Gospodarski List
za kmetijstvo, svilorejo, obrtnijo in druge deželne potrebe.
ihaja 10. in 25.	Q./~)	Velja za pol let.
vsakega meseca.	V'— ^	^	1 goldinar a. v.
Izdaje ga c. k. kmetijska družba griška.
TEČAJ II.
-- ——: —... -r~r~r*    /'-■■■ - —  ...
V Gorici dne lO. oktobra ISTO. LIST 19.
SKaitopadek > 1. Razglas. — Z. O gnoju. — Ali dne. — i. Izidi reje sviloprejk. — Ali so boljšo plitvo ali globoko
so žive meje gojzd. vgo-latvicc za mleko:
Jrfcazpis služlbe.
Po sklepu glavnega odbora se vnovič razpiše slnžba tajnika pri tukajšni c. kr: kmetijski družbi.
Po članu 32. društvenih pravil ima tajnik biti zapisnikar pri občnih in odborovih sejah, ima Aredovali društveni list v ittjdianskern jeziku ; njegova dolžnost je tudi izvršiti vse njemu od glavnega odbora izročene opravila in ob enem ima skrbeti društveno pisarnico in za pravi red društvene pisarnice in bukvarnice. Letna plača je odmerjena z 800 f. a. v
Prosivci naj vložijo prosbe z dojičnimi spričevali zmožnosti pri podpisanem predsedništvu do konec mesca oktobra t. 1.
O. 3s.r: Itmotij sita družlba
v Gorici 0 septembra 1870.
Presednik;
OOJFtOrVITVl.
O gnoju.
(dalje)
Ko se gnoj izpelje na gnojišče, in ko je redno plastato razdeljen, je umno na gnojni kup nagnati živino, da ona dobro in trdo pohodi gnoj; to stori, da gnoj ne vre prehitro.
U5 —
Kolikor bolj je suho vreme in suh zrak, toliko veoo je izpuh-tenje iz gnoja, Treba je gnoj večkrat z gnojnico polivati in to pripomore, da ima gnoj vedno dostojno vlažnost, kar premočno ogrevanje odstrani. Tako polivanje tudi pospeseva razkrojenje težko razpadljivih organskih tvarin.
Dno gnojišča naj nekoliko visi na eno stran, da zamore odtekati preobilna gnojnica ; ako se to ne zgodi, loži spodnji gnoj pred-dolgo v gnojnici, to pa ni dobro, ker ves gnoj po tem takem ne vre enakomerno in se ne podela enako. Dobro |e tedaj, da je na dno gnojišča poležena suhljad, veje, po kterih se gnojnica lehko pretekati zamore. Odtekajoča gnojnica naj se odpelje tikoma gnojišča v jamo, v ktero se tudi iz hleva odtekajoča scavnica steka po jareku, ki ima dostojni pad, in ki pelje iz hteva v njo. Taka jama mora biti na naj niži strani gnojišča, da , se vsa [gnojnica v njo steka, in da se tudi iz nje lehko tekočino zajemati da. Tudi pri tej jami more biti dno in stene dobro z ilovco nadelano, in če je mogoče obzidano, da je jama popolnoma nepredirna.
Omenili smo že, da je koristno polivati gnoj z gnojnico. Polivanje se ravna po legi gnojišča, po lastnosti gnoja po vremenu i. t. d. V zimskem času ni treba polivati pogostoma; v jesenskem, sploh v bolj hladem času je dovelj vsaki teden enkrat polivali; v poletji pa je treba, polivati vsaki drugi dan, ali vsaj dvakrat v tednu. Svinjski gnoji ni treba polivati, ker je že sam dovelj voden. Tim |bolj pa je treba pogostoma polivati konjski gnoj, ki je suh in vroč.
Gotovo je že vsakter vidil tako imenovani plesnjavi gnoj. Gnoj postane plesnjav, če premalo trdo leži če je presuh ; to pa zboljšamo ravno z polivanjem. Vrenje gnoja pomanjšamo tudi stem, da gnoj pla-stato se zemljo pomešamo, ki vbežljive gaze zadržuje in vrenje zatira. Tako delovanje je gotovo potrebno, kjer se dolgo časa hrani gnoj na gnojišči. Zemlja naj se nasuje en ali dva palca visoko; premočne plasti zemlje bi pa lekko popolnoma vničile vrenje gnoja, in polita gnojnica bi tudi ne mogla lehko prodreti take predebele plasti.
Da je pa gnojišče poplnoma dobro vredjeno, je tudi treba skrbeli, da vbežljivi redtvni gazi iz gnoja ne izpuhtijo. Da gnoj na gnojišči ne izhlapi svoje snovi, treba je posredstev, skeferimi vbežljive
— 146 —
drobce zvežemo. To dosežemo se zelenim vitriolom, ki obstoji iz žveplene kisline in železnega okisanca. Zeleni vitriol je treba raztopiti in v jamo vreči, iu z kolom dobro mešati, da se popolnoma razdeli. S tako gnojnico se potem polije gnoj in kmalu se čuti, da gnoj ki je popred zelo smrdel, ne izpuhtiva več iz se smrdljivih gazov, ker zeleni vitriol je zvezal rodovilne vbežljive drobce, ki bi se sicer pogubili v zrak.
Cdalje prihod.)
Ali so žive meje gojzdarstvu vgodne?
Mi odgorimo, da gotovo. Poglejmo le nekoliko i n vidili bomo koliko se lepega lesa potrati po lesenih ograjah.
Les je čedalje dražji, nekdajni velikanski gojzdi so zginili, in še obstoječi po slabem gospodarstvu hitijo goličave postati. Pa sej ni moj namen, lužili in prerokavati o slabih časih z lesovjem, ki kažejo, žali Bog 1 nastopiti; hočem torej le strogo dokazati in izpeljali slavljeno vprašanje.
Poglejmo žive meje. One nam kinčajo naše polja gotovo bolj od lesenih, navadno ostudnih ograj; one trpč skor na veke, so goste,
in služijo gotovo tudi za hrambo proti živini.
v
Živa ograja pa tudi daje, dobiček, ako je prav nasajena, in če se jej do prvih šestih let reje po pameti streže. Preiskujmo še dalje in vidili bomo koliko dela prizadene navadna suha ograja, in kako draga je spleten^, ali s-kolmi, s-plankami seslavljena. Vsako leto jo je treba popravljati in na vsake 5 let jo je treba ponovili. Koliko to stane lesa!
Vprašati bi smel eden ali drugi, ali je tudi lehko žive meje napraviti, in. kako imamo ravnali, da lesene ograje odstraniti zamore-mo s živimi mejami.
Podučimo se torej o zasajenji živih mej.
Pri tem imamo prevdariti; kaj da ima spolnili živa meja.
Ge ima biti ona ne le meja, ampak tudi ograja proti živini, bomo zasadili trnov plot, in za to vzamemo glogovec, črn trn imenovan (Crataegus). To gromovje.zrase mnogokrat prav visoko, ima debelo, po pol palca dolgo črnkasto, prav Ojstro trnje.
Perje je špičasto in ima globoke zareze. Cvetje je belo, in čas
147
cvetja je meseca junija. Cvetje sc skupaj v šopkih drži. Zrnje je po-dolgasto okroglo. Les je trd, rumenkast. On raste v pesčenej zemlji.
Naj prvo se more zemlja saj pol drugi čevelj globoko in 4 čevlje na široko prekopali in dobro premetati tako, da se vsa zemlja premeša, živa zgornja prst pride spodaj spodnja mrtva pa na vrh. Ce hočemo jeseni sadili, treba je zemljo že podrejšno spomlad prekopati; za spomladansko setev pa je treba to delo dovršiti že pred zimo.
Ko pride čas zasadenja, se vreže naj pred po tej za to prekopani zemlji en čevelj globok, dva čevlja širok graben; potem se skopljejo čvrste trnove sadike, in pri izkopanji treba je čuti, da se koreninice ne pokvarijo ; treba jih je ravno porezati. Zdaj se vtakne nekoliko količkov po sredi skopanega žleba vštric zemlje, in potem ko se koreninice po čevlju dolge prerežejo se posadijo po 6 palcev saksebi, to je 12 sadik na seženj; potem se zasuje jih z dobro prstjo 5 palce na globoko, iz zemlje pa naj se pustijo le 3 palce dolga debla, ker sicer bi živajti previsoki prišli, pri tleh bi se plot ne zgostil, kar je gotovo napčno. Za izpeljavo tega dela sta potrebna dva dalavca. Eden postavlja sadike po sredi skopanega grabna; razravnuje koronine, ktere kolesnim špicam enako razprosli; med tem pa, ko pomagavec na koronine prsti nasiplje, giblje drugi sadiko eno za drugo, in jo tako drži, da zemlja korinine oprime in sadika stoji. Zdaj se še nekoliko zemljo okoli korenin potlači in se graben zasiplje.
Dobro je, zraven močne sadike stavili drugo -tanše steblo. Potem prilije vode, toliko da se vsa prst je dobro napije
Da se pa zamore vstanoviti živa meja, živi plot, treba je prva leta napraviti drugi suhi plot, ki pa naj je tri čevlje preč od živega, da mu sence ne dela ; varovalni plot mora biti toliko visok, da živina čez njega ne more mladega sadila objedali. Do 5 let mora bili živ plot tako zavarovan.	»
Kadar nasajeni plot 3 čevljev visok izraste, se mora po straneh pristriči.
V
Se bolj gotovo lopa in trdna živa meja se zaredi po semenu. Seme se nabira pod trnovim plotom, ki je kakih 10 let star. Potem se vseje seme v jeseni na čisto, pol čevlja globoko prekopano zemljo in sicer naj se vseje v vrste, ki so pol čevlja saksebi. Sejano seme
448 -
se dobro potepta in dobro je, koj spomlad, nekoliko lepe prsti do pol palca na debelo po setvi potrositi. Drugo spomlad še le trnovo seme požene. Kadar so trnove rastlike kakor prst na roki debele, so za presajanje pripravne.
Sicer se porabi tudi gaber za živi plot. Vzame se po pol palca debela debla, ktere sc spomladi skrbno izkoplje. Deblo se potem v visokosti, kakor ima plot biti, z ostrim nožem poreže
Pri posojanji gabra, treba je izkopati zemljo tako, da se napravi dva čevlja širok in en čevelj globok jarek in v vrsti se posadijo gabri po pol čevelja saksebi in ravna se pri poesajenji, kakor smo popisali pri trnovem plotu. Dobro je, da se sadike priveže na tanek kol da veter ne more šibili mlade gaberčke. Vsako jesen se mora plot obrezati, da se dobi lepa, dobra in gosta živa meja.
Ako je treba gabrov plot iz semena izrediti, se more seme v posebno gredo vsejati, in kader so sadike en čevelj visoko izrastle, jih je treba presaditi v od nas že popirani graben. Obrezuje se pa tako narajeni plot še le potem, ko je izrastel tako visok, ki ga varejejo.
Iz semena zarajeni plot je zato bolji, ker se veje že brž pri tleh gosto zarastejo.
Pa tudi smrekova živa meja ni preslaba. Mlade smerečice se izredi v posebni!) prostorih in te se pozno v jeseni presajajo, in pred-no se jih vsadi v zemljo, je dobro korenine pomoči v vodi, ki je z ilovco pomešana, kajti potem se zemlja koreninic bolj prime in vlaga se jim pridrži. Tudi se ne smejo globoko posaditi.
Ko so smrkove sadike tako visoke izrastle, kakor ima plot biti, je treba porezati že vlesenele mladike in to se more storiti vsako leto v jeseni ; le tako se da napraviti gosta lepa meja.
Tudi murba je pripravna za napravo živih mej in za mašo deželo smemo jo posebno priporočati zarad perja, ktero bi dobivali od nje za sviloprejke. Zasadimo jo po enakih načelih, kakor smo do zdaj popisali, in treba je, da se jo koj v začetku jame strjči ali pri-rezavali, da postane gosta. Njena lastnost posebno poganjavne moči jo gotovo sposebno stori tudi za take zasadbe in gotovo z dobrim vspehom.—
— 149 —
Izidi reje sviloprejlt
na c. kr: Goriškem poskuščevališči za svilstvo, leta 1870.
1. Izreja v poslopji poskušcevalijca.
Po načrtu za pokušnje c. kr: poskuščevališča za 1870, se je imelo izvršiti izrejo sviloprejk iz popolnoma zdravega semena, da bi se obilno mešičkov in dobrega, zdravega semena dobilo. Izreja se je vršila po načelih najnovejših preiskav, ki so zdatna posredstva za vspešno izrejo sviloprejk. Vspeh je bil izvrsten, kakor nam spričuje sledeča so-stava:
Ime v to porabljenega semena.	broj svilnih gesenice.	Šterilo mešičkov, po dovršeni izreji				Teža vsih mešičkov				odstotkih. ||	Opomba.
		•-5	mehki	j	Dvomes- ički.	Skupcj	1	mehki	Dvomcs.	ir cu 1	Zguba v	
I .Iz Reke rumena sviloprej-ka; seme se je napravilo na lu-kajšnem poskuščevališči 2. Sviloprejkc iz Goriške okolice, seme seje dobilo na tu-kajšnem poskuščevališči	po načinu stauič-nega plodenja	3800 0000'	5183	21	il§	3269	7-01	005	9-29	7-38	4-8	1000 dobrih mešičkov je tehtalo 2020 gra-mov. - i
3. Domače svi-loprejke iz Krasa, od c. kr. kmetijske druš-be tudi po načinu staničnega plodenja oskr-blejeno seme.	3080oJ	31291	1020	050 1300	35514	72.29	1 83	2-75	76-87	9-9	1000 dobrih mešičkov 2310 gramov.
4. Sviloprejke iz Furlanije po dr. Mucelli iz Vidma prejeto seme .	•	9500	8121	150	70 Ts2	8129	14-7	0 25	0-25	15-20	9-5	1000 trdih mešičkov IttlO gramov.
— 150 —
Ime v to	broj svilnih gesenic.	Število mešičkov, po dovgšeni izreji				Teža vsil		mešičkov		|	
porabljenega semena.										1	Opomba.
		"O u	mehki	Dvomes.	Skupej	1	meskhi	I	Skupej	t N	
5. Sviloprejke (rumene") iz Kalifornije. Za to potrebnjo seme je dobilo od dr. Syrski-ja iz Trsta.	8180	3567	288	258 516	1371	6'85	0-12	0 92	819	9-3	1000 dobrih-mesičkov 1920
0. Rumena svi-loprejka iz Istre. Seme se je dobilo izDignana, ki je bilo zdravo.	800	721	15	18 '36	775	111	0-03	0-06	153	9-5	gramov. 1000 mešičkov 2000 gra.
7. Japanečkc sviloprejke (zelene). Seme se dobilo po načinu staničnega plodenja.	10800	9656		500 1002	10658	12-7		112	13-49	13	1000 trdih mešičkov 1250
8. .lapaneške sviloprejke 6. reproducije (iz-reje). Seme je prišlo iz Moravskega .	.	6 500	1006	166	127 “251	1626	5-65	011	0-33	610	27-3	gramov. 1000 trdih mešičkov 1390 gramov.
Skupej.	73200	60853	1869]3280		66002	120.02	3.62	6 02,12906		—	__ _ _
Ce računimo pri rumenih sviloprejkah 35000 jajčic za eno unčo, pri japaneških pa 40000, pride pri prvih šestih izrejah za 1 unčo semena in sicer
pri izreji 1 —	—	—	—	121-4	funtov
„	„	2 in 3 —	—	—	429-2	n
„	„	4 —	—	_	_	100-57	»
„	„ 5 -	-	— — 106.66	H
.. » 6 — ~	—	—	119-56	
torej srednje —	—	—	—	115-47	funtov;
pri Japaneški pa
pri izreji štev 7 —	—	—	—	89.25	funtov
„	„	»8 —	—	—	—	70-35	„
torej srednje —	—	—
7980 funtov
- 151
Vspeh izreje je torej, kakor razvidimo, je kaj izvrsten, posebno če prmislimo, da je bila odgojitev nekoliko zakasnjena ko so navadno ravno letos kasne izreje slabcjše bile.
Vzrok tega je bila skrb za perje, ker mesec mali traven bil je izvanredno mrzel, in je oviral ozelenjenje murb; vender jo potem 18. aprila nastopeča gorkota veliko popravila.
	Zakasnenje	lehko	razvidimo	iz sledeče sostave:	
V Cas, ko so gosence izlezle —				čas ko so se sviloprejke zapredle.	
br.	1. —	6.	7.	8.	noja —	4—7	junija.
br.	GO ! ©i	9.	v	12 — 15	n
br.	3. —	5. 6.	7.	))	12 — 13	
br.	4. —	4. 5.	6.	v	1 00	»
br.	5. — 10. 11.	12.	n	14 — 16	
br.	6. —	7.	8.		»	1 O -r*	n
br.	7. —	1. 2.	3.	v	2—5	n
br.	8. —	5. 6.	7.	8. —	11 — 14	•>
	Kolikor hitreji so		se vpredile sviloprejke, toliko manjša bila je		
zguba vsled bolezni — zaspanosti. —
Ali so boljše plitve ali globoko latvice za mleko?
Velik razloček je med navadnimi visokimi lalvicami in pa med prav plitvimi. Napravile so se skušnje, in se je djalo 6 bokalov mleka v plitve in široke latvice, 6 bokalov ravno takega mleka pa v navadne globoke in dobilo se je iz unih 29 lotov in pol sirovega masla iz teli pa le 24 lotov in 5 četertinke. Drugikrt so iz 8 bokalov, mleka v širokih in plitvih latvicah dobili 39 lotov sirovega masla, iz 8 navadnih latvic pa 33 lotov. Te skušnje dostojno spričujejo, da se v plitvih latvicah iz enega bokala tričetrtine lota, tedaj skor en lot več sirovegn masla dobi kakor v globokih.
V plitvih in tedaj širokih batvicah se lehko več smetane na vrh mleka vzdigne kakor v globokih, tedaj se tudi več sirovega masla naprpvi. —
Zal. c. k. kmet. družba. — Odgovorni vrednik Kr. Povše, — Tiskar Scitz v Gorici