 hud protin. Bolezen ji je desno nogo tako skrivila, da je bila peta spredaj, prsti pa zadaj. Tako je reva hodila osem let ob bergljah. Ko slisi, da je prej omenjena deklica, Marija Tavčar v kapelici na Brezji popustila berglje, žene tudi njo k Mariji pomočnici. Zato naprosi begunjskega kapelana, g. Blaža Muhovec, da bi dne 2. oktobra za njo tam maSevali. Sama se napoti že na predvečer tje in pri svoji teti prenoči. Zjutraj prosi že ob treh cerkvenika, da ji cerkev odpre. V kapelici poklekne pred Marijino podobo in milo prosi ozdravljenja. Po končani molitvi se plazi z veliko težavo okoli Marijinega oltarja. Ko poklekne zopet pred oltar, čuti, kakor bi kedo nogo z oljem mazal. Počasi jo začne stegovati in naenkrat stopi na njo. Ziva priča tega dogodka so sedanji ljubljanski Skol. To ima svoj posebni uzrok. Presvetli ta gospod, rojen v Begunjah, bil je takrat, ko se je zgodilo to čudežno ozdravljenje, trinajstleten mladenič. On je deklico Marijo J. na Brezje peljal. Ni mu bilo treba peljati je nazaj, ker vsa vesela vrnila se je peS v Begunje. Cez tri dni potem, dne 5. oktobra, bila je zopet čudežno ozdravljena neka oseba iz Breznice. Navzočih je bilo takrat več duhovnikov in mnogo vernega Ijudstva. Ti čudežni dogodki v kapelici na Brezji pa niso ostali edini. Kmalu so sledila še druga ozdravljenja. Glas o njih se je razSiril ne le po Kranjskem, temuč tudi po Štajerskem, Koroškem, Primorskem notri do italijanske meje. Nasledek je bil, da se je silno množilo Stevilo romarjev in da je bila romarska cerkev veliko premajhna. Znamenit je bil za Brezje 9. oktober 1889. NaS rojak, takrat knezoSko! ljubljanski dr. I. Missia so položili in blagoslovili temeljni kamen za zgradbo nove cerkve in dne 5. oktobra 1900 so ravnoisti kot nadskof goriški v spremstvu sedanjega knezoSkofa ljubljanskega in milostnega Skofa Trobeca iz daljne Amerike novo dokončano cerkev in oltarje slovesno konsekrirali. — Zelo je povzdignilo božjo pot zidanje nove cerkve, za katero so romarji radovoljno donaSali svoie darove. — Velečastna nova cerkev bode pa večen spomenik, ki naj priča naSim potomcem, kako zelo časti slovensko ljudstvo Marijo Devico. — Od leta 1863, ko se je romanje na Brezje na novo oživelo, skrbeli so za potrebe obiskovalcev tega sv. kraja duhovni pastirji iz župnije MoSnje. Pa ker je vedno rastlo Stevilo romarjev in ker preblagi škof Missia ob velikem pomanjkaniu duhovnikov ni mogel oskrbovati božje poti z zadostnim številom spovednikov, izrazil je željo, da bi se vodstvo svetiSča izročilo frančiškanskemu redu. Neka blaga dobrotnica v Ljubljani je velikodušno pomogla v tej potrebi in zapustila potrebno svoto za nov samostan, kjer bivajo že štiri leta 00. frančiskani kot spovedniki in varuhi Marijinega svetiSča. Od tega časa ste na Brezji vsako nedeljo in praznik po dve božji službi s pridigo. Že leta 1896 pa so sv. oče Leon XIII. v povzdigo božje poti podelili vsem tistim, ki obiSčejo cerkev Marijine pomočnice, prejmejo zakrament svete pokore in sv. ReSnjega Telesa in molijo v namen sv. očeta enkrat v letu popolen odpustek. Odslej se je delo v cerkvi zelo pomnožilo. Leta 1897 bilo ie tukaj obhajanih 13 tisoč, v preteklem letu pa že nad 45 tisoč. Tudi sv. maS se bere več leto za letom; predlaDsko leto jih je bilo 2198; preteklo pa 2388. Zadnje leto bilo je gotovo čez 100 tisoč romarjev na Brezji; redni božjepotnik pa so prevzvišeni knezoškof ljubljanski. Velikokrat se obhajajo na Brezji tudi izvanredne slovesnosti: nove maše, petindvajsetletnice maSništva, poroke. KatoliSke, zlasti Marijine družbe napravljajo semkaj skupna romanja in tu svoje shode. Vse to priča, da je Marijina božja pot na Brezji središče verskega življenja mej Slovenci.