GRADIVO / MAI I RIALIA Janko Samsa »Zlatega prahu« je vedno manj Prevozništvo in vinarstvo -slovenski značilnosti v miniaturah Človek, ki si že od mladih nog nekaj želi in to tudi doseže, mu je to poklic in hobi hkrati, in na tem področju največ ustvari. Mnogo več pa nas je takih, ki smo krenili tja, kjer so bile možnosti, in to glede na gmotni položaj družine, iz katere izhajamo. Človek se tako peha skozi življenje, najprej za preživetje, in če postane to znosno, manjka še hiša, avto, lep dopust, pa ne vem še kaj. Ko tako hiti, se ne spomni več na to, kaj bi ga res sprostilo pa tudi duhovno obogatilo. Šele ko »ležaji« zaškripljejo, mora nekaj pehanja opustiti. In glej ga zlomka! Kar na lepem ugotovi, da se da tudi drugače živeti. Še več! Kar naenkrat ostane dovolj časa tudi za duševno sprostitev. Tako je bilo tudi z menoj. Obdelava lesa mi je bila pri srcu od nekdaj. Že v osnovni šoli sem se pri predmetu »ročna dela« vedno preizkušal v rezljanju lesa. Že takrat je nastala tudi kakšna vozu podobna igrača. Poklici mojih prednikov so bili zelo različni - od mizarja, kovača, gostilničarja, trgovca, muzikanta do cestarja. Vsi so imeli tudi improvizatorski dar, saj navsezadnje različna dela in potrebe na kmetiji človeka silijo v iznajdlivost. Kmečki voz pa mi je bil vedno blizu in že od mladih nog sem ga občudoval. Kaj vse se je vozilo z njim in kako lepo se je bilo peljati z njim! Ko je življenjsko pehanje popustilo, me je spomin nehote ponesel v otroška leta. In ustavil sem se ravno pri njem, pri vozu. Saj res - voz! Kje pa je naš? Nekdo ga je kupil, ni ga več. Kje pa je sosedov? Predelali so ga v gumarja in je nato končal nekje na odpadu. In kje je oni tretji? »Pokopali« so ga, ko so kupili prikolico za traktor. Čedalje širše sem iskal, rezultat pa je bil podoben - vozovi izginjajo. Pri pogovoru z otroki sem vedno naletel na vprašanje: “Kaj je to? Kakšno je bilo to? Za kaj so rabili to? Ne predstavljam, kakšno je bilo to?« In ravno to mi je dalo vzpodbudo za to, kar počnem sedaj. Da bi vozove opisoval, ne pride v poštev, saj pri nas prvijo da Čič ni za barko, in jaz spadam med tiste »Čiče«. S pisanjem se ukvarjam le toliko, da si zabeležim tiste nujne podatke o izvoru, starosti, namembnosti in druge posebnosti, značilne za vsak eksponat. Lotil sem se vozov in tudi nekaterih drugih predmetov na povsem drugačen način. Izdelujem miniature originalov. Na tak način ni bilo v Sloveniji prevozništvo predstavljeno še nikoli. Za tako predstavitev sem se odločil tudi iz drugega razloga. Ko otrokom doma ali v šoli dopovedujemo o stvareh, ki jih ne poznajo, to tudi navadno hitro pozabijo. Večina otrok si namreč sploh ne predstavlja, kakšna je stvar videti v resnici. Moji miniaturni izdelki so v celoti kopije originalov. Prepričan sem, da izdelek naredi na otroke večji vtis, kot še tako podrobno opisovanje. Morda začnejo tudi brskati po literaturi in se jim počasi razkriva, kako so živeli naši predniki. Vse vozove izdelam v enakem merilu ( 1:7 ), zato da se že na miniaturi vidi, kako veliko je bilo to in ono. Kar se tiče vozov, sem se odločil za dve veji: a) posebnosti iz vse Slovenije, b) podrobna predstavitev Krasa, pa tudi Brkinov in Pivke. Naše kraško prevozništvo ali furmanstvo ni bilo nikoli podrobno predstavljeno. Tako že nekaj let iščem in zapisujem podatke in domača imena za vse predmete in posamezne dele vozov in drugih kmečkih orodij. Zapisujem pa tudi vse ukaze in izraze, ki so jih furmani uporabljali. Nekaj sem jih napisal v priloženem slovarčku. Zelo sem bil vesel, ko so mi ob moji razstavi v Sežani izdelali katalog, kjer sem te predmete skiciral in opisal z domačimi, predvsem kraškimi in brkinskimi imeni. Lepo se zahvaljujem gospodu Aleksandru Peršolji, ki je to realiziral. V katalogovi spremni besedi je g. Peršolja zapisal: »Vrnimo se v tisti čas in iz njega prinesimo v našo zavest in našo resničnost vse tisto, kar nam je dajala domača zemlja. Bogatejši borno in bolj domači in bolj Kraševci. Ohranili bomo lepote kraške besede, in ohranjeni bodo ne le spomini, ampak tudi resničnost.« S temi besedami je zadel bistvo mojega delovanja - ohraniti resničnost! Na teh straneh predstavljam le nekaj mojih izdelkov, za temeljito predstavitev potrebujem še časa. Prepričan sem, da mi bo tudi to enkrat uspelo. Najprej nekaj skic z opisom posameznih delov voza z imeni, ki so jih uporabljali na Krasu in v Brkinih. I. VOZOVI IZ ŠIRŠE SLO VENUE Ob vsakem vozu, ki ga izdelam v miniaturi, želim zabeležiti čim več podatkov, pa ne le tehničnih, ampak tudi zgodovinskih. 1. Furmanski parizar iz Petrovega Brda Star je okoli 120 let in je last družine Zgaga iz Petrovega Brda. Z njim so vozili vino s Primorske na Gorenjsko, nato gradbeni material ob gradnji Bohinjske proge, pa spet vino iz Vipave v Trst in Ljubljano. Originalni voz je iz zelo odpornega nagnojevega lesa. Večina ostalih voz je sicer iz jesenovega ali gabrovega lesa. Je tipičen gorski furmanski voz. Za takratne razmere je bil to luksuzni voz. 2. Težak gozdarski voz — Petelinje pri Pivki Narejen okoli leta I960. Naročil ga je Ludvik Adam, koval pa ga je Franc Adam, oba iz Petelinj. Je tipičen gozdarski voz, brez prve zavore in brez pouze. Prva prema je bila namenjena vleki lesa iz gozda. Hlod so na sprednji strani naslonili in zvezali na prvo premo, zadaj pa je drsal po tleh. Tako ni bila potrebna zavora, pa tudi v napoto ni bila. Voz so nato na poti sestavili in les peljali domov ali na žago. Zavora je bila samo na zadnji premi. 3. Furmanski voz — pivovarna Laško Na novo narejen voz za reklamne namene. Verjetno je narejen po kakem tujem vozu, saj pri nas ni bilo namenskih voz za prevoz piva. Navadno so kar navaden voz priredili za te potrebe. 4. Furmanski voz za prevoz hlodovine - Lokavec nad Ajdovščino Furmanski gozdarski parizar je bil namenjen za prevoz hlodovine iz Trnovskega gozda na žage v Lokavcu in Ajdovščini. To ni gozdarski voz. Zadnja prema (trakelni) so podaljšani in trdno vezani na suro, da je voz močnejši. Ima dodatne širše opline, da so lahko naložili več hlodov. Zaradi strmih klancev ima zavore - žlajfe na obeh premah. Voz je last »Društva za oživljanje lokavškega izročila». Parizar je splošno ime za velike močne vozove. Ime se je razširilo verjetno iz ravnin okoli Pariza. Za ravninske predele so značilni močni vozovi s širokimi kolesi, da se je voz čim manj pogrezal v mehak teren. Parizar je bil za kmečka dela pretežak. Uporabljali so ga le za daljše prevoze tovorov. 5- Težki parizar — Loke pri Kromberku Nekoč je bil last Gašperja Hvaliča iz Loke, sedaj je last Goriškega muzeja. To je furmanski parizar za težke tovore. Leta 1922 so z njim vozili zvonove za ponovno obnovljeno cerkev na Sveti Gori nad Novo Gorico. Vleklo ga je osem parov konj. 6. Ročni voziček - Union O starosti in prvem lastniku nisem našel podatkov. Uporabljali so ga le za prevoz piva do bližnjih gostiln. Sedaj je last pivovarne Union in je v njihovem muzeju. II. VOZOVI S KRASA 7. Zelo močan voz — škalon iz Vrhovelj Izdelan okoli leta 1920 za nekega furmana iz Trsta. Okoli leta 1930 so ga kupili Križmanovi v Vrhovljah pri Sežani in ga obnovili z močnejšim kovanjem, tako da je zdržal prek 20 ton tovora. Rabili so ga za prevoz težkih kamnitih skal iz kamnoloma v Repentaboru. Voz je dobro ohranjen še sedaj. Ta pa ni bil najmočnejši v tem kraju. Škalon v sosednji vasi Voglje je namreč zdržal prek 30 ton. Tudi štiri stebre za Banco di Napoli v Trstu so nekaj metrov iz kamnoloma (java) do ceste peljali s tem vozom. Za banko je bilo naročenih šest stebrov, a so zaradi velike teže uspeli prepeljati le štiri. Vlekli so ga s šestimi pari volov. 8. Lojtrnik - Žirje Narejen v začetku stoletja. Štefanovi v Žirjah so ga kupili okoli leta 1930 za potrebe na kmetiji. To je lojtrnik, naložen z ruhami. V ruhah so prevažali steljo in seno. 9- Lojtrnik z žbrinco Srednje težak voz iz Dutovelj, last Rajka Štoka in narejen leta 1920. Lojtrnik, na katerem je značilen kraški koš za listje - žbrinca. 10. Srednje težki kmečki voz — bendima - Dutovlje Isti voz, last Rajka Štoka iz Dutovelj, prirejen za trgatev - »bendimo«. Naložen je s "čebroni«, v katere so nakladali obrano grozdje za prevoz domov, kjer so grozdje stresli v »bednje«. »Čebronom« so po nekaterih vaseh rekli »ornca«. 11. Ročni voziček — kulerčka — Brežec Leta 1950 jo je kovač v Famljah obnovil za Bajdla na Brežcu v Vremski dolini. Kulerčka je tipičen kraški ročni voziček za razne domače potrebe. Zanimivo je to, da v nekaterih vaseh kulerčke sploh niso poznali. Tam so imeli navadno vozičke, zbite iz desk. Ime kulerčka je nastalo iz besede kolo, po domače kulu. Dokaz za to je tako poimenovanje kulerčke kot tudi imena za druge ročne vozičke z imenom kulca. Tudi voziček »plužna«, ki je vlekel plug za oranje, so imenovali tako. III. STISKALNICE OZ. PREŠE NA SLOVENSKEM Prevozništvo oz. furmanstvo je naša stara nekdanja slovenska dejavnost. Lahko pa se pohvalimo še z marsičim. Drugo tako področje, ki me je zamikalo, je vinarstvo. Mogoče je zaradi vina tem področju ustvarjalna domišlija verjetno večja, kot pri vozovih. Koliko različnih tipov stiskalnic so se domislili in izdelovali. Vzrok je lahko tudi v tem, da so vozove v glavnem izdelovali izučeni mojstri - kolarji ali bognarji. Stiskalnice oz. preše pa so v glavnem izdelovali sposobnejši ljudje kar doma, razen zahtevnejših. Opazil pa sem, da sta dva osnovna tipa stiskalnic in sicer osnovni tip zahodne Slovenije in osnovni tip stiskalnic jugovzhodne Slovenije. Sčasoma se je to vedno bolj mešalo, vendar npr. uteži - kvihta niso v zahodni Sloveniji nikoli uporabljali. 12. Preša — Vipava — zahodna Slovenija Značilna zahodnoslovenska preša, narejena v Vipavi 1846. Sedaj je last Agroinda Vipava. 13. Preša — Dolenjska - jugovzhodna Slovenija Narejena je bila leta 1888 vjelševcu na Dolenjskem. Na tej kmetiji je še danes. To je značilen primerek iz jugovzhodne in vzhodne Slovenije. 14. Preša — Bela krajina Ročna preša na tri vijake in tri koše. Doma je bila v Beli krajini. Izdelana je bila v drugi polovici 19. stoletja. Na kmetijah so bile potrebe različne in to je primerek prilagoditve naprave svojim potrebam. Preša je sedaj last Tehniškega muzeja v Bistri. 15- Preša — Buckovi v Neblem Stara je blizu 300 let. Izdelovalec je neznan, vendar je njegov vklesani znak na kamnitem koritu popolnoma enak kot na izdelkih pri gradu Miramare v Trstu. Od tod je tudi ugotovljena starost preše. Še vedno je last Buckovih iz Nebla v Goriških Brdih. 16. Preša — Vipava (300 let) Nekoč je bila last neke vipavske kmetije. Sedaj je last Agroinda Vipava. Stara je okoli 300 let. Za takratne razmere je bila prava mojstrovina. Kot pri večini preš tudi pri njej prevladujejo deli iz hrastovega lesa. Ne bom razlagal svojih načrtov. Veliko jih je. Po mojih dosedanjih izkušnjah so ti izdelki vzbudili veliko pozornost in upam, da bo tako tudi vnaprej. Bralcem, posebno pa obiskovalcem mojih razstav, želim veliko paše za oči, pa tudi to, da bi se jim ob pogledu utrnil kak lep spomin na otroška leta, preživeta na kmečkih domovih. Lahko rečem, da smo Slovenci bili in še vedno smo podeželski narod. Tisti, ki imamo kako leto več, pa se še vedno spominjajo lepih stvari, ki so »živele« na naših domačijah. Od malega sem zahajal v prostore, kjer je ob vdoru sončnih žarkov zažarel ta «zlati« prah lesa. Tudi sedaj,v zadnjih letih, iščem te prostore. Teh je še nekaj, vendar »zlatega« prahu je vedno manj. Žal še vedno preveč govorimo, a dediščina propada. Škoda. Še nekaj ljudi je, ki so se s temi starimi obrtmi ukvarjali, in ti vedo še marsikaj zanimivega iz naše bogate furmanske in vinarske preteklosti. Prav od njih sem se naučil tehnologije dela. Zvedel sem veliko starih imen in izrazov, pa tudi marsikatero sedaj že skoraj pozabljeno zgodbo iz tistih časov. Naj na koncu omenim nekaj starih mojstrov, ki so mi s svojim vedenjem priskočili na pomoč: pok. Stane Dolgan Jakob Volk Albert Čepar Rajko Štok pok. Franc Vitez Tone Umek Alojz Guštin Mirko Turčinovič Jože Mahnič Alojz Sorta pok. Anton Prelc Boris Blažko - Nova Sušica - kovač - Vremski Britof - kovač - Barka - mizar - Dutovlje - kmet in vinogradnik - Divača - kolar - Lokev pri Divači - kolar - Vrhovlje - kamnosek in vinogradnik - Dol pri Vogljah - kamnosek - Griže - vinogradnik - Kodreti - kmet in vinogradnik - Barka - sodar, oglar, kolar in kovač - vse samouk - Lokavec - oblikovalec v Goriškem muzeju, vnet zbiralec starih voz in opreme in velik ohranjevalec furmanskih običajev v Lokavcu nad Ajdovščino Slovar narečnih besed V slovarju ne razlagam izrazov za posamezne dele, ki so jasno označeni na skicah aks - os, osovina balancin - vaga pri vozu bedenj - velika lesena posoda, zgoraj odprta, kjer vre grozdje za mošt bendima - trgatev birja - majhen kovinski obroček bognar - kolar, izdelovalec lesenih delov voza brentač - lesena sploščena posoda za nabiranje grozdja, ki jo nosijo na hrbtu cvek - žebelj čebron - lesena posoda, široka 60 cm, visoka 80 cm. Pet do sedem jih je naloženih na voz in v njih vozijo grozdje domov drat - žica farajt - vožnja s pripregami (pred osnovno vprego) farajtati - vleči voz z več kot parom živine farajtarca - vaga in rinka - dodatki na sprednji strani ojesa za vprego dodatnih priprežnih živali furman — vodnik vprežnih živali gvint - kvint - navoj na vijaku iglica, jegliča - lesen ali kovinski klinček ali sornik, lahko tudi v vlogi osi jabku - jabolko ali okrogel ročaj (navadno iz medenine), pri zavori voza java - kamnolom kalu - kulu - kolo kajla - stožčasto oblikovan klin ali zagozda ketna - dolga veriga klada - lesen kos (kos drevesnega debla) - tnalo ali tudi prečni masivni kos lesa pri prešah kontrapez - vzvod koritu — korito (leseno, kovinsko ali kamnito) kovanje - splošen izraz za kovinske dele kviht - utež kulca - voziček, plužna - voziček pred plugom kije - lijček za tekočine nafa - posebna majhna lesena posoda z ročajem - pomožna posoda pri pretakanju vina net - rabati n - zakovica obut - okrogla oblika reber pri prešah, ali lesena »obleka" mlinarskih kamnov otka - »lopatica« za čiščenje pluga pekel - kavelj pestu - pesto - sredinski del kolesa - skozenj gre os pleh - pločevina polenu - kos lesa priša - stiskalnica, preša pukša - bokla - puša, del drsnega ležaja, montirana v pesto kolesa rinka - okrogel ali ovalni člen verige roč - ročaj, držalo ruha - iz žakljevine narejen kvadraten kos (navadno 2x2 m), na vogalih so prišite vrvice, da z njimi lahko zavežemo naloženo steljo ali seno šina - tračnica, velik obroč na kolesu škalon - močan voz za prevoz skal v kamnolomu do glavnih cest šišla - posebej narejena lesena zajemalka za vino, podobna vejalnici za žito šrauf - vijak štanga - oje pri vozu, drog ali vzvod šticl - klin, zagozda ali konec nekega kovinskega dela trahtar - lijček za tekočine vodzat - od zadaj vaga - tehtnica ali naprava, ki deluje na principu tehtnice vejenca - vejalnica za žito in razsuti material vinta - vijačni del zavore, preša ali stiskalnica, nekaj za navijati žbrinca - koš za steljo žlajdra - kratka veriga - običajno dolga do dva metra, na eni strani ima okroglo rinko, na drugi pa kavelj žlajf, rajs - zavora (celotna naprava) Domače besede pri delu z živino govt - vožnja v desno s kravami ali konji bistagar - vožnja v levo s konji hsebi, les h sebi - vožnja v levo s kravami vega - zaustaviti konja voga - zaustaviti kravo gijo - pognati konja naprej ala, ala gremo - pognati kravo naprej štrglat - čistiti kravo strigi - železen »glavnik«, narejen kot krtača z zobki v več vrstah za čistiti (štrglati) krave krtača - trda ščetka za konje žajgla - bič, prožna palica (tudi pletena), s približno meter dolgim jermenom, privezanim na koncu ŠPICA / PREDNJA VELIKA RINKA PESTU PREDNJA RINKA MIS RINKA KALU JE NASAJEN NA AKS OSNIK ŠTICEL OSNIK KAPA OSNIK RINKA V PESTU JE NABITA PUŠA ALI BAKLA ALI PUKŠA NET RABATIN VEZ PLATLC ŠINA ŠRAUF ŠINAR TRAKEL PLATIŠČE DRAT VEZ ZADNJA VELIKA RINKA BIRJA KABILCA PLATLC NOSILC ŽLAJF POLENU ŽLAJFA ŠTANGA PRVA PREMA ŽLAJF VINTA ZAJC, STOLC, ŠPANGA KLUKA JABKU-------------_ FRAČA DRAT ŽLAJF (žlajla) CVEK IGLICA ŠTANGE PRVA PREMA CVEK PLEH NA PUZI ŽLAJF POLENU VODILU ŽLAJFA OPLEN DRAT TROGAR NOSILC VINTE VEZ TRAKELNOV COKLA TRIKOTNIK NOSILEC COKLE VAŠCA ŽLAJFE JABKU KLUKA KOVANJE OB STRANI ŠPANGE KLEŠČE RINKA ZA FARAJT RINKA BRUSKETNA NA RINKO JE ZAPETA VAGA FARAJTARCA PRED PRVO PREMO TROGAR PEKEL VINTA STRANSKI KAVEL RINKA KRAJNI TOŠEL - KAVEL VAGA DRIKELC KROJNI TOŠEL KNEBELC SREDNJI TOŠEL ZADNJA PREMA TRAKEL ŠPICA ZADNJI ŽLAJF NET RABATIN PLATLC KOBILCA KETNA LUNA ŠKATLA SURA VEZ PLATIŠČE PESTU MATICA POLICA OPLEN SURNIK VAŠCA TROGAR DODATKI ZADNJE PREME KOVANJE POLICE TRAKEL ŽlAJDRA IZ RINK IN KAVLA ŽLAJF POLENU VEZ ORAT VEZ BIRJA NA SURI FRAČA FLANZA CVEK LUKNJA ZA " IGLICO OD RIDOFA SURA ODSPREO NOSILC ŽLAJFA ŽLAJF NA SURI SURA UODZAD GVINT, ŠPINGEL KLUKA KAVEL IN RINKE KLUKA ZA KETNO KETNA ŠRAUF ALI CVEK COKEL NOSILC COKLE VOJE ALI ŠTANGA RIGELC ALI KNEBELC IGLICA DRIKELC ALI BALANCIN KRAVJI KOMAT ALI ENOJNI JAREM ALI TRUJKA TRUJKA ŠPICA ALI IGLICA ŠRANGA PRUSKETNA RINKA KAMBA PEKEL 11 J. Samsa, -Zlatega prahu- je vedno manj KOMAT ZA KONJA STREHA ŠIRA CUGU ŠTOK ALI L / ŽOK RINKA •RINKA / MUŠTRK RIGELC ALI ŽELEZA ŠLISI FUTR ŠTUC NOŽNICA ŠRANGA / ŠTUC RINKA FRAČA IN CVEK STENA PRUSKETNA KNEBE ALI PRSNU ŽELEZU KLEŠČE RINKA ZA FARAJT PLUG DESKA KULCA ALI PLUŽNA GREDEL KOZBEC POLICA LEMEZ VALE CRIALO ALI OIKA PREŠA